Razne novice. * Iz finančne slnžbe. Imenovani ao: davčni kontrolor Lovrenc Mayer za davkarja, davčni oficijah Gnstav Loacherin Frid. Seevannza davčne kontrolorje, provizorični davfini oficijali Rndolf Rauch in davčni prigtav Jožef Šaha za davlne oficijale, davčni pristav Anton Eriaper za davčoega pristava (vgi v 10. čin. razredu) ter davčni pristav Henrik Drofenik za provizoričnega davčnega oficijala. Dav6ni kontrolor Makg Eoacher je prestav^en iz Celja v Mautern in davčni pristav H Zigrog8er iz Mantern v Celje. * Sinoda za lavantinsko školijo ge vrši od 6. do 10. avgnata t. 1. v Maribnni. * Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je razpoalalo zagpanim podrnžnicam naalednjo okrožnico: nV izkazn za 1. 1904. je Vaaa slavna podrnžnica znamovana brez doneaka. Izrečno Vam beležimo, da ne amatramo za dolžnost slednjega Slovenca delovati v naših podražnicab — prav tako ne, kakor bi enargično zavrnili trditev, da je naša in nikogar drugega dolžnost skrb imeti za dražbo 8v. Girila in Metoda. A, če iaa je aklical narod na to atalo, ne moremo in ne amemo nmakniti ae danes ali jntri brez vzrokov. Prav tako aodimo o Vas. Dokler ate zvani načelniki svoje podrnžnice, ame Slovenatvo a polno zanesljivogtjo pričakovati od Vag, da delujete njemu v prid, gebi pa v čast in zadoščenje. S pri čnjočim vas prijazno vabim na trnd za ljubi rod." * Nemški dopisi slovenskim žnpanom na Stajerskem. Okrajna glavaratra w drogi nradi pošiljajo po oavadi alovengkim županom nemške dopi86. Eer pa so alovenski župani zvesti svojemu narodu, pošiljajo doposlane dopise ravnateljstvu pomožnib nradov v Gradca, naj jih prestavi v slovenščino. Ravoateljstvo pomožnib nradov pa zadnji čaa ni hotelo ve6 prevajati teh dopisov. ampak jih je zopet poalalo onim glavargtvom, ali splob onim nradom, ki so jih izdali. Tako so naai nemčnrski nradniki priailjeni, saatavljati slovenske dopise ter slovenaki nradovati z našimi župani. Eer pa Nemci ne znajo glovenski ter se tudi nančiti nočejo, ampak zaničujejo nas in naš jezik, bodo morali pobrati šila in kopita ter jo odriniti med n^mske gorjance. Pri naa, med Slovenci, pa bodo po pisarnah si slnžili krnh le nasi alovenaki sinovi in pa taki nradniki, ki znajo slovenski in ne prezirajo nas ter nsaega maternega jezika. To bodo doaegli naii žapani, 6e oatanejo vsi doaledni ter verni Slovenei. P<> piaamab, kjer se zdaj repenčijo aemaki oaabneži, ki govražijo alovenske kmete, bodo naatavljeni samo nasi sinovi. Sloveoci ai ne bomo glužili samo črnega, temvee tudi bel krnh. Edor hoče pri na8 dobro živeti, mora znati nas jezik, ne pa v gvoji nemčaraki zagrizenosti zaamehovati Slovence. Uradnik je zaradi kmeta tukaj, ne pa narobe. Mi plačamo, zato bomo mi zapovedovali. * Stipendije za gluhoneme otroke na deželnem zavodu v Gradcu so razpisane do 30 aprila 1906. Proanji je priložiti domovinski ligt, kratai hst, izkaz o gtavljenih kozab, zdravstveno in abožno gpričevalo ter potrdilo ravnatelja zavoda, da je dotični glnbonemi spoaoben za uk. * Razglednice z utisnjenimi kronskimi bankovci — prepovedane. Minigtrstvo za notranje zadeve je nedavno izdalo naredbo, da ae raz glednice 8 porjarejenimi kronakimi bankovci ne smejo odglej več prodajati, ker se 8 tem občingtvo po nep t.*ebnem vara in atvar zlorablja. Deželna vlada bode strogo pazila, da se ta nkaz izpolnjuje, ker se bo iDače proli krivcem po kaz. zakona poatopalo. * Iz vlaka metati je prepovedano. Ljndatvo, ki potnje po železnicah, ima navado, da meče iz vlaka prazne ateklenice, zaboje itd. Eer 8e na ta načia lahko pripeti velika nesreča, je to gtrogo prenovedano in se bo dotični, ki to prepoved prelomi, strogo kaznoval. Na gozdarski šoli v Guswerku na Gornjem Štajerskem se začne 11. mesečni tečaj dne 1. aepteinbra 1.1. Razpisanih je oaem štipendij, za katere je vložiti proanje do 15. junija t. 1. V prihodnji atevilki priobčimo med inserati dotični razglaa deželneea odbora štajerakega. * Dell' Anima v Rirnn. Prihodni teden obbaja svetovno-znani zavod nDell' Anima" v Rimn posebne jubilejne slovegnogti: 500 letnico avojega ob8toja gploh in 501etnico sedanje nčne uredbe na zavodu. Pred 500 leti ao namreč ustanovili romarji iz takratnega rimgko-nemškega cesarstva drnstvo, ki naj bi gkrbelo za prenočigča in drago pgkrbovaije svojih rojakov, ki prihajajo v Rim na božjo pot. Društvo je dobilo v kratkem časn velike podpore od poivetnih in duhovnih dostojanstvenikov, sezidalo obširno hišo za romarje ter poleg nje cerkev, ki gpada med najlepse v Rimu. Eer so ge v njej romarji zbirali navadno k sklepn svojega romanja, da bi za verne duae molili, so zavod aam imenovali nza dnso" (delT aoimo). V zavodn se Se dandanes aprejemajo ubožnejsi romarji ter ge za nekaj dni z vsem oakrbujejo. Razventega je pa od leta 1856 še poaeben oddelek na zavodn, v katerega se gprejemajo, navadno za dve leti, duhovniki, ki prihajajo t Rim nadaljevat gvoje nanke. Tndi iz naše skofije je bilo že gprejetih seat dahovnikov, ki so potem v večnem mesm svoje stndije doko.nčali. * Nemški listi javkajo, ker je ljubljanski žnpan Hribar knpil grad Horneg pri Predingu na Srednjem Štajerskem. Zdi 86 jim nezaslišano, da dobijo Slovenci v roke grad, ki je bil vedno v n»m- gkih rokah. To je zopet dokaz zagrizenega in strastnega sovraatva Nemcev naaproti Slovencem, katerim nučejo nič privoščiti in bi jim še najrajai to atrgali. iz rok, kar se imajo. Ko pa na Spodnjem Štajerakem kupaje BSiiimarka(' alovenska poseBtva in jih oddaja nemškim kmetom, to se zdi tem pravičnim ljudem popolnoma pravilno. Oni imajo za svoje de lovanje popolnoma drugo mero, kakor za isto od slovengke gtrani. Mariborski okraj. m Maribor. Pomožai nradnik pri takajsnji okr. aodiiji Earol Eer8che, sin aodnega oficijala v Ptnja, je zaprt zaradi javnega nasilgtva in žuganja. Eersehe je had nemaki vročekrvnež. — Nemaki liati poročajo, da je vlada aprejela načrt za moat, ki bo v nadaljevanjn Gospoake ulice. Sprejela pa je ta načrt zato, ker je večina prebivalstva v Mariboru za most na tem mestu. Da bi bila večina prebivalstva iz prepričanja za ta most, o tem pač zelo dvomimo. m Nemška šola pred polomom. V slovengkih