ZA IZBOLJŠANJE UST A Vate Mn val* Vaafc. fcl "Oliv Nerede" ali ca ■nlifci, Vaa bt bral«- Ib mi ttlfiL ts is GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki * OTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še. niste naročnik, pošljite en do-lar sa dvomesečno posknanjo. TELEPHONE : CHelsea 3-1242 Kmc*«« mm Seroud Ctmm Matter Srptmber 21st, IMS at tbc PmI Offid U New Yerfc. N. vder Act ef Cmagrtm ef Marrfa Sri. »79 AUDKESS: 216 W. 18th ST^ NEW YORK No. 296. — Stev. 296 NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 22, 19 38— ČETRTEK, 22. DECEMBRA, 1938 Volume XLVL — Letnik Xi.Vl. NESOGLASJE NA PANAMSKI KONFERENCI V UMI Zakonodajni program Delav. Federacije ARGENTINA NOČE ODOBRITI IZJAVE SOLIDARNOSTI PROTI VSEM VNANJIM NAPADOM Ameriški državni tajnik Hull se vedno upa, da bo dosežen sporazum. — Argentinski delegati pravijo, da ne smejo brez dovoljenja svoje vlade ničesar odobriti. — Huliu očitajo, da predlaga nekakšno vojaško zvezo. LIMA, Peru, 2 I. decembra. — Argentinski delegati na panameriški konferenci so včeraj naznani !i, da so vsled telefonskega pogovora z vnanjim u-radom v Buenos Airesu nikakor ne morejo preme-niti svojega stališča in da morajo še dalje nasprotovati vsaki odločni izjavi solidarnosti vseh ameriških republik proti vsaki vnanji agresivnosti. Posredovalca v tej zadevi peruvanski vnanji minister Carlos Concha in brazilski vnanji minister dr. Afranio de Mello Franco sta izjavo argentinske delegacije sporočila državnemu tajniku Cor-dellu Hullu, ki je pozneje rekel, da se položaj ugodno razvija. JAPONCI GROZE Z REPRESALIJAMI Japonska preti z maščevanjem državam, k i podpirajo Čankajšeko-vo vlado. — Konferenca med peipinško in nankinško vlado. NASPROTSTVA V ANGLEŠKEM MINISTRSTVU Mlajši ministrski tajniki zahtevajo naglo oboroževanje. — Zahtevajo odstop štirih ministrov. RUSIJA SE PRIPRAVLJA Rusija ima največje podmorsko brodovje n a svetu. — Združene države ze!o počasi gradijo bojne ladje. GREEN JE PROTI PONOVNEMU IMENOVANJU D. W. SMITHA IjONDON, Anglija, 21. <1 eo. — Vsled vodno naraščajočega '„'..................~ »"upora" v kabinetu bo mini- SANGrHAJ, Kitajska, 21.'strski predsednik Chamber-,. , . 4 . , „, deeeaibra. - Iz Tokia prihaja ,ain prisiljen, da takoj po No na SVfU ,n fa .Z!lrB" poročilo, da bo japonska vla-|vem ,etu pre0snovi svoj kal,i- zene drzaVe Zel° zaasta^° v — Nova izdaja knjige "Jane*? Fighting Ships" pravi, da ima Rusija največje podmorsko WASHINGTON, D. C., 21. dec. — Ameriška delavska federacija je pripravila obširen program delavske zakonodaje, ki ga bo predložila prihodnjemu kongresu. Program je bil izdelan na posvetovanju, ki se ga je udeležilo nad sto zastopnikov LONDON, Anglija, 21). de«. 2astopnikov železničarskih bratovščin. \X/. da pričela z represalijami pro-|net. Vse take vesti o kaki u-ti onim državam, ki podpira- pornosti v kabinetu za-vrac-a jo Cankajšekovo vlado. O tem Chamberlain kot "časnikarske bo v petek sklepala v Poiningit govorice.'* >kupna komisija vlad v Pel-, Politični krogi pa pravijo, pingu in Nankingu. ,da je nezadovoljstvo med u- Tudi začasni vladi v Kanto- radniki raznih ministrstev ve- . *aznih ministrstvih sklenila vlada v Nankingu inlfia odstopijo štirje po [japonska vlada bo mogla reči,|ministri in sicer: Vojni minister Leslie I lore posebno važnost na izjavo industrijskega ministra v pei-pinški začasni vladi Vangce-Imja, ki je rekel, da bodo mogle s složnim sodelo van join Japonska, Kitajska in Manču-kuo združiti polovico moške sile, s katero bodo mogle tekmovati s preostalim svetom. ŠAJtfGHAJ, Kitajska, 21. decemlbra. — Japonci so tli dni bombardirali kitajske postojanke med Pakojem v južui Kitajskim sever. Šantungom. Bombardiranje z aeroplani in bojnimi ladjami je bilo zlasti namenjeno kitajskim vstaškim četam, zlasti jugovzhodno od Cefua. Oblasti v Šanghaju poživljajo prebivalstvo, da prispeva v sklad za pomoč 3 200 Židom, ki so iz Nemčije pribežali na Kitajsko. KANTON, Kitajska, 21. de- Belisha, katerega dolžijo, da zapeljuje deželo, parlament in rolo kabinet glede napredovanja v oboroževanju. Sir Thomas Inskip, minister za obrambno koordinacijo, ker se ni poslužil priložnosti po inonakovskem dogovoru, da bi pospešil oboroževanje. Lord Runeiman in earl Win-terton, posebni pomočnik notranjega ministra, ki sta oba v odboru za oborožitev. cembra. — Japonci so tudi v Kantonu postavili začasno via Izjava solidarnosti vseh ameriških republik jeinil „ - .. , - -------------- - nuna . . -v ' v, 11 r 1 A Hankovu boste najbrze čje, kot pa samo politično go-!" . najvažnejša točka sedanje konference, toda Ar- glasovali za osrednjo vlado za vorjenjo. To nezadovoljstvo eaf.\ gentina je takoj spočetka izjavila, da bo nasproto-'^^cno kitajsko ozemlje. Se je pojavilo v prv ivrsti za- , 1 vala vsaki taki izjavi, o kateri bi mogla kaka ev-l ,^ak1or f vla('a v Peipingo radi počasne izvetlbe oboroži- i i . .,..,. . . • sklenila, da se bo posluževala tveneza nroirrama ropska država misliti, da je naperjena proti njej. |represalij proti onim državam, | Več ministrskih * uradnikov, Ameriška delegacija pa se vedno upa, da bo ko-,ki pomagajo Kitajski v njenih ki po večinoma podtajniki nečba izjava o solidarnosti take vsebine, da jo boi^i^.^^PonHko^tekobo isto i razni tudi Argentina pri volji sprejeti. ' Argentina je izjavila, da je pri volji iti tako da- da tako želi kitajski narod, leč kot vsaka druga država in podpiše vsako izja-l Diplomatski krogi polagajo vo. čije namen je ohranitev miru. Nikakor pa ne bo podpisala nobene izjave, v kateri bi bila le o~ men jena agresivnost od zunaj. LIMA, Peru, 2 1. decembra. — Spor na panameriški konferenci glede izjave solidarnosti se je slednjič skrčil na dva predloga. En predlog predstavlja želje velike večine delegatov, drugega pa se drži Argentina. Vsebina skupne izjave, ki vključuje želje večine delegatov, ni bila objavljena, toda argentinska delegacija je objavila edino izjavo, katero imajo argentinski delegati po naročilu svoje vlade pravico podpisati. Skupna izjava pa je mnogo bolj določna kot pa argentinska, dasi skuša v marsikaterem oziru ugoditi željam Argentine. Večina delegatov želi, da izjava ameriških republik v jasnih besedah zatrdi popolno odločnost, da se republike združijo proti vsaki sili, ki bi z orožjem grozila kaki republiki novega sveta. Zavezale so se, da smatrajo za skupno zadevo in da se bodo medsebojno posvetovale, kot je določeno v pogodbi, ki je bila leta I 936 podpisana v Buenos Airesu. Tako posvetovanje more predlagati katerakoli ameriška republika. Argentinski delegati nasprotujejo izjavi, katero podpirajo vse ostale ameriške republike, češ, da pomeni toliko, kot vojaško zvezo. Vsled tega bodo ostali delegati skušali sestaviti izjavo tako, da skupni odpor proti vpadu kake vnanje države ne bo vojaška zveza v običajnem pomenu besede. Toda Argentina nasprotuje tudi taki izjavi, češ, da je v resnici vojaška pogodba. Zaradi nasprotovanja Argentine mnogi delegati zahtevajo, da pride do glasovanja Do tedaj pa bodo delegati skušali pridobiti Argentino, da bo podpisala po svoji želji premenjeno izjavo, tako da bo izjava soglasna. Predlog Združenih držav zA skupno izjavo solidarnosti izjavlja, da vsaka akcija, ki ima namen premeniti mir ali neodvisnost, izzove skupni in ta- grajenju bojnih ladij. N a d polovico sovjetskih suhmarinov se nahaja -v Vla-< Ti vos toku in sicer okoli 1.'14, če no več. Kot pravi Jane-ova knjiga, gradba bojnih ladij v Zdrnže-~ jnih državah napreduje zelo po- Green, predsednik Federacije, je izjavil, da senat ne bo potrdil nominacije Donalda W. Smitha, ki ima odslužiti nadaljni termin. Green je pisal vsem senator-j jem glede Smithove nomina-j WASHINGTON, I). C., 21. cije ter rekel, da so mu skoro dec. — Najuglednejši republi-vsi odgovorili. Iz odgovorov kanski senatorji so bili danes je razvidno, da je večina sena-? pripravljeni staviti, da senat torjev proti njemu. |m* ho potnlil ponovne noinii.a Zakonodajni program Delav- Donalda W. Smitha za čla ske federacije vključuje pred- na Narodnega delavskega ura- etudi so pričeli graditi bojno ladjo North Carolina v oktobru leta 1937, ladjo Washington pa v juniju 1038, se do časa, ko gre ta knjiga v tisk, niso pr?