Pekrah blizu Maribbra obatoji nepotrebna Demgka sola. Izpočetka ao atarai res dajali tu avoje otroke, mialeč, da bodo takoj postali ušeni, a vide^, da so otrcci manj učijo kakor drngod, so jih začeli jemati ven in dajati v slovenako solo v Limbuš. To pa je Nemce zbodlo in so aačeli v svojih listih gonjo proti solgkemu voditeljn nemške šole v Pekrab in proti voditelju limbuške sole. Lažejo, da še kadi, hnJ8kajo nemaki okr. iolaki svet, naj kaznnje slovengke nčitelje. Pravijo, če jim okr. šol. gvet ne pomaga, gre nemika sola v Pekrah! m Ruše. Takaj je tovarna za vžigalice, v kateri dela nad sto delavcev in delavk, aami domačini, ki ao navezani na dom; tujec namreč zaradi ^magtne" plače nikdo ne 08take dolgo. Tovarna je last Wo8chnaggova, ki pa gotovo malo skrbi za varnoat avojib delavcev, kajti vrati se kar aesreča za nesrečo. Sligati je: Brnani kamen se je razletel in ubil delavca, kotel je počil in goreča žveplena snov je brnhnila delavcn v obraz; drngega so zopet zgrabila gtrojna kolesa in ga pobabila, tretjemn je atroj razrezal prste, drngi dcbe zopet pri tem skrajno nezdravem deln bolezni v zobeh in kosteh, ki so vgelej vzrok prezgodnje gmrti. Poleg tega pa go delavci še gilno slabo plačaui. Za tovarnarje so glede varnostnih naprav v delavnicah g atroji postavni predpiai. Dobro bi bilo, ako bi oblast enkrat nekoliko pregledala varnostne naprave v tej tovarni. Poaestnik bi moral marsikaj ukreniti, kar bi bilo v prid in večjo varnost delavcev. Makgu pa bi gretovali, naj bi se raje brigal za tovarniške prostore, ne pa za politiko, o kateri sploh pojma nima. Ta človek vgiljnje delavcem tudi nemakutarskega n3tajerca", katerega posten človek še ne bere. Delavci! Ali mialite, da je list, ki ga vam priporoča človek brez vere,-aveto pismo? Ali ni žalostno, da čitate list, ki gramoti vase najsvetejse svetinje — vas materni jezik in vero! m Radvanje. Tukaj je umrl dne 13. t. m. nadnčitelj Franc J a u k v 43. letn. m Vuzenica. Učiteljisžnik Aloj? Berner je padeldne 11 . t. m. raz gkalo na grada. Prejsaji dan je priael na velikonočne počitnice ter sel z železniakim nradnikom Hamaaom na sprehod. Kljnb svarila Huuiaiia, naj ae tako firzno ne upa na konec, ai je Berner le npal preda'ež ter padel kakih 30 metrov globoko. Na klic njegova tovariaa so ga preneali domn, kjer je drugi dan nmrl valed notranjih pogkodb, katere je dobil pri padcu. m Spodnji Duplek. Pomotoma je bilo v zadnji atevJki BSlov. G)8p." porožaao, da je poaestnik Jurij ne pa AoUm Maček pretepel Janeza Ferlič v gostilni Štef. Gmeiner zavoljo razžaljenja žene Jurija Maček. Gmeiner ui vedel za to stvar in je po naključbi dobil eno po glavi. Zato je ugtrelil. Zdaj imajo vgi trije gpomine. Ferlid bo se spomnil, kaj bo drngokrat govonl, Gmeiner ae ne bo tam praakal, kjer ga ae arbi, in Jarij Maček ima ae v nogi pet okroglih za spomin, da ne bo ael drugokrat BStajerčeve1' prijatelje vprašat za 8vet. m Fram. Na velikonočno nedeljo okolu 3. ure popoldne ae je atemnilo nebo nad Framom in zdajci ae vsiplje goata toča a ailnim nalivom med bliakom in gromom. Čatrt nr« beprenehoma pada in kmaln pobeli naše griče. Mislili smo. da bo vničeno vne, kar je že bilj zelenega. Hvala Bogu, ni prevehko skode. Marsikatero očeace nase žlahtne trte leži aicer na tleb, a ne preveliko. Tndi sadno drevje je utegnilo kaj trpeti. Lani je na Jarjevo bil enako 8ilen naliv z goato točo. m Sv. Jurij v Slov. gor. Na Veliki četrtek so naali v Pesaici utopljenega Matevža Androjna s Partinja, župnije Sv. Jurija v Slov. gor. Že 14 dai go ga domači pogreaali. V četrtek dne 29. marca je odišel v Maribor po opravkih, a 8e od tega dne ni vrnil. G tovo ae je možn pnpetila grozoa nesreča, katere ni aam iskal. Zakaj v Mariboru je vae opravil, imel je pri scbi tndi nekaj apominov, katere je hotel prinesti domn. A bil je že slaboviden, vračal 86 po noči, morebiti je bil tndi pijan, ker ao našli pri njein ae ateklenico žganja, in tako je zgresil brr ter padel v Peaoico, kjer go ga našli sele čez 14 dni. Bil je poseben posebnež, ki 8i ni dal ničeaar dopovedati. Zabavljal je čez vae dobro, tudi ni bil prijatelj dnhovnikom, zlaati domačim ne, domače farne cerkve 86 je strastno ogibal. Pa tudi nmrl ni v domači žnpniji, pokopan ni bil pri domači cerkvi, ampak pri Sv. Marjeti ob Pesaici in sicer na,Veliki petek. Bog mu bodi milogtljiv! m St. Ilj v Slov. gor. Velikonočno nedeljo popoldne je pridmla 8traana bnrja. Bliakalo je in grmelo, vmes se je pa vsnla toča, debela kakor leaniki. V kratkem je bila cela pokrajina bela kakor od anega po zimi. Drevje je bndo okleščeno, ie celo akorja je razdrapaoa, kakor bi jo bil kdo z nožem razrezal. Hado za nas kmete! m Sv. Marjeta ob Pesnici. Pri nag bo birma v torek po binkrštih. m Sv. Jurij ob Pesnici. Viničarski ain Peter Erofitacb iz Gomilice na nemškem Štajerakem, ki jstannje sedaj v Špičnikn, je ukradel dninarjn Večerniku 150 kron. Obgojen je bil zaradi te tatvine aa tri ir,estce težke ječe. m St. Lenart v Slov. gor. Na velikonočao nedeljo popoldne stno imeli mi hndo nevihto 8 točo, ki je napravila precej akode. Tadi iz sosednih krajev pribajajo poročila o akodi, ki jo je naredila tisti dan toča. m Smolinci pri Sv. Andražu y Slov. gor. Dolgo je tudi v naai občini trajala volilna vojska in nazadnje amo zmagali, vkljnb vaem reknrzom nagprotnikov, tako dtt ima naaa občina zdaj vendar poatavno izvoljenega narodnega župana. Zavladal je torej v vodstvu naae občine zopet mir in red, da ae labko miali gedaj tndi na važnejse naprave v nasi od drugega sveta precej ločeni občini. Iq zakaj ločeni? Zato, ker naše občine ne veže z ostalim avetom nobena okrajna, ne deželna in ne državna eesta; se niti ne dotiče se je nobena izmed omenjenih ceat. Le borni klanci in v količkaj mokrem vremena globoko premočene atezice nas vežejo z vsemi drugimi občinami. Temn se labko opomore, ako zdaj naa občinaki odbor izvrši obljabo, ki jo je naaa občina dala soaednima občioama gornjeradgonskega okraja, da bode ceato nadaljevala in jo zvezala z okrajno cesto pod Sv. Andražem. Na tak način bi dobile tri občine, Terbe?ovce, Galusak in Smolince okrajno ceate, ki bi imele tudi dokaj pomena, ker bi bila to najbližja zveza Ljutomera z Mariborom; zato bi tudi okrajni zaatopi podpore gotovo ne odrekli. Prvima dvema občinama sa je ?o že posrečilo in tadi naši občini bo aentlenaraki okrajni zaatop gotovo dovolil podporo, ako ga zanjo poproai. Eakor 8e v zadnjem času slisi, ge potegoje tndi občina Žnpetinc: za nadaljevaaje te ceste skozi svojo občino; to bo pa, npam, nas obž.nski odbor takoj sprevidel, da bi potem npanje na okrajno ceato skozi našo občino na veke odklenkalo, ker bi bil precejsen ovinek in za našo občino pa velika skoda. — Voznik,kise mu živina smili. m Svičina. V noči dne 12. aprila je zgorelo gogpodarsko poslopje Jurija Frasa, posestnika v Spodnji Slatini. Zgorela je tudi živina. Govori se, da je nastal ogeoj vsled neprevidnosti domačega blapca. — Nagle smrti je nmrl Jožef Repnik, hlapec na Strasenhofu. Zadela ga je srčna kap vsled preobilo zavžitega alkohola. Ptujski okraj. p Ptnj. Kljub temu, da je gtreljanje 8 samokresi ob praznikih ostro prepovedano, se vendar fantje ne dajo odvraiti od te stare njihove navade, p"zdravljati velikonočne praznike 8 streli. Pri tem bo pa mnogokrat zelo nepazljivi in lahkomiselni ter ne pomislijo, da je smodnik jako nevaren prašek. Tako se pripeti vsako leto nebroj nesreč iu pa ve6 fantov aretira orožništvo. Pri nas v Ptujn so zsprli poaestniškega sina Janeza Š e g n 1 a iz Dormove, ki je baje streljal z revolverjem na cesti, kjer je bilo polno ljadi. — Deželii zbor štajerski je dovolil ustanoviti na gimnaziji v Ptuju pripravljalni teiaj za one slovenske dijake, ki niso dovolj zmožni nemščine. Slovenski deželi poglaaci so bili proti, ker ae s tem slovenskim gtarišem stroški za sinove podraže, leto se zgubi; poslanci so tirjali — posebno |dr. Jurtela v poaebnem govoru, — da se nastavijo raji za spodiyo gimnazijo tudi slovenakega jezika zmožni učitelji. Toda tega ni storil ne deželni odbor in tndi ne deželni aolaki gvet štajerski — na ljnbo Ornign in posilinemcem spodnještajergkim. Naatavljeai so sami trdi Nemci — razun gg. Komljanca in Kolariča — ki ne morejo in ne znajo slovenskemn dijaku v prvi soli niti z eno besedo v materinščini pomagati. Pripravljalni tečaj je za slovenske sinove za nič, ne morejo ga obiskovati, ker je deželni Holaki svet sporazumno z deželnim odborom stajerakim in mestom Ptnj za učitelja na tečajn nastavil trdega Nemca Migchkoniga! Slovenski fantje, ki so vstopili v tečaj, se ne morejo z učiteljem razumeti; alovenski se sploh nič ne podučuje. Pripravljalni tečaj je torej popolnoma ¦epotreben in je le akoda denarja, ki ga izvrže zato dežela. p 0 občinah v ptujskem okrajn. Po mnogih krajib imamo stare občinske table; nekatere so od leta 1870., droge so še atarejše. V tistih dobrib starih časih go nam lahko delali z občinakimi imeni, kakor se jim je zljubilo. Saj ni po celem ptujskem okraju deset občin, ki bi imele na tablab pravilno avoje ime; občinska imena so vsa pokvarjena, zmrcvarjena. Zavedn>m odborom kličemo, naj ob priliki dajo potrgati tiste zarjovele napise raz soh in jih aadomestijo s soažnimi samoslovenskimi napisi. Zavedna narcdna občina mora imeti snažno lico. Naae občine morajo imeti aamoalovenske napise. Nihče ni videl, da bi nemčurska občina imela nam na ljubo dvojezične table. V Celju čitate »Stadt Cilli", v Ptuju BStadt Pettau", nikjer pa ni zraven alovengki napia nMesto Celje", nMeato Ptuj" itd. Slovenske občine v aredini sloveaske zemlje pa bi nosile dvojezična imena? p Sv. Urban pri Ptuju. Na velikonočno nedeljojezgorelogoapodarako poslopje Grandošeka. Zgorela je tudi ena svinja. Poslopje sa je vnelo vsled streljaDja s topiči. Grandošek ima precejsrjo akodo, ker je ae le pred tremi leti aezidal na novo gospodarsko poplopje, ki mn je takrat zgorelo. — V noči na 17. t. m. je bila pri naa huda toea, ki je napravila precejsnjo skodo na aadnem drevjn in trtab. p Ornigovi biki. Po ptujskem okraju ae je zadnji čaa uatanovilo mnogo gospodarskih, posebno bikorejskiji zadrug. Te zadrnge ao očku Orniga tra v peti. Ni mu po goda, da ae postavljajo kmetje na lagtne noge in da si hočejo brez njega pomagati. Nase bikorejake zadrnge, kakor pri Sv. Andražn, pri Sv. Lovrencu, v Markovcib itd. so se izrekle vse za bike marijadvorskega plemena, ki 80 se tudi naročili. Tako je nasvetoval skusen naš živiaorejgki strokovnjak g. nčitelj Jelovšek, in laatne nase akušnje nas nčijo, da je to pleme za naae kraje najbolj primerno. Ožka Ornig pa je rekel drugače. Ko je zapazil, da se kmetje drnžijo, je hitro iztuhtal novo boljšo misel. Za 20.000 K okrajnega denarja je nakupil bikov rdečega pincgavskega plemena. Vaaka občina bi tako dobila od Orniga 1 rdečega bika. Ob, ta dobrotnik! 6. Jelovsek se naj skrije zdaj, ko je spregovoril Ornig. — Ornig se mogoče zdaj ne čoti, kako je zavozil 8 svojimi biki. Rdeče bike smo na nekterih meatih že tudi imeli, toda sprevideli amo, da niao za naš kraj. Naši kmetje uiraajo tako tečne paie in krme, kakrana raste v onem deln Alp, kjer je to pleme doma. Pincgavgko pleme se pri naa ne more dobro držati. Dne 23. t. mes. bo Ornig kazal svoje bike. Kam bo je poslal Ornig, če jih občiae ne bodo hotele prevzeti? Nazaj na Pincgavako? Tudi Ornigu bi želeli, da bi odšel na Pincgavsko! Poprej ga samo malo poklidemo na račun, kaj je z denarjem slovenakega okraja, kje je tiatih 20.000 K, ki jih je dal za bike. p Sv. Lovrenc na Drav. polju. V Šterntalu oSstoji že dolgo vrsto let postajica jnžne železnice. Ta poftajica bi ae morala od vodstva železnice vsaki čas spremeniti v postajo, ako bi občine žnpuij Sv. Lovrenc na Dr. p. in Gora napravile dobro zvezno ceato med postajico Šterntal ia okrajno cesto pri Sv. Lovrencu. Potem bi ae morali proatori zaosebni promet razaiiiti, napraviti pa Se celo novi prostori za sprejemanje in oddavanje vsakovrsrnega blaga. Kako velikanskega pomena bi to bilo za imenovane občine, to ve vsak otrok! Za blago v Ptnj bi odpale V8e vožnje. Daljna pot v Ptuj bi za voznike odpala; stroaki za prevažanje blaga bi se znižali že 8 tem; pa tudi moatoviaa v Ptuju bi ljudem za blago na železnico ali od železniee odpadla! Koliko bi ae časa prihranilo! čd