čele graditi bojne la-zaliteva, Indiana, Massachusetts, »glavitni A)abama in South Dakota." Velike napredek pa je opaziti pri gradbi križark po 10,000 ton, od katerih so bile vse dograjene in ravno tako rušilei in submarini. Nemčija, Japonska in Rusija skrivaj grade velike bojno ladje. Te države grade nasledil je ladje: Nemčija — Tri bojne ladje po 35,000 ton so v delu, četrti pa je v načrtu. Te bojne ladje bodo oborožene z osmimi lo-palčnimi topovi. Japonska—Štiri bojne ladje po 40,000 ton z devetimi ltf-pa I enim i topovi in s hitrostjo 32 vozlov na uro. vsem naslednje točke: Postavo za delav.-ke odnoša-je je treba temeljito revidirati; istotako je potrebna revizi ja postave za socijalno zaščito in sicer v smi»lu, da bo imelo od nje dobiček 'večje število o-seb; sedanji zvezni relief n:ij ostane tak kakršen je. Green je CIO samo enkrat c-menil in sicer tedaj, ko je rekel, da bo Lewisova organizacija nedvomno podpirala ponovno nominacijo Donalda W. Smitha. do, ki sestoji iz samih Kitajcev, ki pa je pod popolnim je ponskim nadzorstvom. Nova vlada je bila vpeljana v spominski dvorani Sunjatse-na, očeta kitajske revolucije in Sovjetska Rusija — Tri bojne ladje po 35,00 ton z deveti mi 16-palčnimi topovi. WASHINGTON, D. C., 20. decembra. — Visoki mornari- da. O tem je posebno trdno prepričan senator Vandenberg iz Michigana. Vandenberg je leta 1S.*5 sicer. glasoval proti Wagnerje-vi delavski postavi, sedaj je pa prepričan, da je potrebna j in da mora ostati, četudi v nekoliko izpremenjeni obliki. Vandenberg posebno nasprotuje sedečim stavkam, češ, da niso v soglasju s postavo in z ustavnimi pravicami. republike. Pri vstoličenju nove gki častniki z ozirom na Jaue-vlade je bilo navzočih 5000 lju- trditev, da so Združene di, največ kov. japonskih častni- države zelo počasne v zgradbi bojnih ladij, pravijo, da ima jO Združene države v delu več bojnih ladij kot katerakoli druga država na svetu. Združene države imajo v delu 100 "bojnih ladij raznih kojšnji odpor. Argentinski predlog pa pravi, da "se tiče skupnih interesov vseh." Argentinski delegati zatrjujejo, da je taka izjava že vključena v pogodbi, ki je bila podpisana v * A i- v Qfl Q « A* l^ irToz- i v vrst, Anglija jih gradi 98, — nuenos Airesu leta 1936 m da zato ni potrebna šejFrancija 52, Italij a79, Nemči- kako druga stična izjava. Toda Argentina ni ni- ja 69, Rusija 34, Japonska pa kdar sprejela in potrdila pogodbe, ki je bila podpi-,nez.na™ Pazun sana v Buenos Airesu. ? 'n/.raneif ™ Znan°^' Modniki hotela so polni živahno govorečih dele- toda Zdfižene države so daleč gatov, ki skušajo preprečiti, da bi se panameriška v ospredju v grajenju bojtiih konferenca zaradi nasprotovanja Argentine razbila. ladij pred totalitarnimi drŽavami. '|ll>lll||lhl||lllltl||,.;|||lHlll|||.j,||lllll|||||.|||lH •miiiiii*' ''iiii|i!ii' 'l!.ii||iiim"miii|||ii|i'h||||» —ff VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ROJAKOM — UPRAVA "GLAS NARODA". Ako Vas zanima le* i l^3 po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-^ kanski Koledar za leto 1939. OQUWOT SVETOVNE rabtate t new VOKKU 10 SLEHER NKA PRESENETILA Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939- POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA V 50c poitnino * Nt zamudite te prffke! SJovenic Publishing Co. 21S Wttt isa stmt Hm Ywfc, NL V. I « GLAS NARODA" (voicb or Owned tad hbtlilxd by SIjOVBNIC PUMJHinNO COMPANY (A Corporatloa; Frank 8akfc2r. President j. Lapaha, gee. Place of butne« of tke corporation and tddmaea of above officer«: tlf WkfiHT 18th 8TBBET NEW YORK, M. 1. I 45th Year 1H8UBO BVUUJ DAI BZUCPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Adrertl—MMt on Acreaueat Zn ifio It to velja llac n Ameriko la Kanade ..............96.0C Za pol ieta ................$S/tO Za Četrt leta................»JIC Za New York sa celo leto .. $7 00 Z* pol leta ................ S3.rO Za loosematro aa celo leto .. f7-iW 2a pol leta ................$3J» «M,AH XAK01>A- IZHAJA VSAKI DAN lZVZ^Mdl NEDELJ 'N PRAZNIKOV <«LA6 NARODA". 21« WEST 18Ui STREET, NEW YORK. N. Y. TELEPHONE: CHdm l—Itn Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK KERŽE MALO PREGLEDA Po vojnih grozotah (ki pa za Ameriko niso bile kdove kakšne grozote) -e je začela Amerika dobesedno utapljati v blagostanju. Cone so rasle v strmoglavo višino. Zaslužki m. sicer precej zastajali za njimi, pa so bili navzlic temu preei-jšnji. Marsikdo jo mislil, da si je postavil temelj za Kiljso InKločnost, pa se mu je pred devetimi leti vse z d rob;-;o in v>c sesulo ter je danes na slabšem kot je bil kdaj prej. V m* je nazadovalo, vse je bilo pahnjeno na najnižii si a le/. Kdinole stroji — proizvodi moderne telinike oziroma •lovekove razboritosti — so ostali na višini ter se od dne do dne i z popoln nje jo in so postali najnevarnejši in najbolj u->«M|e|;olni sovražniki delavskih rok. Moderen stroj, ki je bil zamišljen in ustvarjen zato, precej let se vrši borba proti temnim silam in ba^ zato, ker jim je izvor zagoneten in skoro nepoznan, je izbira pravega orožja nadvse težavna. Prav nič ne pretiramo, ako pravimo, da so se dosle;. vršili več j i del samo poskusi in da se jih je več izjalovilo nego obneslo. Tisti, ki so se obnesli, so se razvili v trajne ameriške ustanove. KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje: $12 35 LRTO&NJA ZBIRKA VSEBUJE SLEDEČE KNJIGE: TRETJI ROD: Povest Spisal LOJZE ZUPAN C < VEČNE VEZI: Povest Spisal DR. IVO SORLl KARAD20R2EVCI: Zgodovina Spisal: J. OROŽEN VODNIKOVA PRATIKA , _ __ (4 KNJIGE) KNJIGARNA "GLAS NARODA'9 N.X. Ameriški Slovenci v letu 1939. Včasih leto dni ne pomenja dosti. Ne mislim toliko na po- .seaufznega čkveka, pač pa za skupine, ki pexmenja jo — če že ne samobiten narod, pa vsaj važen del tistega. In ni ga bolj primernega časa, da se človek ozre nekoliko nazaj, kakor je ča£ božični. Zakaj ni je dobe v teku enega leta, ki bi človeku pokazala toliko veselih in srečnih slik iz davnega -življenja. Kolikokrat gredo misli Človeku v teh dneh daleč na drugo stran oceana, ustavljajo se ko truden popotnik po vseh znanih krajih in se opetovann povprašujejo: hog-ve, če je še danoR tako. Iz sladkih sanj preide človek v živo realnost. "Tukaj si — v Ameriki — za vedno ločen od svojega naroda Tukaj si. tukaj ostaneš in tukaj končaš življenja tmjevo pot." Kolikokrat me je bdela misel, da bom mogoče moral biti tukaj, -da »o mi nikdar ne izpolni želja, ki se kakor žive sanje j>ovrača vedno in vedno v človeka: t je pojdejo, tam bom. Bolela me je — pravim — danes pa sem se memki privadil. Ne samo, da me ne boli, zdi se mi, da ne morem in ne wmein sploh biti drugje kakor tukaj. Videl sem začetke naroflaiega in kulturnega vdej-stvovanja, videl razmah, boje, zmage, poraze. Danes pa gledam, in zdi se mi, da smo kakor izsekan gozd. Dane*?, bratje, ne morem drugam, ne smem. Toliko let sem delal, ustvarjal, prejemal nekaj priznanja. toda veli,ko več batin in porazov — da bi danes šel in pustil tisti .narod, 8 katerim smo delali? Ali bi je bilo to — d« rečem milo — ne usmiljeno ? Oglaša se nekaj v meni in poirtaaše ljudi. Slednji je imel kje kaj .spravljenega za vsa.ko silo — slednji je bil kolikor toliko založen še rz dobrih časov. Potem se je jako polahko boljšalo in lansko leto tje sredi pnletja je kazalo dokaj dobro. Spominjam se tega, ker sem bil majniika meseca na konvenciji SNP.J v Olevelandu. In tam smo med drugim določevali plače sebi in uradnikom in bfli smo — kaj bi rekel? Jako dobri, če ne predobri. Videlo so je povsod malo boljše in slednji je pričakoval, da sc jo kriza za gojovo obrnila. A prišlo je drugače. Vse dobro je začelo izginjati in ljudi se je polagoma poprijel — st^ah. Tolikokrat so bili že varani, da ne verjamejo več. da bo še kdaj drugače. In zadnji, ki s>mo menda to vero izgubili, smo bili mi — Slovenci. Nimamo velikih zahtev do življenja. Kos kruha, ž njim košček sigurnosti, da ne bo večnega strahu: kaj in kako bo. Skoro deset let smo kljubovali, deset let se borili — danes pa smo — če že ne padli, pa vsaj izgubili veliko ti>tega upanja, da bi bilo še kdaj boljše. Poti besedo: še kdaj — ne mislim na vse večne čase, ampak na tisto dobo, ki je oelme-njena še nam naselje:."" -Slovencem. Tako to-le sodim: Pred vsem čitam vse slovenske liste, kolikor jih izhaja. In nikjer se ne spominjam, da bi se bil k'do pohvalil: dobro delamo in dobro za s liu žimo. Se tinti, ki so vsa leta nekako molčali in upali, da bo enkrat boljše, mrmrajo: teižko nann je dati. Dela ni, zaslužek je pičel — kdor ima kaj za prodajo, nima nobene cene — kdor nima — o tem pa ne bom >pis'al. Zakaj v starem kraju so rekli, da je pri takem še cesar izgubil svojo pravico. ali ne , tudi zdaj prihaja več listov v javnost. In javnost daje — amj>ak tako pičlo, da je včasih dal en sam človek toliko, kolikor da danes en »diod. Vzrok? ljudje nimajo. Kar jih sploh dola, im^io tak zaslužek, da se Bogu smili. Na-.iiMilokrat je tako, kakor pri tistem r jaku v Minnesoti. Srečal ga je delegat KSK»J in ga nagovoril ter povprašal, k-a -ko j* kaj z dolom. . no dkoli sebe in rekla tako: 4'Zdaj grem za dva tedna. Tako rabim počitka, kakor ri-| ba vede. In ni treba, da me motite ali kličete med tem časom. (V- kdo zboli, ga p.,šlite v špital, če kdo umre. go pa pokopljite. To je v*o." Ali zapazite, . j- - j>tisnil roko vsem prijateljem, fw " . • ,, ki jih ii i malo med New Yor Dopisov iz naselbin, kakor1. J . „ ™ ;*k „i: .. ij« - .kom in San Francise-om, ker smo |ih poznan nekdai. ni ve.