pa voznik in drngi morajo trositi, pa naj imajo domači krčmarji, peki, megarji, trgovci zaalužek! Saj vendar ni zapovedi, da bi se moral vsak krajcar Ptujčanom zanesti. Občine župnij Sv. Lovrenc na Dr. p. in Gora naj ae tu vendar združijo in na sknpne stroske čim preje dodelajo dobro vozno cesto od Sv. Lovrenca do postajice Sterntal! Naj se nemndoma sestavi odbor za priprave. Pri Sv. Lovrencn j« nekaj posestnikov, na Gori pa trgovcev in obrtnikov, ki vsi krvavo potrebnjejo krajšo pot do železnice v Sterntalu! Tn 86 naj dogovorijo in sestavijo poseben odbor za priprave in izpeljavo! Stroaki ne bodo veliki; vožnje in delo 86 razdeli na večje steviJo poiestnikov, trgovcev, obrtnikov! Pa tndi od zuuaj se bodo dobili denaroi prispevki, ko ae svet prepriča, da prizadete občine resno delajo za najkrajso zvezo z železnico pri Sterntalu! Zdrnžitev in samopomoč pripeljete nas vse do cilja! p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Na belo nedeljo po večernicah se bode vrsil ustanovii ahod p r o s t ovoljne požarne brambe za župnijo Sv. Bolfenka v Slov. gor. pri g. Ignacijn Gomzi, go8tilničarju v Bisu, s tombolo in petjem. Odposlanci posestrinskib narodaih drnatev, kakor drngi gostje, dobro dosli. p Rogatec. V Platu je nničil dne 9. t. m. požar bišo in gospodarsko poslopje zakonakih Antona in Helene Miska. Zažgali so otroci. p Središče. Po noči 3. t. m. so neznani tati vlomili na Vinskem vrhu pri S7. Miklavža v pivnico g. M. Šinko iz Središča. Odne-li so nekaj vina, škaf, sodarski nož m knpico. Šsaf je drngi dan viničar našel v aosedni gorici, sodarski nož pa je najden pri g. J. Verbnjaku, trgovcn pri Sv. Miklavžu, kjer 80 tati isto noč nekaj blaga odnesli. Kje tiči vzrok, da se pri Sv. Miklavžu in na Koga tako pogostoma krade, ne da bi se uzmoviči zasačili? Nase mnenje je, da ima c. k. orožniška postaja v Središčn premalo mož; trije orožniki ne morejo obširnega okraja in to ae aa ogerski meji Tarovati. C. k. glavarstvo v Ptnja naj bi skrbelo, da se stevilo orožnikov v Središčn pomnoži. 8 tem bi ae občinstvu bolj vstreglo, kakor da se na aloveuake dopise buduje. Ljntomerski okraj. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Naznaniti hočem, kako veličastao in z brezštevilnimi kresi amo počastili vatajenje našega Odrešenika. Bilo je veaelje gledati! Vendar so na Ženiku bili ta večer ljudje otožni, ker niao smeli na starem proatoru zažgati kresa, kjer je bil že od nekdaj. Priael je namreč iz Spodnjih Senarec novi posestnik, ki ne pusti, da bi ae na njegovem posestvu opravljala stara navada. Upamo, da prihodnje leto ne bo tako trdovraten. Saj je to lepa slovenska navada. 1 Radenci. V Žabljeku je ukradel dne 25. febr. t. 1. viničar Alojzij Nedog želarjn Sersenn iz zaprte hiše 94 kron, med tem ko je ta ael 8 svojo ženo k maši. Pri obravnavi dne 14. t. m. je bil Nedog obsojen na deaet mesecev težke ječe, njegova žena pa na en mesec, ker je vedela za tatvino. Veržej. Dne 14. t. m. smo položili v hladni grob se le komaj 141etno bčerko Roziko G a j z e r. Nemila smrt si je v tekn enega leta izbrala že drugo žrtev iz te hise, kajti lani amo pokopali ravno na veliki ponedeljek njeno sestro Liziko. Kakor lani, je bil tndi letos slovesen pogreb, bilo je zbrano akoraj vae občinstro, ki je prerano umrlo cvetko iz dna arca obžalovalo, bili go tndi solarji na pogrebn, ki so izgubili iz svoje sredine pridno tovarisico. Spremljalo jo je tudi precejšno stevilo belo oblečenib, ovenčanih mladenk. Ob odprtem grobu so imeli g. nadnčitelj zelo ganljiv go.or, bilo je vse Ijndstvo do solz ganjeno Umrla je bila pridna bralka rNašega doma". Da, prej ni mirovala, dokler ji atariši niao naročili tega lhta. Da ne bi starisem srca težila, je bila zmiraj jasnega obraza in vetela, čeravno se je že komaj po koncn držala. Ko je njena sestra vlegla, je tndi njo bolezen potisnila v posteljo, a ko je gestra mirno v Gogpoda zagpala, je zapu3tila Rozalija posteljo in se ni hotela več vleči, da celo na prigovarjaDJe gtarisev ne. Tako je živela cel čaa, dokler ni gmrt potrkala na vrata in ji pretrgala nit življenja. N. v m. p.! Slovenjegraški okraj. g Velenje. Ob železnici pod Hudo lukno ae je vnelo dne 11. t. m. okoli pol 3. ure grmovje. Bržkone je vžgala kaka iz vlaka padla iskra. Vsled vročine je bilo vae subo in je začelo močno goreti. Železniški delavci so 8 pomočjo kmetov pog^sili ogenj, sicar bi se bil labko vnel v bližini ležeči gozd. s St. Ilj pri Velenju. Bralno drnatvo, obatoječe komaj pol leta, je pretekli praznik (velikonočn pocedeljek) priredilo že četrto veselico z mnogovrstnim sporedom. Kot glavna točka celega sporeda je bila igra BV Ljubljan) jo dajmo". Lep napredek za igralce znači dejstvo, da se po polletnem delovanjn lotijo velike tridejanske igre. Sodba vseh navzočih je bila, da se je sleherni igralec vglobil v avojo nlogo, da je sleherni igralec akušal ustvariti naravno sliko oeebe, katero je predstavljal. Najtežje uloge Gaiparja, dr. Snoja, Rotije in Marice ao se predatavljale tako dovršeno, da se malokje v vedjih krajih tako dobro predatavljajo. V Gašparju in Marici ima bralno društro moči, ki se redko najdejo med slovenskimi diletanti. Tadi ostale uloge ao bile v spretnih rokah in naravnost presenetil nas je naatop Pavla in Neže, katera sta bila prvikrat na odrn. Potem je bila vegelica z deklamacijo, katero je deklica Milica Kranjčeva z globokim čustvom in umevanjeni prednašala. Lep užitek sta nam tudi nudili gospici, ki gta predsfavljali nastop nDaa in noč". Ne le krasno prednašanje, ampak tndi lepi kostnmi in živa slika z bengaličao razgretljavo so napravili globok ntia na gledalce. Kmečki mladini, katera tako neumorno deluje v bralnem društvo, je čagtitati k velikemu nspehn, katerega je dogegla z vsemi dosedanjimi prireditvami. Sado?i delovauja pa se tudi kažejo; krog onih, ki se zanimajo za izobrazbo, 86 vedno iiri in npati je, da bo v kratkem cel Št. Ilj stal pod okriljem bralnega društva. Veselica je spet privabila obilo občinst?a, posebno zunaojega, kakor iz Šoštanja, Velenji, Št. Andraža itd. v Št. Ilj. Celjski okraj. c Javno zborovanje v Celju priredi Politično drnstvo BNaprej" na Belo nedeljo dne 22. aprila t. 1. ob 2. uri popoldne v veliki dvorani ,,Narodnega doma". Na vsporedn je: 1. Volilna preosnova, poroča g.dr. Jnro Hrašovec, 2. Razgovor o volitvah za mesti umrlib poslancev Žičkarja in Berkga ter o kandidatih, ki 86 morebiti oglasijo. 3. Pogovor o ustanovitvi BNarodnega sveta" za Spodnje Štajersko. 4. Slučajnosti. Z ozirom na bližajoče se volitve je potrebno, da ae ndeleže tega zborovanja zastopniki vseb volilnih okrajev. c Celje. Koncert operne pevke goape Maruše Skalove bo dne 20. t. m. zvečer. c Zveza županev za celjski okraj. Na Belo nedeljo dne 22. t. m. ob 11. uri dopoldne bo v Narodnem domn v Celju shod županov, avetovalcev in občinskih odbornikov celjgkega okraja zaradi U8tanovitve zveze županov za celjaki okraj. c Šmarje pri Jelšah. Pagji kontumac je zapovedan čez občiae okolica Šmarje, omarje trg in Sladka gora. V Dvorcu so namreč nasli steklega psa. — Na veliko nedeljo popoldne je bila pri nas strahovita bnrja z bliskom in gromom. Okoli treb je udarilo v gospodargko poslopje g. Antoaa Kos. Zgorelo je celo poslopje. c Teharje. Od Gaberja do Čret seje priklatil stekel pea, ki je v Cretah poginil. Vsled tega je zapovedant občinah Teharje in okolica Celje pasji koatamac. c Dobrna pri Celju. Gotovo je nehvaležno delo baviti ge še z bivšim rrentmeistroma Auerjem; ker Be še pa najde par žejnih ljndi na Dobrni, ki se delajo, kakor bi žalovali za Auerjem — žalujejo pa v resnici za njegovo pijačo, — primor»ni snto se vendar se enkrat ozreti na njegovo rdelovanje". Dotakniti se hočtmo stvari, o kateri ae še ni govorilo. — Na Dobrni insamo dvatrgovia; eden je Nenaec, po imenu Straaser, drngi je Hazenpihl, ki je sin slovenske matere, pa vendar Nemec. Bili so časi, ko je Stragger vžival v večji meri zaupanje Slovencev, kakor pa pNemcev". Zaslepljenost in aeumnost nemčurjev je sla tako daleč, da ao Strasaerju dali ime Bbindiser Kaufman". In Straaser je rojen Nemec. In njegova najfišja pregreha v utmčurskih očeh je bila ta, da ni hajlal po Dobrni in ni prepeval BWacht am Rhein". Več let je Strasser na Dobrni, a do 8edaj se aikdar ni Ttikal v volitve. Sedaj pa, ko ge mu je zagrozilo, da izgubi avojo podrnžnico v toplici, ako ae gre volit za Nemce, prestrasil se je grožnje in volil z Nemci, kar je odiočilo nemško zm&go v prvem razredu. Od Hazenpihla seveda ni nihče pričakoval, da bi ne volil z Nemci, čeravno je bila mati postena kranjska Slovenka. Znano je bilo sicer, da se Hazenpihl ni posebno ogreval za Auerja, a BNemci" so ga pridobili s tem, da so mu obljubili sedež v občinakem odboru in celo v staresinstvu. Ker je v prvem razredu odlcčeval vsakglas, morah so — hcčea aočes — obljubiti in storiti vse, kar je zahteval kak posamezea volilec. In Auer je pridno porabil svoj vpliv, da so nNoaicia zmagali v prvem razredu. Bl je gicer v volilni borbi »amo poslušen poitagač poštarja Gola, a ker Golovo ime ne pomenja na Dobrni nič, dal je Auer svoje ime, da je bolj vleklo. Nasledko? geveda možje, kakor sta Stragser in H&zenpihl, niso pomislili. Ko so glovengki voliki videli nemčnrsko družbo in njeno počeajanje na dau volitve in slišal1, da sta tudi Hazenpibl m Straaaer dala svoje glasove na nemsko atran, odprle 80 se Slovencem oči in večina je rekla: nZakaj bi pa noaili svoj težko prihranjen denar trgovcem, ki go nana. nasprotni? Če volijo Nemce, naj jih pa Nemci redijo!" Nekateri Slovenci iz Dobrne ao začeli kupovati pri narodnih trgovcih. Sedaj gredo rajae v Lemberg, Vojnik, Celje, 6t. Janž •in Velenje, samo da ne podpirajo nemških trgovcev na Dobrni, kateri so na svojo ikodo pozabili, da živijo od Slovencev. In to ae čuti kaj hudo! Naj se pa zahvalita Hazecpibl in Strasaer Antcnn Anerjn ia poštarju Golu! Na Dobrni se iz nemčnrstva se ne peče krnh ia par nemčurakih pijance? ne more vzdržev»ti dveh trgovcev. Ia to je vzrok, da so na ^nemški" atiaai bili bolj veaeli, da je Auer zapnatil Dobrno, kakor pa na slovenski. c Nova posojilnica. Že pred dvema mesecema je bilo naznanjeno, da se je ustaaovila nova poaojiln ca s sedežem v Braslovčah, ki je oanovana po Schulze Delitacbevih načelih, toraj prigtopaa najairsemu občinatvu. Dae 12. t. m. bil je prri uradni dan pcd vodstvom zveznega ravnatelja g. Josta. Na tem mestu je treba posebej povdarjati, da je omenjeni g. navnatelj največ pripomogel k ustanovitvi novega zavoda. Oakrbel je pravila, gestavil dotične prosnje za regiatrovanje in gplob p speševal hitro nstanovitev posojilnice. Bodi mu na tem mestu izrečeaa najpriarčnejaa zahvala. Na prvi uradni dan so 86 vplačeTali deleži in sprejemale so se vloge. Smelo trdim, da je na Slovenskem le malo denaraih zavodov, ki bi ae mogli ponasati 8 takim pričetkom. Vplačani deleži in hranilne vloge so že prvi dan dosegle črez vse nepričakovauo viaokost, kar nam daje npanje, da se bode novi zavod krepko razvijal. Saj je pa tndi načelaištvo v aajboljaih rukah, v rokah mož, ki so vaeti za napredek in razvoj nasega aaroda. Hranilnica bode obrestovala branilae vloge po 4'/4%i pcaojila pa daje po 51/* %• Uradni dnevi ao ob četrtkih dopoldne. To se aaznanja slavnemu občinstvu, da 86 ob priliki potrebe obilno poalužuje novega domačega zavoda. c Sv. Martin na Paki. 0 občinaki volitvi se nam piae: Dae 9. t. m. so ae vraile tukaj občinake volitve. Brezbrižnoat na naši strani in pomanjkaaje agitacije je vzrok, da bodo imeli nasprotniki v občinskem zaatopa večino. Ako bi se od nase strani le polovico toliko agitiralo, kakor od naaprotne, gotovo bi bila zmaga naša. Poaebno 86 je trudil neki tnkajanji agitator, letal je od hiše do hise ter sopel kakor kovaski meh. Iz tega agitatorja so ae tndi naaprotniki salili, kajti na dan volitve so pravili, da mn bodo morali zložiti za nore podplate. Radovedni smo tndi, kako se imenuje zgorej omenjena atranka ? Kajti v ajej so zaatopani liberalci, nemčnrji in stajercijanci. Sereda zoper katoliško aarodne može, ako ne gre drugače, poslnžiti sc je tudi renegatov. Zamolčati tudi ne amemo o aaiem žnpann, kajti zadnji čas je ta mož zaankal plašč povetra. Dolgo čaga gmo ga opazovali, kako je nenpkntaril ia pritiskal na nkaze nAmt88)gil der OrtFgemeinde