-.! . ' i u- • u-i i - i il,a "e moreni, nai vsem veha Ne da bi nn bilo dosti zal za- 1 ... -f l . , . ... Imoje iskreno vosei o. nje — teg£ ne. Imam rajši —j "I tako — jaz, ki sem star,[dosti rajši — današnje d pis- <1< h'lii na \YPA. sinovi in hčere pa — dela iščejo.* •Kateremu listu gre danes najslabše, jo težko rrči. Eno je gotovo: razvten Jodnotinih in Zvi zinili glasil gre — vsem slabo. Nekaterim celo tako slabo, da me kar skrbi, če bodo danes leto *ploli še pri življenju. Medtem ko nimamo Slovenci še nobene literature oziroma kulturne smrti, kar se listov tiče — so n 'ši Jugoslovani hrvaškega narečja dokaj na slabšem. Četudi jih je — bi rekel — trikrat toliko kakor nas, Slovencev, so imeli vendar — en sam dnevnik. To je bil Svijet. Imel je izvrstnega n realni ka, pozn anega .Jugoslovana Don Ni ko Grško viča — bil je dobro in napredne) urojevali— a niso T>i 11 v stanu vzdržati ga. Tzgjnfbili so — eelini dnevnik. Zakaj ? Ker se o-kroglo med četrt milijona Hrvatov Jugoslovanov ni dobilo niti tri tisoč ljudi, ki bi bili naročaH dnevnik. In pripomnim, da je imel list »svojo tiskarno in delavci so bili jako skromno plačani. Zakaj če bi bil moral Svijet linijsko Ijjla«Vvati, bi g«a' no bilo že vrsto let. Zdelo se mi je tako, kakor v tistih letih, ko so pokali denarni zavexii. Najprej so šli slabi, potem srednji, nazaelnje tudi elobri, Četueli ho ljudem težko dopove kaj takega. Iv.'k or nike, ki so že dokaj dobri član-j kar ji, kakor nekdanje: z delom po stare m. Drugega novega nič. •Ni ^boljšega znamenja, kje smo o Božiču let-. 1938, kakor je to, ela jo vse leto minilo skoro brez vsakih medsebojnih bojev. Najbolj napadan list je bil pittsburški "Naprej\ ki a-ko spravno piše za vse, pa mu ljudje kar — kaj bi rekel: ali ne verjamejo, ali pa ne zaupajo. Včasih si ne morem kaj. ela bi se mi ne smilil. Tako lepo priporočilo — recimo kaj od Pro-veto ali Prolotarca, pa pride teden okoli. Odgovor: pregledali smo jetra in kosti in pronašli: čof, čof, č. f. Veste, pa ni slaibo ure je* van list. Nak — vse kaj drugega, kakor to. Včasih so vsaj po->amezm, Številke naravnost vzorne v tini, da prineso na |jičlih štirih straneh *<>liko gradiva in pregleda, kot ga človek no najde, recimo v angleških listih na petdesetih straneh. Ustom gre slabo, kar se da slabo. (V je moj račun pravilen, pojile v bližnji l»oeločnosti iKaj je nada'ljno znamenje? Da imajo listi vepomine na čase, ki so bili m jih nikdar več ne bo. — Nikdar -več! — >ta stra sni besedi, toda človek se pola goina v usodo veia, zavedajoč se vsega minljivega in zajedajoč se neizprosne postave, da je treba pozabiti. r^sp Božične zjje»dbe mi niso nikdar prijafe. Niti kot otroku. Menda je več stoti soč ) »oves t i e> božičnem .svidenju. Vse so si slične, roHirčna je pa !v redko katera. Posebno priljubljena je o sinu, ki se je dolgo let potepa! po svetu in je par minut pre.I polnočjo potrkal na vrata, pre senetil svojo obupano mater ter vsul na mizo prgišče cekinov. Ali pa o možu, ki ga je dru žina že zdavnaj smatrala za iz- tako: tisti li*t. ki bo najbolj gubljenega ali mrtvega, pa na levi, bo dobil največ podpore od ljudi ene vrsto. In tisti, ki so najbolj na desno, bo-4I0. zope,t daleč najbolj trdni, ker imajo ognjišče, zavetišče; Z drugimi besedami: list kakor jo vrnil, ko je zazvonile) k pol nočniei. Zaželjeni ljudje se vračajo, ko jim sroe zapove, ne pa na komando starega mežnarja/ ki *topi v zvonik in začne k pol- je Naprej bo na boljšem, pod nočniei pozvanjati. pogojem, da preneha ustrezati vsem in pokaže določno svojo j Vse te povesti bi jaz povsem barvo in svojo smer. Zakaj pod j drugače za-noval, tako napii-geslom: z vsemi naprej — no mer, da bi se izgubljenec vr-pojde. Na drugi strani so ka- nil že vsaj tri dni pred Boži-toliški listi, ki imajo svoje za-jčem, da bi vse potrebno naku točišče tam, koeler se bodo po-jpil in aa bi se ga preplašena samezni uelje našega narente j družina do svetega večera že zbirali še dolgo potem, ko ne,vsaj nekoliko privadila, bo v kulturnem smislui no čujgai ne vidika o nas: to jo v fari in cerkvi. Vsem tistim, ki so nekje vmes, pojde dokaj trdo. Pa naj se tolažijo s tem, da za zares dobro ne pojde pač nobo-n< .mu. nu V neizbrisnem spominu bo polnočnica leta 1909. V Kkof ji loki sem zdel pri peči, pa jih slišim, ela se odpravljajo v Crngrob, kjer je petsto lot stara cerkvica na trati sredi gozda. _____ Bila je jasna noč, da je bi- BOJ Z JEGULJO V MORJU lo .vi opravljal svoje delo v pristani- Sam sem hodi, in sam šču Savone. Spust i H so ga v* vračal. In same lepe inMi globino 15 metrov 111 stopal je|so bj]0 v monj dragih pogrebih. Tn to jo bilo|P° skala1^" ™ ? 2 T^ko vpitje v obcestni krčmi. prevelikih st roško v po eno lepo in čedno trugo, ki bi jo Haino f^osojevali. To se pravi: v taki trugi bi človek ležal vse do hladnega groba ali gor-kjega plamena, kamor ga že |)eljejo. No in ko bi prišel sprevod n-a lice mesta, bi se mrtvega na hitro prevrnilo v '"krnicelj, ki je pe>eeni in zakev palo ali eapalilo, kakor bi že bil slučaj. Trugo bi se pa lepo vzelo domov, kjer bi čakala in zijsla do nove žrtve. S tem bi se res nekaj prihranilo — namreč — solz. Zakaj poleg vse resnosti in tuge bi bilo še vedno toliko humorja v ti proceduri, kakor pri tisti po delegatinji od KiSKJ, ki je bila i^fr.na zadnji konvenciji. Ne veste, nekaj narednikov. In vsak lt.-r, se hitro bli<ža meji. za katero kako je bilo? Tako-le. Dele-ni več -življenja. Listi, ki so na- gstinja je bila od nekega elrn-vezani samo na n«roč*ime, to štva v Pennsvivaniji. Žena se-se pravi: tisti, ki nimajo ovojih veda z desetimi otroci, kar potiskam, se obupno bore za biti ve v če. In predno je odšla od val se je zagrizla v roko z vso močjo, ostala pa .je* s trupom v svoji kotlini, tako da ji pe>-tapljač 7j bodalom ni mogel do živega. Nastal je hud boj med človekom ;in ribo in šefle po daljšem času je Fsi-siju uspelo, da je jeguljo pote«gnil iz votline ter jo z bodalom usmrtil. Nato so ga potegnili na površino. Re>ko je imel tako hudo oklano. ela je moral v bolnišnico. ALI ste že naročili Slovensko - Ameri-kanski Koledar za ^ leto 1939? Neizmerno trpko je bilo ti sto prebujenje. Za tistem sem obhajal dva Božiča v Srbiji, tretjega pa že v Ameriki. Precej dolg niz Božiče v se je zvrtil mimo mene e>d teda,. Koliko se jih bo še? Vem le to, da ne toliko kot se jih je. Vsem, ki so mi pisali za praznike ali mi elrugače voščili, se iskreno zahvalim. Jaz nisem pisal nikomur, kajti če bi enemu, bi moral vsem. To pa ni mogoče, ker bi mi od pisanja roka odrevenela. Praznujte torej kot Vara je v danih razmerah mogoče, ta največji praznik, kar jih po zna človeštvo. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih' naselbin DELA SE PO MALEM, TODA ROJAKI SO I NAVZLIC TEMU VESELI POROČILO JOŽETA ZELENCA •Ker se le imalo kdo oglasi iz naw naselbine Center, Pa., bom jaz malo poročal, kako se kaj itnamo Slovenci tu na okoli. Vreme 'i imuno sedaj prav lepo, snega ni nič, včasih je inalo mrzlo, tako pa pričela mala zabava, tako kot smo napravili dni ga leta. Vsaki udeleženec bo dobrodošel. Ko bi bil Peter Zgaga navzoč bi bil gotovo deležen posebno lepega darila. Miklavž Zgago posebno obrajta, posebno zato, ko so žennke joene nva srednjih let, eden starejši, sivolas in močnih brk, na prvi pogled kot feldmaršal Hindenburg. Ker sva bila za baro dva, vpraša starejši, kateri izmed naju je Jože? Predstavim se mu jaz, on mi pa pove, da je Andrej liostnik iz Winetke in njegova sinova. Eden okrog 45 let, drugi okrog 50, njih korajžni oče pa že čez 80 let. Njih govorica je vse tri izdala, da so iz Škofje loke. Starejši Hostnik mi pravi: — V Glas Naroda sem večkrat čital Tvoje dopise iz naših krajev, in ker nismo daleč, sem se odločil, da Te obiščemo. Da smo snidenje pošteno proslavili, se razume. — Kako dolgo si pa že tu? — mi pravi o«"e Jlostnik. Povem mu, da dva meseca in iz lazim željo, da se večkrat vidimo. Glas Nanda čita že 40 let ter je rekel, da ima pri Glas Naroda "IMra" najraje. Izreden slučaj je bil tudi na Zahvalni dan, k> nas je bilo pri bari deset Jožetov oziro m a devet in ena jPepca. Bližnjim rojakom naj bo na znanje, da se bomo na Silve-strovo pošteno poslovili od tega leta ter se obgodbi zavrteli v novega.'On i i z drugih krajev nas pa najdejo v središču Lake Villa, kjer visi v^lik napis — Blatz Beer. Za niš naslov zadostuje samo ime in Lake Villa, Tli. Posebnost v Waukeganu bo tudi 7. januraja drugo leto. Dr. A. Furlan bo razkazal v Slovenskem narodnem domu zanimive filmske posnetke, katere je napravil v domovini. Videli boste Vrhniko in družbo znancev pred Mroveovo in Drašlerjevo gostilno, potem Gorenjsko — \Kranj, Bohinj, izvir Savice, — Dolenjsko, veličastno parado in slikovite G0 letnice dr. Mačka, potem Dalmacijo, Črno goro, Prago, Budimpešto in vzgajanje mladine v Italiji. Začetek ob pol 8., vstopnina ^ves Vsem naročnikom "Glasa Naroda" voščim vesele božične praznike in bolj srečno novo leto 1939. — JOHN POLANZ, ZASTOPNIK Johnstown, Pa. 25e. Kdor more, naj ne zamudi prilike videti svoje kraje. K sklepu vesel Božič in srečno novo leto vsem znancem in prijateljem. Jože Zelene. Lake Villa, Tli. RAZNO IZ GOWANDE, N. Y. Minile t?o volitve — minil je Zahvalni dan in sedaj prihaja že Božič, ko bomo prepevali "Mir ljudem na zemlji" ter ponavljali tisočletno navado. Toda k volitvaam. Ko so poli tika rji, kateri parad i rajo pod zastasvo "slona" za markirali Ameriko v ekonomsko močvirje v finančnem polomu leta 1929, je bila polovica naroda napol naga, napol basa in lačna iskala živeža po mestnih Kmet išči h ter prenočevala po raznih brlogih, kakor divjačina. Končno se je ta narod naveličal j »a rad i rati pod zastavo "slon®". Tako je za-tonda čast ameriškega '.slona*, in v letu 1932 smo presedlali na "asla". Politični vodje a-meriškega, o^la so najprej potegnili iz močvirj-ai ameriške bankirje, in skoro bi se jim bilo posmrilo potegniti cel narod. Ali ko so prišli denarni mogotci zopet k sebi, so zarjoveti stolčku y Ameriki ruski Stalin. Datfies je skoro ravno toliko brezposelnih, kakor jih je bilo, ko smo presedlali s "slona" na "osla" v letu 1932. Ti milijoni brezposelnih spe spanje kralja Matjaža, in če se kdaj prehude, gorje ti, izkori-ščevalski sistem! Med te spada tudi nekarj Go-wan d ( •ancev. Na Zahvalni dan smo se iz globočine srca zahvaljevali za prejete dobrote v Gospodovem letu 1938. Ko so se naši izkoriščevalci gostili s kurjo peečnko, smo ee mi morali zadovoljiti z žgane i in kislim zeljem. Sporninjam se še. ko so nas župnik učili v soli: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal Ker si pa delavec noče pomagati na noben način, mu tudi nihče ne igrali vloge "hinavca" ter prepevali i "Mir ljudem na zemlji'' v času, ko voditelji narodov zapravijo več za ol>orože-vanje, kakor kdaj poprej v svetovni zgodovini. Danes delavec produeira morilno orožje, sebi v smrt, vojnim profitirjeni, kateri se vedele dolarjev, ob-litih z delavsko krvjo, pa v korist. . Ako bi se delaivec spametoval bi prenehal z izdelovanjem orožja, ter prenehal igrati hinavca z podpiranjem divji»h voditeljev, njim bi dal kramp in lopato v roke, in vsi skupaj hi delali v svetovno korist. Tako pa^ ker^mo še premladi komaj 1930 let po Kristusu, pa •sebi izdelujemo smrt, propagand istom vojne pa profite. In ko delavec v tej svetovni burki igra neumnega hinavca, pa naši izkoriščevalci prirejajo svojim hčerkam A-ečerin-ke, katere stanejo po $2.).000. Na stotine milijonov delawkfli hčera pa niti kapljice mleka nima, I/nihko bomo prepevali, saj smo civiliziran narod. TCdino, kar nam še manjka je, da odpremo oči, in snamemo masko neumnih hinavcev s svojih ob-r drugi noče, ako ravno se mu irodi v »nebo vpijočai krivica, jrazov Torej delavec se je zahvaljeval | Ko to storimo, ne bo treba za svojo neumnost, katere se učitelj« m in Soškim učitelji-noče otresti, pa če ga tirni i vraglejim, beračiti od hiše do hiše. na ves ghis proti voditeljem, te,j"os^1"* "slom*-" Beračijo za stare cunje in če- pokazali figo, misleč si: Kaj se Prihninjo božični prazniki ' vl|° rovnim Urokom. f'e ne boste v Beb hiši ukvarjali ter Voščila bodo letel« vsevprek in! nal,Pr«rIJ°. T>a šolskega pouka šitev delav- veliko denarja bo prišlo zopet'"0 b— MUŠKOPLET, LORBER JAGODE, MAJERON PLEVCE, OGER-SKA PAPRIKA v šk. po 25e in 40e. KNAJPOVA ZDRAVILA, kakor KAMELI CE, TAVZENTROŽE, EN-CJAN, LAPUH. LIPOVO CVETJE, PLJUČNIK, BEZGOVO CVETJE itd., I v šk. po 25« In 40c. MARIA CELJSKE KAPLJICE za idodee. velika 8teki. $1.25. Glavno zastopstvo in edina zaloga v Ameriki svetovno-slavnega "BAHOVKC PLANINKA** ZDRAVILNEGA ČAJA. — Cena 1 šk. $1.00, 3 Sk. $2.90. BLASNIKOVE ALI DRUŽINSKE PRATIKE po 25e komad. Dokler bo zaloga trajala, bomo posla« 11 z vsakim naročilom, ki znaša več kakor $1.00 naš lep VELIK STENSKI KOLEDAR; z naročili $2.50 ali več i mi KOLEDAR in zraven še lep STA. ROKRAJSKI PIPEC. Pošljite naročilo takoj ali pišite po cenik. Dopisnica zadostuje. STEVE MOHORKO CO. 704 SOUTH 2nd STREET MILWAUKEE, WIS. Za fubitelje leposlovja CYKLANEMSpisal Janko Kersnik. (136 tsran) Kersnik je pisal v Jurčičeveuduhu. Svoj slog je znal tako prilagditi Jurčičevemu, da je po Jurčičel smrti uspešno za vršil njegove nebnčane romane. "Cykla-men" je enmjegovih najboljših povesti. <>na.....................$1.00 MOLOH. Spid Janko Kač. (198 strani.) Pisatfl je aegel v dobo, ko so začele gradi tovarne na Štajerskem in ko je vserelo v nje. Vrelo v nje in jih uničealo. Strašno maščevanje razočarae matere. Cena......i.......... .. MED PADAEJI IN ZDRAVNIKI. KLE0PATEA. Spisal Eider Hazard. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Sta- 283 strani.) Zgodba o čudoviti egip- jerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c. čanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$t.45 IZZA KONCrEESA. Spisal Ivan Tav-KEIfiTOP DIMAČ. Spisal Jack Lon- Xa« / n 4 O _ L___? V TI*__A _ 1 • • ■ j . ^ . čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem rqjnanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega Časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne.jezike. Cena...................... $1>00 Slovenic Publishing Company t . ^ { Z E O D A"—New York " •• ------------ Thursday, December 22, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAIIiY Napoleonova Ijubezen llim is v ni ZGODOVINSKI ROMAN Nato je govoril o sebi,.pre* sti, ki ga je pogosto obhajala v zasebnem življenju: pripovedoval je o svojih otroških !o tih v .\jaeciu, o svojih prvih aa ti ugodim in te zadovoljim,'kričeč, sem se odločil zanj. A ti imaš) Marija Walewska se ni jšibko srce in ne ljubiš svoje do-Y.ila na svojem stolu- niti Nadaljevanje Ko je prišla, je bil cesar 2e tam. »Sel ji je naproti, jo spoštljivo pozdravil, jo spremil do stola, sam ]>a obstal pi-ed njo in jo Vprašal, kako se počni i : 4 * Zbudili so mi stran, ma-ilamc, da vam iti dobro. Veseli me videti, da ste opomogli/' Ta krotkost in vljudnost jo je očarala. Pomirila se je. Pri obedu je postala celo skoraj dobre volje. Sedela je zraven Duroca, Napoleoanu nasproti, in z utripajočim srecm poslušala cesarja, ko je govoril o Poljski tei zadajal vprašanja o njeni zgodovini. Toda vselej, kadar je srečala njegove oči, ki so se bleščale s čudn;m žarom, je odvrnila pogled. Obed je bil kratek. Napoleon je kmalu vstal, ponudil Mariji Walcwski komolec in jo fwh-cdcl nazaj v salon. Nato se je odstranil in ni prišel tisti večer več na izproglor-1 .V •,• ,- ' VIata- i i! > u- • • , -Ki te ne julu m ki ga ti no *itk na,;« i; n Iv»l' poklonitev? Mi nisi ob pi . . 4 . . " . To je najin prijatelj Di: - ... ' . • t ,ie se morava ločiti." " ^"Aras ™<*ne? Norčuješ se iz Napoleona r Pazi so... Vse. kar hi bil storil zate, samo z;> le, razumeš, lahko še vedno o- , . .. ' . .. " , -.......—......- J be- izojo, ker ji ne zna« ničesar zr- 'sodioe ni mogla spraviti iz se-jtvovati. In za kakšno žrtev ho, kakor dafrl bila ? Ali jc res tolikši- * tako oduren ?. I S skoraj žensko skrbjo jo ,)•■ zavil v njen plašč, omota 1 Mariji, ki je bila zdaj pomirjena. .. r.x D . glavo s pajčolanom in jo pri :!"»