St. Martin a. d. Pak", daairavno imamo čisto slovenskega. Pa tudi na dan volitve se je pokazal možv pravi luči, kajti poklical je v volilao komigijo G. K., znanega poflilinemca izza poličaaskib volitev, namesto 5. g. žapnika, kakor je to bilo dozdaj v navadi. Nato opozarjamo tudi nekatere aevedneže. Ali «te slišaii, kaj so vpili na dan volitve? Čast nasim vrlim nožem, ki ao trdno itali za katoliako narodno stvar. c Vransko. Na velikonočno aedeljo popoldan ob 1. je začela tukaj razmjati grozna nevihta z gromenjem in točo. Ob tej priliki je vdarila strela v jagnjed, ki je stal tik hleva gogpodarja Gaiperja Šlibarja v Prekopi in je od drevesa odskočila na hlev, kjer mn je eno kobilo nbila, drugo omamila. Veg hlev je bil naeakrat v ognjn in vnela gta ae ša tndi hiša in hlev g spodarja Švajgarja in do tal pogorela. Le dejstru, da go bile vrle požarne brambe iz Kaplje, Vranske, Št. Jnrja in Gomilake takoj na meatu, ae je zahvaliti, da ni pogorela vsa vas. c Hrastnik. Našo aolo je zadela občutna škoda. Zapustil nas je Trli učitelj g. Hohnjec in nastopil službo nadnčitelja v Kozjem. Bil je res nčitelj v beaede aajplemenitejšem pomenn; njegovi nčenci ga bodo ohranili r trajnem, hvaležnem spominn, pomnili se bodo mnoga leta, kar so lepega slišali iz ust zmfraj ljubeznivega gospoda. Njegovi tovariai v službi so izgnbili ž njim prijetaega drnžabnika, dobrega prijatelja, ljndstvo ga težko pogreaa kot akrbnega odgojitelja svojih otrok. Kako vseatraasko je bil g. Hohnjec priljubljen, ao pokazale prisrčne ovacije, katere so mu Hraataičani prirejali zadnje dai njegovega bivaaja v Hrastnikn. Piiljubil 86 je prav posebno tadi rudarjem, gaj jib je kot marljiv pevovodja marsikatero nro nčil lepega, postenega petja. Tadi učiteljstvo mn je priredilo posebea, slovesen večer, kjer je g. nadnčitelj v svoji aapitnici naglašal ljubeznjivogt, marljivoat in občno priljubljenost g. Hohnjeca. Mi pa prav iz srca čestitamo vrlim prebivalcem slovenskega trga Kozje, ker dobijo v g. Hohnjecu moža, ki bo poapeaevatelj aarodnega in drnžabnega življenja v Kozjem. — Ta zidajo novo šolo, ker atara šola ne zadostnje več narasčajočemu ateviln aolarjev. Mislijo namreč napraviti petrazredno desko in atirirazredno dekliško solo. Sedaj je že v trboveljski župniji 28 razredov sole. Če bo tako šlo naprej, bomo kmalu prekoaili vsako mesto na Štajerskem, kar se tiče ljudskih gol. Breziški okraj. b Podsreda. Tukaj so nasli stari rimski zlat, ki kaže podobo cesarice Fanatine, žene cesarja Antonija Pija, ki je nmrl leta 141. poKristnsu. Denar ima precejanjo vrednoat. b Zgornja Sušica pri Bizeljskem. Velik ogenj smo imeli dne 10. t. m. okoli 9. ure. Valed d sedaj neznanega vzroka je začel goreti hlev poseatnika Mibaela Malus. Domači 80 že vai trdo gpali, ko jih zbudi klic soseda: »Vstaaite! Pri vas gori!" Pregtrašeni so plaaili po koncu, toda ni se dalo nič več rešiti. Csjlo poslopje je že bilo v plamenu. V hlevu sta bili dve lepi kravi in atiri svinje, katere ni bilo mogoče reaiti ter go zgorele. Z veliko težavo ao obvarorali ogoja bliza stoječo hiao, aicer bi bilo Malusu vae zgorelo. Škoda je precej velika, ker ni bil za veliko svoto zavarovaa. Iz drugih slovenskih dežel. t V Ljubljani so 17., 19. in 21. dopolailne volitve v občinaki odbor. Doaedaj je imela vae občin8ke odbornike liberalaa stranka. Pri tej volitvi so pa poatavili neodviani meščani tndi avoje kaadidate, ker niao zadovoljni z go8podaratvom liberalne straake. f Nekdanji trgovinski minister Pino je umrl na svojem poseatvn v Borovljah na Koroikem. Pino je pripadal Taaffejevemu miniatrstvu in je njegova zasluga, da ao nstanovili v Avatriji poštne hranilnice. Ko je odatopil kot miniater, ao ga imenovali čez nekaj čaaa za bakovinakega deželaega predaednika. Po avoji npokojitvi je živel na avojem po8eatvn v Borovljab. Na starost je oslepel. Bil je pravičen Slovencem in oaovražen od velikovakih aemakntarjer. Spetila mn večua lnčl Drobtinice. d Vezuv prenehal bljuvati. Od 12. t. m. naprej so bili izbrubi vedno alabejsi in redkejsi. Slednjič je še izbrnbal samo pepel. Sedaj je tndi ta prenehal. Ogajenik je pokrit g temaim dimom. d Prodaja jajc po teži. Pri nas ae prodajajo jajca na komade. Naj je jajcedebelo ali bolj drobno, cena ma je enaka. Po drngih krajih, zlaati aa Nemakem, ao začeli prodajati jajca po teži, kar je tudi bolj pravično. Navadna jajca tehtajo po 50 gramot, debela pa tudi 70 in celo 80 gramov. Ali je tedaj prav, da gre vae v en knp? Po našem mnenjn naj ae težja jajca tudi dražje plačujejo, ker ao več vredna. d Zanimive številke. Pogosto je alisati vprašanje, koliko je pač ljudi na aveta. Na to vprašanje odgovoriti oi mogoče, ker v mnogih delih sveta štetje ni mogoče. Veadar je izračnnal svetovno statistični nrad v Antwerpenu, da je bilo vaeh ljudi na 8vetu koncem 1. 1903. 1.652.503.000 in prira8tek v letn 1904. je bil 24,703.000. Javni dolgovi na gvetu ao znaaali koncem 1. 1903. 177.015,124.000 frankov. Samo v 1. 1903. je naredil avet 5.150,512.000 frankov dolga. Vae dežele sveta go leta 1903. imele za 64.636,275.000 fr. uvoza in za 60.940,815.000 (rankov izvoza. Na avetn je 30.561 parnikov z 18,326.000 tonami in 65.939 jadernic z 8,961.000 tonami. Dolžina vseh železaic sveta znaša 897.247 km, in samo v letn 1903. je bilo zgrajeaih železnic za 65.299 km. Najbolj zadolžena država na avetn je Francoska. Njeni javni dolgovi znaaajo okrog 31 miljard. Za njo pride Angleska z 20 miljardami dolga, Rvmija z 19V3 nniljardami, potem Nemčija z 18 in Avstro-Ograka 8 14 miljardami dolga. d Čuden dogodek babice. V ogerskem mesteca Nyiregyhaza je 27. m. m. doživela neka babica aledečo dogodbo: Priael je k njej zelo elegaatno opravljen goapod in jo pozval, naj gre ž njim, ker leži njegova sorodnica v porodaiakih bolečinah. Babica je šla ž njim in sta se v kočiji peljala v grad, oddaljen kako uro od mesta. Babica stopi v grad in jo peljejo v aobo, kjer je ležala aa porodniški poatelji 161etna deklica. Vai navzoči v gradu so imeli maske oa obraza in babica je takoj slntila temne reči. Eden navzočib pa ji je zagrozil z revolverjem, češ, da jo takoj uatreli, ako ne pomaga pri porodu. Babica je to atorila ia t teku noči je deklica povila dečka. V grozo babice pa je eden maskiranih navzočih novorojenčka na meatu prebodel z bodalom. Žena je za vse svoje delo dobila 200 kron. Zagrozili so ji se enkrat s smrtjo, ako da policiji kake podatke. V isti kočiji 80 jo nato prepeljali v meato aazaj. Kerjo jepekla vest, je 0 tem dogodku naznanila policiji, ki aedaj izknša razjasniti zadevo. d Turška napoved vojne. Kojetnrskisultan Mohamed IV. leta 1682. napovedal vojno cesarjn Leopoldu I., mn je poslal napoved vojne, ki aehrani se sedaj in ki ae glaai v slovenskem jeziku: nPo miloati Boga, ki caruje y nebeaib, objavljamo Mi Mola Mohamed, slavni in vsemožni imperator Babilona in Judeje, Iztoka in Zapada, cesar vaeh zemeljakih kraljev, cesar avete Arabije in Mavritanije, od pamtiveka proslavljeni ceaar Jeruzalema, vladar razpetega Boga nevernikov, javljamo tebi cesar rimaki in tndi tebi cesar poljski, kakor tudi vsem tvojim podanikom Naso naJBvetejo besedo: da nameravamo Mi poslati aa tvojo državo vojako in doveati seboj 13 kraljev a 1,300.000 vojakov, pešcev in konjenikov, da brez nsmiljenja a kopiti n».še vojske, 0 kateri nimate ni ti ni tvoji zavezniki pojma, pogazimo tvojo državico, prebiralce pa izročimo ognju in mečn. Pred vsem zapovedujem tebi, da me pričakaa v tvoji prestolnici na Danaju radi tega, da bi ti Mi aami mogli odaekati glavo. Mi hočemo uničiti tebe in vae tvoje priataše, in atrti z lica zemlje poaledajega gjavra. V začetku bočemo ataviti vae, od malih do velikih, na najgrozneje muke, po¦tem pa izročiti jih najaramotneji smrti. Odrzamemo ti malo tvoje cesaratvo ia zbriaati hočemo z zemlje vse atanovaiatvo. Tebe in kralja poljakega hočemo pustiti toliko časa na življenjn, dokler se prepričata 0 tem, da gmo mi izvraili vae, kar smo vam napovedali. — Dal v aasi prestolnici Stambuln v 40. letu nasega življenja in dvajsetem naiega vsemožneg-' vladanja. — No, prialo je malo drugače nego ai Vmialil aultan Mohamed IV. Njegova vojska je >^> %>poražena pred Danajem in največ je k temo ^§^ pomogel slavni poljaki kralj Jan Sobieaki. , % ^ <t>V* d Veliko vojvodiao Luksemburško, \\a\državico med Nemčijo in Belgijo (meri 25? %?^/zaamehnje zaradi ajeae male obaežnoatj ^ °<§ ojgijski liat 8 sledečo novico: ^Pred ne> ^j^^oje povečala konjenica velike vojvodine^-^.9'^^^*^ske za enega konja, a vsled aklepa a * ^^^»^ nice se je pri tvrdki Krupp v Esenc °fJ^r °>-% \ držav pritožba za pritožbo. V diplomatakih krogih 80 že mislili, da je Lnksemburg napovedal vojsko. Dva dni pozaeje je luksemburska vlada vrnila Krnppu top 8 aledečim pigmom: ^Bodite tako prijazni ter sprejmite top nazaj. Nikakor ga ne moremo rabiti v deželi, ker strelja predaleč, tako da zgubljamo vae strelivo, ker krogle padajo v aosednje države, ki so Tsled tega vzaemirjene in razdražene." d V divjaški Nemčiji branijo poljakim vojakom rabiti molitveaike v poljakem jeziku. Polkovnik Gezeyski je bil npokojen samo radi tega, ker je prodal svoje imetje v Poznanjn cekemn Poljaku. Učitelji v ljadgkih šolah pretepajo poljske otroke do krvi, ako aliaijo, da govorijo poljaki. Eo je govoril dae 31. marca o teh odnosajih poljski poslanec Wilczinski v nemškem državnem zboru, ga je predsednik klical k redu! Narodno gospodarstvo. Vinsko razstavo priredi graška občina dne 24., 25. in 26. t. m. Avstrijski zadružni shod na Dunaju. Od 28. maja do 1. jnaija ae vrši na Dnnajn avstrijski zadružni shod. Na ghodn se razpravljajo za razvoj zadrnžnistva važna vprašanja, gporočajo se marsikateri naaveti; delavci na zadrnžnem polju poročajo o gvojib skusnjah, se medaebojao gpcznarajo in cela zadrnžna organizacija avatrijska pogtaae teaneja. Raznn tega pa ae prirede sknpci izleti v zadrnžna podjetja in je vsakemu udeležencn tega shoda dana prilika se na lica mesta poučiti o delovanju vzornih kmetijskih zadrng. Zadrnžni sbcd ae bo odslej vaako leto v drugem kraju naae države vrsil. Tem zadružnim ahodom, kateri ge v Nemčiji že od 1. 1885 redno vsako leto v drngi državi vrsijo, se ima pripisovati razvoj zadrnžuištva na Nemškem. Natančnejša porcčila daje »Zadružna zveza" v Ljnbljani. Zadružno delovanje na Danskem. Drža- vica Danska ae nabaja na severno-zahodnem deln Evrope in obaega 38 311 m2 zemlje. Dve tretjini se držita v obliki poluotoka evropejskega ozemlja, eoo tretjino pa zavzemajo razni manji ia večji otoki. Zemlja tvori skoraj same planjave, le tu pa tam se dvigajo brezpomembni nizki griči. Rodovitnoat je različna, vendar 86 nabaia povaod lahka pesčena zemlja; obsežna močvirja najdcmo sredi Jutlandske, a tudi te se akuša vedno bolj izkoristiti z zaaajanjem vrb ali pa z oausenjem pretvoriti v rodovitno zemljo. Prebivalatvo ateje okroglo dva ia pol milijona. Od tega se bavi 939.730 ljudi s kmetijako panogo. — Ljudatvo ima za popolnejao izobrazbo največje zani manje. Vrbu ljudakih šol obišče navadno ae vsak kmetovalec enkrat zimski tečaj na navadnih kme- tijskih iolah in kaaneje tudi zimake tečaje na višjih šolah. — Emetij8kih aol ima Danska deaet, tri mlekarake sole in 73 visokih šol za ljudstvo. Danake liudake visoke sole se ne gmejo zame- njati z navadnim pomenom takih sol. Te obiaknje v zimakem časn labko vsak, naj ai je mož ali ženska. Ponk obsega razne atroke kmetijstva in rokodelstva, primerao za ljudatvd se navajajo naj- novejse iznajdbe in napredek drugih narodov, nči ae tudi veratvo in v zgodovini io slovstvn goji lju- bezen do domovine. Zanimivo je, da so te iole večina laat zaaehnib mož ali drnatcv, ki jim je na srcn narodni napredek, in država daje le letao podporo. Vrhn teh kmečkih aol za mladoat 86 bavi tndi 26 ljndakih aol akoraj izključno 8 kmetijako ^anogo. Dansko kmetijBtvo je atorilo v zadnjih treh nletjih velike korako v svojem Dapredkn. To se Ssti zabraliti avoji zadružni organizaciji in 'iudstva v zadružni ideji, med tem največ -> onnogoatevilnim zadrnžnim mlekarnam. ^ajstega stoletja ae je pričela za- ^oritvijo posojilnic, in ae a tem ^m deaetletju ao ae pričela knpnje 20—25 odatotkov vem avoje potrebsčiae 4e otvorila prva za- 1065 zadmžnih x* 11,100.000 ^la mleko nrema ¦>ifa ^o ,04. srav. <to raz- a na