*»»;.Obnovitev Poljske so vratih vljub njenemu krat k— 1,0 na z ino.,i.n. nlioniiin načrti. Kaj me brigajo želje Poljakov.' To jo lahkomiseln, ošaben narod, ki ohromlje- mr Trpela je strašne muke. Ti Molčiš, očitki, te grožnje, silovitost tega vzkipa" sicer niso presegali njenega poguma, pač pa njeno moč. Omahnila je vznak. Napoleon je planil k nji, jo burno objel in jo ob.su 1 s po-Ijubi... Bila je nezavestna, toliko da je dihala... Položil jo - . , na zafo> nezmožen, da bi še- naj ti te nadomestijo ljubezen ft.,HP hrv/1.,1 u- . ; .....- - ^wW ogenj, ki mu je go-1 Studil so ji je. Z obema ro rel -v žilah; hrepenenje, ki ga kama ga je pahnil« od sobo, je i .v vdajal o toliko dni, ga je zarila v blazine in zaječala predsodki in svojimi neumnimi samostanskimi muhami. Pa ^ 'GLAS NARODA" £ | pošiljamo v staro do- ^ ^ movino. Kdor ga ho- ^ ^ ce naročiti za svoje ^ fc sorodnike ali prijate-^ i je, tb lahko stori. — $ | Naročnina za stari ^ ^ kraj stane $7. — V ^ Italijo lista ne poši- & Jjjamo. Jj jn domovino; če hočeš ostati Prusiuja, kar ostani. Bog daj. da se ile bi kmalu kesala in da n,omne je višji dv';r-|prla vrata, in potem je klečal ni maršal odločil ter opravil j pred njo neki mož in ji stra.-t-svoje naročilo. j no poljubljal roke. Bil je Napoleon. Zahvalil se ji je, da je prišla, da veruje a j van j in da mu hoče s svojo na-more samo ona prinesti njego- (vzočnostjo lajšati to življenje, vemo, od skrbi utrujenemu duhu mir. Kaj pa zahteva? Pri jateljstvo in zaupanje. Slav n ga dela osamljenega. Zgolj ča sti h lep je in sovraštvo ga obdajata, kamor koli se ozre. On, Duroc, ki cesarja dobro pozna, jo lahko porok, da jc vreden nagnjenja plemenitega srca in da g« bo znal tudi vračati. Nato ji je izročil cesarjevo pismo. Ko se ga je branila sprejeti, ga je sam odprl in ji ga čisto tiho prebral: t4So trenutki, ko zanos tlači človeka, ako je prevelik. T.i čutim zdaj. Kako bi bilo moči pomiriti sicc, ki gori v ljubezni in komaj čaka, da bi se vam vrglo k nogam!! Oh! ^e hi hoteli!... Samo vi bi lahko od st ranili ovire, ki naju ločijo. Moj prijatelj Duroc vam ho u-gladil pot. Pridite, pridite! Vse vaše želje se bodo izpolnile. Vaša domovina mi bo draga, če boste imeli usmiljenje do mojega ubogega srca. Grofici je planila kri v obraz Torej je bilo resnica, kar so ji -spet in spet ponavljali? In Napoleon se je hotel le tedaj zavzeti za usodo Poljake, če se mu ona proda? Saj je sam pri ki je potno opravkov in borb, j tako da ga komaj zmaguje. Vstal je, ji snel plašč in pa j čolan ter sedel k ,nji. In mahoma se je -klonil naprej, da bi jo poljubil. Poskočila je in planila k vratom. On je bil pa hitrejši, obrnil je ključ in ga spravil v žep. Nato jo jo odvede 1 — ali bolje, odnesel im-zaj k počivalniku. Napoleon je zmanjkovalo besed. Vajen je bil ustrežljivo-ti in naglih predaj in je zaradi tega najprej mislil, da iina odpravka s prevejanko, ki je sklenila drago prodati svoj poraz. Toda solze, ki >o ji tekle po bledih licih, vzdihi, ki so ji krčevito dvigali čiste prsi, 'vse to se mu je zdelo tako nepo-tvorjeno, da ga je navdalo globoko sočutje do tega skrušene ga otroka. Cesar je postal malone očetovski. Izpraševal jo je o pokolenju njenega rodu, c tem, kje so jo vzgojili in zakaj se je omožila s starcem. Iz-prva mu ni odgovarjala, nato zaupaš svoje usode. Pridi jutri spet, ob isti uri. Obljubi mi.'' Obljubila je. Ta pogovor ji je bil znova obudil upanje, dii se bo Napoleon zadovoljil z nekoliko nežnejšim pri jat e lj— stvom. Otroško so jo oklepala te misli. Temu, da jo je cesar tikal, so ni tako čudila, kakor l»i se bila Francozinja. In njegovo pozornosti so njeni žen ski ničomurnosti vendarle dobro delo. Ko so je drugo jutro zbudila j jo dobila pismo in skrinjico. Prebrala je pismo: "Marija, sladka Marija, moja prva misel hiti k tebi. Videti te, je moja edina želja. Saj prideš spet, kaj ne da? Obljubila si mi. < 'o ne, prileti orel k tebi. Pnisim to, sprejmi te cvete: naj bodo skrivni posr« lovalci najinih ouvstev, kadar •o okoli naju drugi ljudje. ( e-iprav bova izpostavljena tujim očem, se bova vendar sporazumevala. Kadar bom jaz pole žil roko na srce, boš ti vedela, da mislim samo nate. V odgovor si boš pritisnila te cvete na prsi. Imej me rada, prelestna moja Marija, in tvoja roka naj nikoli no zapusti teh cvetlic ? Nato je odprla skrinjico. V prekrasnem, s čebelami posejanem toku je ležal šopek z Javorjem pomešanih marjetic iz smaragdov in demantov. Mari ja Walewska je položila šopek i jih olir: trenutkih, čudim in bilo zgodilo. v prihodnji prilogi. kakšnem mrazu ji mineva življenje. vzet od tiste čudne zgovorno- Knjige Družbe sv. Sest knjig* 1 1. Koledar za leto 1939 2. Zgodovina slovenskega naroda Spisal DR^ JOS. MAL 3. Življenje svetnikov 4. Slovenske večemice POVEST'IZUM'' Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl 5. Čuda narave Spisala MARIJA AHAClO 6. Uračeščenja VSEH SEST fCNJIG za $1.35 Naročite pri: KNJIGARNA -GLAS NARODA" 216 WfeST !Sth OTBEET NEW YOEK, N. Y. jo je njegovo kramljanje po |tla Napoleon že začel osvo mirilo, in za jecljala je nekaj Rajati Poljsko, da je pa to te-besed, po katerih je uganil, v|žavna naloga, pri kateri potrebuje izpodbude. Prosil je Marijo Walewsko, naj sprejme ta šopek iz draguljev, ki pomeni v cesarjevih očeh« samo na va dno pozornost brez kakega posebnega pomena. Gospa Walewska je z vso odločnostjo odbila, rekoč, da bi morala, ako bi vztrajal pri tem obvestiti svojega moža, čeprav je bolan in no sme zapustili sobe. VKšji dvorni maršal je ves zbegan odšel. Bil je poštenjak, in posredovanje, za katero ga je rabil Napoleon, se mu jo n-piralo. Toda cesar se je skliceval na njegovo prijateljstvo. In kadar je Napoleon tako govoril, bi bil Duroc po kolenih drsal zanj na konec sveta. Zvečer ob desetih se je vrnil in kakor prvič odpeljal Marijo Walewsko v svojem vozu s spuščenimi zastori v veliko pa lačo. Napoleon jo je ^»prijazno] sprejel: "Nisi me razumela, 'Marija . . Užalila si me. s tem, da si odbila moje cvetlice.-' "Sire", je rekla krotko, obenem pa s trdnostjo, ki je imela v ji jen »h mladih ustih kav Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- Marryat. (l!):i strani.) V duhu ei-tatolja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Vitestvo 111 maščevanje — Časi, v katerih sta spretnost, in gibčnost odločevali. Ona ..................... 8'jc. MORSKI TOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov ziamenitega ameriškega pisatelja. k je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Koman jf zanimiv od prve do zadnje strani (Jtatclj ga ne bo odložil, dokler ga be bo prečital do konca. Cena . .j...................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (^7 strani.) Strašna usoda šestinijšlletne mladenke, ki jc iz radovednosti zašla v nepoznano življenje tor prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnik:. Ceha.....................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (3.J7 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svettVne vojne. Edinole mojster kakor ji Barbusse je mogel napisati kaj takga kot je "Ogenj." Cena ....................$1.00 ODISEJ Z KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj (2(J9 strani.) Opis lanberške ga gospda bo ostal v spominu slehernem, ki ga bo prečital. Pregelj je mojser sloga in jezika. Prištevajo ga icd najboljše sodobne slovenske ronanopisce. Poleg romana vsebuje kijiga še nekaj krajših črtic. Cena ....................$1.50 ZGODBI ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (OS strani.) Pregoli je eden najboljših slovenskih plateljev. Ta zgodovinska povest pav nič ne zaostaja za njegovimi drqimi deli. Pregelj je globok, navzlic $mu pa lahko razumljiv tudi preprostmu človeku. Cona ..................... 70c. POD K;iV0 JELKO. Spisal Peter Bohin. (IGO strani.) Rokovnjači na G<{enjskem. — Črni graben. — Velik'Groga. — Primeri rokovnja- sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bolitelo razkošno življenje v Pom-pe jih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Ce se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Hritka satira na staro Avstrijo. Svejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač na krohot. i Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN Nofcl. UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratno navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA' KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani..) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši de. li pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škof ji Loki oziro ma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50 sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih Ln najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko. jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50 SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena ....................$1.50 Spi- ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (2GS strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje *4čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena ......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se či ta tel j vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena ...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-boriau. (24G strani.) Gaborian je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Či t a tel j ne reši v romanu zagonetko, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tra- strani.) Najznamenitejše delo pi- _____1 _ g_____"I __J.______«nlo1i D; gična usoda žnpnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 satelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo či tal z zanimanjem. Cena......................$2.00 ške gtrorice. Povest temelji na zgo-dovinkih virih ter je poleg Jurčiče- TARZAlfOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. xnh srmVvr^n - Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po- vanje ''•Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena .-. 1"................... 85c. vili 'Rokoviijacev" svojevrstna slove^ki književnosti. Cena.......................55c. POD ^OBODNIM SOLNCEM. Spisal line S. Pinžgar. 2 zvezka 300 in 36tstrani.) Po izjavi kritikov je to napoljši zgodovinski roman. O-pisuj življenje starih Slovencov. Mladtra Iztoka je zanesla pot v Bi-zancjlanašnji Carigrad, kjer se je seznilil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesajca si je zaman prizadevala njetira v svoje mreže. Censi.....................$4.00 (99 strani.) leg Jurčiča najbelj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$j.oo TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME Spi-činski (151 strani.) Nas najboljši sal M. Rider Haggard. (383 strani ) homorist je zbral v tej knjižici nekaj Delo, ki zavzema odlično mesto v črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj oh čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je na- ravnost klasična. Cena $1.00 svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Ci ta tel j bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 *•< ».i Slovene Bubffshing Company Kratka Dnevna Zgodba -O <=MX,- K. H. STROPA: MRTVA ZENA V SVETI NOCl Tonetu Stacunarju >o dali >ih in je zveličana. Le pridno ljudje piidovek. Rekli so mu moli in zaiupaj v božje nsmilje- Tonir» s." 11 jt, la li š ni kiH' >,'i«žn videl v Xek< pa to se ni tako dolgo, nebesih, kakor nam j/ obljub-je bil Tone brhek, mlad človek, ljeno.*' ki je pridno gibal z močnimi Suhih oei, razmrsenih las iok. mi. ki je - hrc^tovlm! pest- sredi čela, naravni ^t ko kako • mi opravljal vsa dela in ko je strašilo, je Tone b dščal v dobil vse končano, je rad po- hovnega gospoda. rekoč: <4To hitel na kako zabavo. Pri vsa-'ni res!*' ki igri se je postavil in v krčmi] Prišel je kovač, rekoč: "To-Je on drugim pokazal, kaj se ne, daj si dopovedati, ne dr/i pravi plesati in njegove pu- rok v naročju, dela j! Veš, hudič ščie-»- v pikiih bos<'dah so zaele-j preži samo na te'ce». ki sami \a vsakogar in niso nikomur sebe .zapustijo. Hudič, hodi prizanesle. j zmeraj -okoli !M Živela je pa tudi Neža, naj-J Tone je s pestjo lopnil no mi-l< i/Še dekle iz treh far, ki bi zi. da je steklo nad voščenim mogla biti vsakemu bogatemu fezuščkom zažvenketalo: "To ni res! Nobenega Roga ni pa tueli hudiča ni! Nobene reč" ni, ker ni na svetu noben«* pameti ves" . , Prišla je stara Sithorka, ki so vse srte šušljali o njej, in je sikala vanj in ga zltjlala: "V< Š T ne, šest tednov zapo-povrstjo moraš postil jati posteljo za rajno, da se bo mogla o 1-počiti, ko bo priha jala otrika kmečkemu sinu v ponos, če b ne bile. tako revna. Tone je imel malo in Než?« še manj, pa sta vprav spadala skupaj. Imel |e f*o očetu malo hišico kraj potoka. zraven je bil hlev in za-darj trata dvanajstimi dreveni sliv: to je bila Tonetova po-Mst. NVža je prignala v hlev kravo-rdečko: to pa je bila njena dota. v Itazin tega pa je, kar so mo-1 dojit. Veš, mrtvi niso mrtvi.*' -' ■ /znati vsi ljudje, prinesla j Tone je pograbil stol in ga •boj š<» nekaj, kar je šele zagnal ob peč: "To ni res!" In oolagoma postalo oeitfio. Vse ji je kar zraslo jhmI rokami, vse je vzcvetelo krog nje. Kmler je ona hmlila, je bilo vse še »nkrat bolj veselo, 0H0 ljubo eonce j«' na trato za hišo sijalo lo bolj prijazno ko kam drugam. Tako je prešlo nekaj let in le eno še ni uspelo tema dvema mladima zakoncema. Pa se je pojavilo neko novoletno jutro - ški ipajočim snegom in z žar-ko-rdeči m pražnjem zmagoslav ni m wHMHTii in je Tone prav tiho vprašal: 44Kdaj pa misliš, da . . Ne/a se je ozrla v stran k voščenemu Jezu»-čku pod steklom in ie tako zardela ko novoletno sonce: 4<<*Vz štirinajst dni mi-lim . .** Tone j<» savriskal, pograbil .Vež« in jo hotel vzdigniti, a -e je Še pravočasne* spmonil in jo je spustil, smej' č se: "Tako tiko . . In čez štirinajst dni nato, vm a v sredi ledenega meseca, j«* N'e/:i mrzla in okamenela leža-la na mrtvaškem odru z no^ra-mi proti vratom in z gorečimi svečami ob glavi in kmetice so molile in ihtele in stokale: "O, ti križani Bog! O, ti križan: Bog!" V zibelki pa je ležalo dete, in je tiho vekalo prepise. Pri-šel je gospod župnik: *4Zdaj je uboga duša v nebe- to je bil zdaj edini odgovor, s katerim je otlgovurja Tone na vse tolažbe in vse nasvete. To ni res. Na vse, kar so 11111 ele-jali. na vse dobro in slabo, na vse o nebesih in o zemlji, e> podzemskem in nadzetmskem, zmeraj: To ni re-. Tonires je hi I m«w komaj 20 let, pa je bil čez nekaj tednov videti ko človek, ki mu je šti-ride set. In ž n jim vred je šlo vse v nič, dele> mu je le Še tako jKišepevalo izpod rok in veselje ie ugasnilo ko -vet ilk a orez olja. • ( Okrog hiše in vrtiča s trato in drevjem je bila zdaj zmeraj razpredena tanka, siva, mrzla megla. Tudi spomladi ni bilo nič bol ie in ne prileti in tudi ne« jeseni in v vasi mu že nihče ni rekel drugače ko Tonires. ('asih j<» stal pred lužo v potoku. kjer je bilo vse tako temno in tiho, da so se vrbe sklanjale nad svojimi podobami in si je mislil, kako je vse bilo in kake> vse bo in da je vse eno samo trapasto garanje brez vsakršne pameti. Zares, otrok in krava-rde^č-ka, to je bilo vse, kar je ostalo od Neže, in krava je morala 5*1 a j dajati mleko za otroka; tako j<* bilo zdaj to. Tn prišla je zima in kakor se že rado kaj primeri, vprav za božič je stala rdečka nekega jutra sklonjene glave in z napetim wmpom v hlevu in je mukala, ia Bog se usmili. Za-eno s«1 je tueli otrok vznemiril, premetaval se je po posted ji, so-pel je in hropel in se zvijal kičih. Zvečer je Tone še spoznal. da se trga nit fantkovega življenja. Zdivjal je k sose-le;in, prosil mleka; tod:; otrok ni maral hrane in kar so mu vsilili, je ječaje izbruhnil. To življenje se drži »onega, to je moral sprevideli tudi Tone in t«; je dejal tudi zdravnik, j ki se je s sanmi pripeljal iz me-jsta. Tedaj je začelo Toneta ela-;viti v grlu, da bo moral izgubiti še1 to poslednje, kar mu je zapustila žena. Strašen dan je j bil zaiij in sveti večer, ko poje-jo angele; in zvonijo zvonovi 'miru. Stiska um je krčila srce. bilo n mi je, ko da bi mu bili gobo dali v telo, ki je srkala , vse to trpljenje in je kazalo, da j na bo raznesla, tako je bil ves I napolnjen, s .smilim strašnim. | In id ki m in hudim trpljenjem. Nato i m ii je kar zavrelo v glavi j oil bupne togote, stekel je v ■ hlev, kravi so drhtele noge in mrzlica jo je stresala; stekel je v hišo k otroku, njegov fantiček je ležal v vročici, rdeč in razpaljen ko ogenj. Po I ste k lom je voščeni Je-zu-M-ek držal roko kvišku, elru-ga mu je bržajoče ležala ovčici na hrbtu. Prav tiho in mirno je stal pod steklom, mala ro-kiea je z iztegnjenimi prstki ko za prisego, kazala v nebo. Takrat se je razčesnila brez-verska trmoglavost mladega moža; kakor bi se kamenje valilo v dolino, je vse pe>kalo in grmelo v njem. Pozabil je, da je bil Tonires. 44Saj si bil vendar to noč ro-jen, ti Zveličarček -moj," se je drobilo iz njega, 4'tak bom šel prosit tvojo presveto Mater, da bi se mene. reveža, usmililo.'* Zdivjal je k sosedom v vas, pa od hiše do hiše: naj bi za božjo voljo kelo l>edel pri fantu, da bi mogel iti k polnočnici v farno cerkev, da bi svojo veliko bridkost potožil Materi božji. Ljudje mu niso hoteli verjeti, saj so ga poznali s-amo kot Toniresa. Pa čeprav bi mu verjeli, hoče to noč pač vsakdo zase izprositi božjega blagoslova; nihče ne bo ostal eloma, le tu in tam kdo. ki je njemu samemu kaka bolezen zastavila pot. Tone je bil ^pet doma. Sedel je pri TKJstelji in roko so mu (Nadaljevamje na 0. strani.) SRBSKE BOŽIČNE i NAVADIL j Svetemu večeru, ki je uvoel v božične praznike, pravijo Srbi badnjak ali pa badnje veče. j Koren besede badnji je isti ko v besedi bedeti. Prav po *em veče in s tudi drevo, ki ga za vigil i jo božiča posekajo v go-7elu, in svečano pi ne-ejo ljke. ali pa, celo vinsko trto. Ponekod zo-1 pet žgo kot badnjak debelejši-- panj namesto vej. Prevoz, ozi ! roma prenos, badnjaka iz gn- sreče, rodovitnosti, bogastva, zda domov je kolikor mogoče miru in zdravja. Iz ostankov svečan in je ž njim zvezanih lesa* božičnega drevesa izdelu-polno najrazličnejših vraž. V j«»jo P«> "ekih krajih križee,, ki vzhodnih predelih Srbije, zla- jih potem polagajo po vseh gosti ob Tinmku. je v navadi po- spodarskih poslopjih, zlasti v seben stavek, ki ga izgovarjajo hlevih, svinjaikih in podobno, kot neko vrste blagoslov, ka- kot blagoslovljen les. Po ne»-dar žgo badnjak. Glasi se: katerih krajih pa kose tega "Koliko varnica (isker) teili- lesa vdelu-jejo celo v pluge kot ko ovaca. novinca, jariča, piliča, /»ak blagoslova, klasate šenice, muške dečiee,! Celo Valvazor je v sedmi telaca, -urili svinja, črnih ko-J knjigi svpje <4,ČJasti" opisal, za a nazvLšje života i zdravja." kako kmetje v Istri prinašajo Anthony Eden. •govinski tajnic Roper, vojni tajnik We. idr ing, predsednik National Pie-s Kluba, Braynian, Anthony Eden, zvezni pravdnik Cunmiings, gen. poštni mojster Farley in tajnik za notranje zadeve lekes. Potem takem smaitrajo žganje badnjaka za pose'ben blagoslo- domov jMinje, ki jih potem mečejo na ogenj in celo stresajo vihii obred, dočim jim pepel i nanje po lico od vsake jedi. badnjaka pomeni svet pepel in Podobne navade so razširjene je v zvezi z dobro letino in rev doVitnostjo sploh. Pone»ke>el preel vsem v Liki, je navada, da nad badnjakom koljejo gosi po vsem Balkanskem! polotoku, pa tudi v zapadni in srednji Evropi kakor tudi m.< jugu. Po simboliki pomena je badnjak v ali pa kokoši, posebej še pete- zvezi z jurjevanjem ki je med da z njihovo krvjo po- Srbi prav tako zelo zakorenj« ime, škropijo badnjak. Drugod zoret obli jejo baelnjak z vinom. ne>. Je pa to sila stara navada, ki ima svoje korenine še v pred Naročniki! Pazite na ŠTEVIMiE poleg naslova, ki pomenijo- prva meaec, drop dan in treti« pa telo. kdaj vam naročnina »otete. Naprtaer: — 12.20 38 TO POMENI, da vam > naročnina p*ilrkla 20. dec. 1938 Po&ljiie pravočasno, da nam prihranite nepotrebno del« po&ljanja GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York verjetno prinesl i še iz svoje i Ob koncu poglavja o baelnja-pradoniovine. Je v neposred-. ku naj omenim, da sem najsve- ni zvezi ^ praznovanjem sonc-1f^nejše sekanje badnjaka in nega obrata ob začetku „.„*,. nj oy na |lom yidol v to je nadaljse noei. V zvezi', ' , . ... z badnjakom je prav gotovo tn-\Bi °*ra,lu- KJOr z dvo' di motlernejše božično drevesce,ra v b,,,,jI -0<>r Doma~ (a!i prekajene) pošiljam na ....................................... vpa Qlll CflTA&i vse kraje Zdr. države po »»'1!'i.ul„,»MlHuHtm,ilHil,ltwltili V CCiail 1 gi COI. postnem povzetju (C. O. ===== D.) po sledečih cenah: ŽELODCE po 30c funt KLOBASE . 30 c funt HAM (šunke) 28 c funt BOTZ (Buts) 25 c funt CALIS .......... 20 c funt BACON ....... 28 c funt ZA ROMANIZ ŽIVLJENJA GLAS NARODA" PRIREDIL l. H. -==== 12 ==- Ko slušalko odloži, -so obrne k Ounterju: "Ravno sedaj sc«m izvedel, da moji hčeri ni mogoče priti fiom. Zato si ne more i rib rati snežnih čevljev. Žal mi je — zato va.s moram pivvsiti, da jih jutri prinesete v mojo vilo" Gunter se prikloni. 4 4 To boni rad storil, gospod AVer d or." .Toanin oee še nekoliko pomisli. Ali maj .sedaj kar opusti *vojo misel, da bi mlademu mr«žu. kaj pomagal, da bi .Toano jwwiiril? Ali pa — ga naj še »dalje iskuša? Do jutri bo vse to tso premislil. Tako si pravi, izvleče iz žepa dva bankovca po pet mark in jih izroči Gtinterju, ki je snežne čevlje zopet zavil. "Tukaj vzemite za vaš trud, ki ste ga pri tem imeli." Ounter strmi na oba velika srebrna kovanca. KRAMER'S MEATS 5301 St. Clair Avenue Cleveland, O. VESTI IZ C ALU MKT A. Henry Trost iz Hollanda je na lovu na srnjake streljal na avtotruk, v katerem so se fan-Izipreleti tje armade OCC peljali z dela. kot teleena boW-ina, da je ta go^pr.d tako velikodušen. In naenkrat ve, da 1 ankovca za tisoe mark ne more obdržati — za nobeno ceno, tudi zaradi Gunde ne. Deset mark zado- Dva fanta sta bila lahko ranjena. Trošt, ki He je pred Bodnikom izgovarjal, dr. je mi-i nb-azn. SRF/'A iDVElf ROJAKOV. Louis Mahkovitz in Louis Par kol iz Oarl'nville, ni. *ta se (>. decembra peljala« z dela v avtu in ko sta hotela prekoračiti železniško progo, je vlak pograbil avto in ga rinil 120. čevljev daleč po tiru prodno se jo ustavil. Avto je bil rlocela uničen trda rojaka* sta bila k sreči le laliko pobita in mogla sta se še tisti večer vrniti domov iz bolnišnice, kjer »so ju obvezali. POŽAR V 8HKBOYOANTT. Dno 1. decembra je ogenj uničil hišo z gostilno i-n ple- -luje za dolgo ersa za kurjavo — in — zopet more pristati po- sli.1, da tečejo srnjaki po ee-ti, htm, odložiti more breme, ki mu postaja vodno težjo. Z ro- io dobil 60 dni zapora in dve JxO si potegne preko čela, odločno vzravna svoje telo, pr^ožo leti mora hiti pod policijskim v žep in izvleče bankovec. Po'rži ga pred Rudolfa Werderja nadzorstvom., na mizo in pravi hivpavo: Zadnji teden je umrl znani "(V«pod AVerdcr, — ta bankovec ste iegubili na s topni- Nik Badovinec, star 55 let in rah. Oprostite m', da sem ga vtaknil v žeip — mojega vzkli- rojen v Žumberku na Gorjan-ka ni>tp slišali — in mislil =orn na svojo sestro. Trna samo cih, ki j<» imel majhno trgovi-prav tanko snkn/io, v kateri zmrznje. In imeli ni-sino no-, no .s sl ičicami. . lenega kuriva. Kar som prinesel domov denarja, je šhI vos /a najemnino in za hrano — in — zastavil sem trnli pvojo ur» — sprmin na moiegp očeta in ne bi rad videl, da ihi zar>a lia. ln tedai je p rršla izkušnja va — pol legel sem ji — bankovre s'*m vtaknil v žep. To la v imoiem žepu je gorol kot ogenj — že vos Čas relkar sto.Vm tukaj preel vami. Boril sem se, denar sem hrtel ohiržati — toda — ni šlo — in tako tožfko mi je vem rriznati ~v<\;o krivdo. — Toda — rajši to, kot p:r krivico. Prosim, oprr- tite mi!" Rudolf Werder dolgo gle da v trepetajoči Gunterjev < braz. Nato pa prime njegovo roko in jo trdno stisne. "No — vi meni oprostite. Namenoma s eni vas zapeljal v i-kušnjivo, ker s »m <<^1 prodajalke slišal o vašem težavnem položam in som vam h-vtel na kak način pomagati. Toda — najprej s 111 vas holed pota vit i na preLskm^njo. Ako bi x bankovcem exfcsli, >o mognV za ves ne bi bil več zmenil in bi si rekel, da sf«ni vam t. bankovcem za tiso-e (mark do-olj po-7m gal. Toda veseli ;mo, zma gali sta poštenost in pravico-Ijii'bnost — in sr»daj vam he.če.n so bolj ponvigati. Selite. 7 vami bi rael neka; govoril." (Innter se odd::line* in si z re>ko potegne preko čela. š išče ni vred dve milji južno od " Ko bi vedeli, gospod Werder, .kako lahko mi je sedaj, mesta, katere la-tnik jo bil Ru-'/•«pot pri srcu. Svoji sestri ne bi nikdar več mogel pogleda- j dolf Turk. Požar je nastal# ii v oči. Tako junaška je bila in neustrašena in no bi m'r?la j vsled prev< č zakuru ne peči, v» lazirmeti, da sem pezclbil, kaj ima prx^ten človek napraviti." k- te-ro jo Turk stlačil večji ko-- MRTVA 2ENA V SVETI NOCI (Nadaljevanje s 5. strani.) sklenjene visele med koleni. Nihalo stenske mire se je nihalo v njegovi glavi sem in tja. Sem •n tja in vsak nihaj je odrezal kos življen a še temu bornemu, kar mu je še ostalo. Ali je '••nt -ploh Še dihal i Ura se je ze/hčasto zabadala v cviljenje burje, ki -o je dvignila na pot. la je podila srebrni sneg skozi T'"de j :e s koščenim členkom 7>ot»k"lo na vrt« in prod'n »' "'■'trg^il T^ne oelriniti zonah, ir ''n «tpl neki tnjpe ^r^d njirn, tri korake pr«^d pastel ;o. škornje je ime.l na «obi in lisičii klo-; Mik; vi 'eti ;e bil ko gordri čn-va: n Tone ga ni poznal. "S'isim. da bi rad, da bi t; kd~ na otroka r>nz:l." je rekel "jjo pojdi, bom jaz tu o.«ta'." T<-iie io norrlpdal tni^a človeka. zapazil hudobijo na V^t^l ie :n mu poka- m te. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo; Za $ 2.5G ....................lHn. $ 4.ST> ....................l»iu. $ l.Al ....................IMu. 911.00 ....................I »lil. ....................liiu. 100«» $44.3(1 ....................IMn. *J(J0<» 10«) •JUG 't»»0 5(Ml V Italijo VM $ 0.:«) $ 12.— $ 29.— $ 57.— $112.50 $167.— l.lr io«) Lir 200 Lib 500 Lir 1000 Lir liOOO Lir 30iMl KKR SK CF:NE SRPAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CK-VE PODVRŽEN E SPREMEMBI (je)RI ALI DOLI izplačilo večjih zneskov kot 'goraj navedeno, bodiui v dinar :h ali lirah, dovoljujem« še boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRftU-^JEMO PO CABLE LETTER Z.i PRISTOJBINO S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) MB W. 18th ST., NEW YORK KRETAINJK PARNIKOV SHIPPING NF.W- '.tl. 1 REKTNA SLUŽBA To so sijajne "Solnrne Plovbe", vsebujoče vse posebne i zborne prednosti Južne Proge z neprekoft.jiviml prost, ti in »Juzbo s ve to v r iohIu v n i h ilaljanskih ladij. oilian^r *u. prostem ali i>ot-itek na -soini-nih krovi n, vas pozivi ln vam Ua udobnost, da uživate vse veselje prekoocean: ke volnje. I'r<»stori TurisliOnega in Tretjega razretia na vseh parnikin yam nudi ju velike mu-d*rne kabine, veli(antn<> obednive, razkošne javne prostore. nenadkriijiv.i hrano in i.eprekosljIvo službo. Za tromit«'k .^niimc \Vord(-r svojo naočnike in rrsno ^letin Ountorja. (lur.tor so n ohole z^ane. Cilol>oko zadene izraz ne navadno trdeipa obnv.a, ki se jo naenkrat pomladil. Wenler zr<|>et nat.ikno n aoonike in pri tem reče: "Za-I, ra. Rajši še dalje stradam, kot pa bi imel na sebi kako 'krivdo. To mi bo dober nauk." Rudolf Wlerder dvisme roko in pokaže Ounterju «tol. T »k o je veeel, da se je tnlatfenue pokazal pravega moža. Kar lira je pripovedoval o K\*oji sestri, mti ie dokazovalo, da je dobrega srca. Ginrter st-de in pogleda Werderja. 44Ob tej priložro^i «te mogoče, razun na svo;o eestro, misJili »ie via kako drugo dekle mogoče imate že izvoljenko." flunter pa odločno zmaje z glavo 14Ke, gospod. Do sedaj-še ni»=em imel priložnosti pečati se s kako ženska Toda proti vam smem biti popolnoma odkrit in vam kHi morem nekaj priznati,, če.sar Še nikdo ne ve — mi-lim, da moje stco ni več pro«to. SH vestjo v večer vem srečal neiko "dekle; izkazati sem ji neko uslugo in-- m mogel poeabit!.** In Onnter pripoveduje možu, ki mu je prišel naoroti tako velikodušno, kr.j je niegovo ^rce po Silvestru tako zelo oibjelo; ntfeaar mu rA zamolčal. Govoril o globoki lju*>ezni, ki g* xefce na oro mlado dekle, pripoveduje mu, da še nikdar nie-govo srce ni bilo navdano na kako žensko Wtje in da mora Milj v-e to oi»tr1i sroiu> sanje. Ka^ti — pri trm Gmnter boko vzdih ne — rajbr/e rriha^a iz visokih krog v, ka'#-'1i •iam ne more nikdar dei^eči. Tn hidi usoda nin jo na*'br/e ne bo nikdar več prepeljala na pot. Ko bi vedel, da jo t® tronntefc Rudolf Wordnr že sklen:l stopiti v kolo usode in tega mladeniča, ki mn je bil zelo všeč, zopet pripeljati pred svojo hčer, da se prepriča, ako «ta v resnici rden za drugnga, tedaj Gnintrr ne bi govoril o doživljaju svojega FTW. kot pa je povedal. Rudol-f Wettler ie spoznal, da je bil Gnntor n-\ ni^o^o hčer navezan z resnično ljubeznijo, pa tndi Joanini občutki mn, kot dobnmu poznaval*m ljudi, niso bili prikiti. Njegov načrt je bil trden. Ako ai dva tako dobra mlada človeka elit* skunai, tiMai jima ne bo nasprotoval. Da pa je r re*nioi hil* Joana, kateri se ima OirnteT zahvaliti za obrat življenja, o tem zn nertaj mlademu možu se ni bilo treba vedeti. . : MDaUa orihodiuiA) stare kolesno pnevmatiko orl avtomobila. Skoda je velika, toda jo krita z zavarovalnino. milwaitAke novice. Dno 1(1. «1(bra jo ^pet bila snirlna avtmt no-reča, katere žrtev je b i I George Li-povšek, star 59 let in rojen v štanju na Spodnjem Štajerskem, bivajoč v West Allisu. Hotel je prekoračiti ulico, toda drveči avto ga je podrl in tako pobil, da je k main potem umrl v bolnišnici. V Ameriki je »živel 32 let in tu zapušča ženo, tri sinovo in hčer, nekje v Missouri ju pa brata. Družini Stanko Stemberger je ^mrt pobrala enoletnega sinčka Ronalda. NDSREČA NA FARMAH. Pred kratkim je na Willard, Wis, vlak povozil avto, v katerem sta bUa Martin Klarič ml., in njegova 25-letna žena. Oba sta bila na mestu ubita. Ponesrečeni Klarič je bil sin 'iipmn. star 2fi lot in rojen v Ameriki. BUZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c m po&tnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th 8tr«et Hew York. N. T. "al vrat^r^Ne potrebujem Poznani tvoja dobra dela." Tu kso je porogljivo namrdnil in zinil skozi škrbine: "Sni si menda To^irfs!" "Le po j < 1 i! Po;"d i, od k ml e r prišel.*' Vrata so so o4prla. snoir se je v nI noter, vn'.ta ro se zaloputnila in tujca *ni bilo več. Tn ?pot so jo nihalo zaba-lalo Tonetu v jrlavo sem in tja in som in tja. Barja je cvilila ko mlado iščene, črvi so glodali po tramov ii. Zoj." -Tn ;e stopila v sobo in k r>ostel.iiei k otroku, ki urn jo v zel j. k sebi in si ga položila k prsim. Sneg in gozd, burja za pomoč na hrbtu, nato lu i zčcorkvenih oken, velik sijaj z oltari-ai, petje in sprevajanje v lepo zaupa-n.ie! Prav nič natančnejšega ni mosrel Tone povedati o poti v cerkev in domov, dasi se je trudil. In noben sosed da ga ni videl v cerkvi. In vendar je bil ondi, toliko se je prav dobro spominjal in je vedel, kako si je doma na pragu otresel sneg s čevljev in keko je prav tiho vstopil. Mrtva -žena je sedela pri o-troški postelji, položila je roko na blatno in ie-lertala otrok,, £ obnovite v obraw. Potem je vstala in. . - . cn rekla: "Ali si spet nazaj. To-I1^ nino, pridaite se 5u ne. Tako zdni pa moram iti.**, HS^^ centov za S. A. Ko- TrTie io '^tesnil roke in jo ^ ^^ ^ ]eto 1939 hotel prijeti. VULCANIA SATURNIA Naravnimi v JugoHlaV»jr>: 21. JAN. — 15. FEB BEX C. D'SAVO IA ROMA Pr*-ko Ono\>: 4. jan.; 7. jao.; 14. jan.: 28. Jan.; 4. leb. Za pojasnilu vpraAajtf p4.ut>lajk"-er»«Ka aRenta ali pri ITALIAN I.INK, «24 5ih Avenue, New York City. hodi v mraz in temo. Naj o--tane tu na tr,pleni in na svetlem. A žena »se je nasmehnila, -oložila roke na rame in vonj po rožim irinu in vijolicah jo ''avel preko ust in čela moža. Nato se jo žena vpričo razblinila ko dih na mrzl h okonskih šipah. Toda otrok, njegov fant. Mož je p:wlel na kolena k posteljici. Otrok je ležal r ločili lic in mimo dili^l, poš"ioi .sta nnu bili stisnjeni v zdravim spancu. Več ko uro dol,ro rl vrata. T.a-,irodno prežvokovaje se jo rd«H"-ka oziraH okrog sobe% s krotkimi, vlažnimi, spokoinimi očmi je pogledala odsvit laterne in gospodarja in na očeh ji je bilo videti, da ga jo spoznala. Zjutraj nn i=veti je prišla stara Suhorka, ki so i i vse sorte oponašali, ki je bila pa vendarle dobra, pošteni ženica! Pri drsata' je noter, pristopila k posteljici, se sklonila k otroku. "Ali zdaj vidiš," je rekla, "da je božia pomoč." Tn Tone zdaj ni upal reči: "To ni res!" naroo VA2NO ZA NAROČNIKE I'i»|mK uaslnva je rnxvitlun On kdaj ituate plaCdiiu uari^uiuti. l*rv» številka |Hiuit*iii uifsec. ilrii^a dan in tr»tju pa U*lo. Ha naui pribra-ulte uejMtiri'liii«-ca dela in strošku*, Vas» prosimo, da skušat« uaro^ul-do pravo^aMiio |>uraviiati. 1'ošljite naročnino uaravnoett tiatu ali Jo I »a plavajte uaAen u zaatopuikil v Vašt-ui kraju ali |.a kaitreuiu izm*"t zastopnikov, koj.ii iuieua so tiskana z di-ltrliiui erkuuii, ker so upra«l-»Vul old ska t i tu>ii iiie. kj«»r je kaj uaših rojakov naa^-Ijciiih. Zasiopuik In j Vam ixro£U |H»trdUo za plat^Uo naro^uliio. CALlFOltNIA: Sau 4r*raufis«-o, Jarob l^ausliiii ("«>L< )KAI >U: l»u« b*o. IVier Culi«;. A SaflM1 WalKenliurK. M. i. UayuU INDIANA: I ud ia uh pol ia. Fr. Zupao^i> ILLINOIS: Clilt-ago, J Bevčl«. Cl«t*ro, J. Fabian l ('lilit.g(>, c* ti-ru lu llliuoiai Joliel, Jennie Kaiubirb i ji Sail**. J. Sp**ii«'b &las4>outab. Krauk Autnistlu North C-bii-aKo lu WaukeKau. M.Vh. ITarMi MAItYl.ANI): Kitzuiiller. Kr. Vodupivv«* MICHIGAN: Detrult, L. PUokar MINNESOTA: Cblsbolin. Frank (Jouže, J l.rjan''U Ely, Joa. J. Peahel Evelerh, Louis Gnal« ..Gilbert, LuUla Vessel Hlbbinj;. John PurAe Virginia, Frank Hrrath-h MONTANA: llnunrinp. M. II. Panlan Waabne. L. Cbamp« VEBRASKA '♦muho P Broderlck vrw TORKr Brooklyn. Anfhonv Svet rjuwanda. Karl Htnihh« - •»»«- »«11. Wvnfc M.J. O Lilo: Ha rije rt on, Kraiik Troha ('li'Velaud. Anton Uobek lingrr, Jaeob Hesnik. Jo»»- Mlapuia (■Irard, Anlou Narode Lurain, l/uum Halaut, Jobu KuuiAe Youuxstown, Anton KILfli (iKKtio.N: Oregon I'll?, J. Koblar Pfc!NN'S\ LV ANIA: Itessemer, John Jevulkar Brought on, Autou Ipavee Coueiua u»;h. J. Brezove? I 'o ve nI a le in ukulim. Mre. Ivana Kupnik Ki|Hirl, I