za- iko število , kako more xa*to. Najnovejše novice. Kdo bo kandidat V. kurije? Naše uredništvo je dobilo danes dva pisma iz Spod. Štajerskega, v katerih ae želi, da kandidira g. dr. Anton Eoroiec. Ker g. dr. Eoroaec ni sedaj na Štajerskem, oe vemo, kako ae bo izjavil. Sv. Ilj v Slov. gor. Zngrizeni posilinemci prve vrate: Sadti, Flncher in geveda tndi neizogibai Holtschl ae zadnji čas na vse kriplje tradijo, da bi apravili čim več alovenske dece v nemsko solo, ter iato potem razlirili v trorazrednico. Hvala Bogn, med nasim zavednim šentiljskim ljndgtvom se najde bore malo takih nsmiljenja vrednih atarišev, ki bi žrtvovali svoj najdražji zaklad — otroke — v žrelo našim aovražnikom. Pri mnogih hiaab, katere je goreimenovaaa deteljica Bobiskala" v ta namen, so ti Ijubeznjivi bratci naleteli na bud odpor. S posebnim veaeljem ao ae lotili cirkniskih his, a tn ao na dveh krajib dobili vsi trije zaslnženo plačilo. Prav tako! Zareg, varujmo se krivih prerokov v ovčjem oblačiln! — Na velikonočni ponedeljek je požar uničil hiao z vsem imetjem Petru T o p 1 a k v Selnici ob Mnri. Ogenj 80 najbrže zatrosili otroci. Zavarovan je bil posestnik za malo avoto. — Tndi v 6t. Ilju je na velikonočco nedeljo divjalo veliko ntnrje. Okoli 4. ure popoldne so pridrvili od aevercvzhoda čmi oblaki z gromom in bndo točo. Vse je bilo pobeljeno od debelo nasnte toče; ae drngi dau bi jo na maogih meatih lahko z lopato baaal. Na sadnem drevjn, vrtovib m tndi vinogradib je napra vila toča precej akode. V ponedeljek je 8pet ob istem času, a vendar ne tako silno padala med nevihto toča. Ubogi kmetič, že tako zaraaa ga tepo ledeni bič! — Slavna avstrijska vlada šentiliskih občinakih volitev noče razreljaviti, čeravno ae je pri teb lanako leto aaatopalo od nemske atrani kot na Turekem. Mogoče mislijo aveati za Št. Ilj kar republiko, kakor jo imajo Fraocozi. Fišereder že sesto leto ^goapoduje" Šentiljčaaom, a bil je ae le aamo enkrat izvoljea žnpanom. Res čndne razmere! — Sadao drevje tndi pri naB letoa kaj lepo kaže; čresnje in hruak« so že v cvetju, jablane in slive bo tndi polne cretaih popkov. Dal Bog nam lepega vremena! Brezno. Letos je bratovaka nedelja 3. povelikonočna. Št. Ilj pod Turjakom. Pod pcsredovanjem podpiaanega se je v 6t. Ujn pri Turjaku sodnijski okraj Sloveajgradec danea zadraga za rejo bikov ustanovila. Zadrnga obitoji pod imenom: ^Zadrnga za rejo bikov pri Št. Ilju pri Turjakn", vpi8ana zadrnga z omeieaim poroitvora. Zadruga ima avoj sedež v 6t. Ilju pri Tnrjaku in obaeže vao občino Št. Ilj pri Tnrjaku, Mislinje in Št. Vid nad Valdekom ia ima namen, povzdigmti govedorejo a tem, da bi 8e v zadoatnem številu skupno nakupovali in redili plemenaki biki marijadvorske paame. Predstojništvo zadrnge obstoji iz 6 ndov in 3 namestnikov. Izvoljeni bo gg.: Blaž Tovaak kot aačelnik, Franc Potočnik kot aameatnik, Janez Hribernik, tajnik in blagajnik, Jcžef Jeromel, Janez Krajnc, Janez Mrzdovnik, kot ndi; Valentin Urbancl, Janez Čas, Janez Urše, kot namestniki. Razsodnija obstoji iz treh ndov in dveh nameataikov. Izvoljeni 80 gg: Pavel Rat, Jnrij Rotovaik, Valentin Tovšak, kot ndi, Joief Cernič, Aleks Jastrobnik, kot nameatnika. Eden opravilni delež zneae 10 E, priatopnina 2 E, letaina za vsako v letni zadrnžni apiaek vpiaaao kravo ali telico 1 E 20 v. Doaedaj je 16 udov priatopilo. 6t. Dj pri Turjaku, dne 16. aprila 1906 — Martin Jelovaek, staj. dežel. popot. učitelj. Žetale pri Rogatcn. Minoli četrtek 12. t. ». zvečer oo 7. je zg> rela hisa, gv spodarsko poslopje in aviajaki blevi poseatnika Jaaeza Fiderska v Nadolah. Žena je zaknrila *.a večerjo; v^ele so ge gaje in bliskcma je bilo vge v ognju. Moža sladajno ni bilo doma in žeia je komaj rešila življenje gebi in otrokom. Zgorela je tudi vga obleka, pohištvo in v mizici ihranjenih 50 E denarja. Častni občan. Občine Griže, Petrovče, Gotovlje, Velika Pirešica, Sv. Peter v Sav. dolini in Sv. Pavel pri Preboldu so izvolile v gvojih gejah gogpoda dr. Mibaela Bergmanna, zdravnika v Zalcn, radi njegovega neamornega d<-lovanja vže nad 30 kt kot zdravnik in radi njegovih /a«Iug kot dolgoletni načelnik spcdnjestajerskega hmeliarnHLega druitva na poljn hmeljaratva enoglasno svojim čaatnim občanom. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je te dni razpoalalala vsem glavnim občinski odborom na Slovenakem aledečo prošnjo: Slavno žnpanstvo ! Tujejezični listi očitajo 8emintje RDružbi gv. Cirila in Metoda v Ljubljani", da zna biti gibčna. Društvena naznanila. Tambaraški odsek nMurskega Sokola" priredi svoj II. koncert dne 22. »prila v gostilni g. Iv. Vaupotifc v Ljutomeru, s srečolovom, s šaljivo pošto, in drugimi raznimi zabavami. Št. Ilj pri Velenjn. Bralno društvo bode na občno željo. na belo nedeljo 2s. t. m. ponavljalo gledalidko igro ,,V Ljubljano jo dajmo" in ,,Ne kliči vraga". Med igrama bode poufcen govor. Začetek to6no ob 8. uri pop. VstopninV sedeži 20 kr, stojišče 10 kr. K obilni udeležbi vabi odbor. Nam je tnprilično ta iata pohvalna gibčnost pripoznati drnatvn vSiidmarki" in pa enemn nemakih srednjih odborov. V novinah beremo namreč, da je 23. februarja t. 1. občinaki odbor mesta Spital ob Dravi ngodil prosnjam BSiidmarkeu ter dovolil imenovanemn društvu vsakoletnih 50 kron podpore. Obenem je sklenil, da koleknje zanaprej alednje nradno piamo in listino — ki pojde če prag občin8ke hiae — z rWebrschatzmarkamitt, t. j. znamkami tega nemškonarodnega društva. Prepričani Vaae domoljubne volje Va8 prav vljudno proaimo, da posnemate gibčnost naroda, ki 86 mu je za svoj obstanek bati prav tako nalo, kakor se nam je semtertje bati prav zelo. Dosedaj ste nas obvestili dve slovenske srenji, da vsled nase že enkratne prošnje do vseh slovenskih slavnih žnpanatev kolekujete svoje listine z našim narodnim kolekom. V ime domovinske stvari in pa, da svettte svojim podanikom z vabljivim zgkdom, prosimo Va8 povtdomponovljenega sklepa uase 170. vodstvene seje izza21. marca 1906, da bi prav kmalu sklenili v prid naai Hlovenski narodnosti to iato, kar je spitalska občina nkreniri znala v basek iJemšKemu rodu. Mi ne zahtevamo od slovenskih sreDJ, da bi čez noč postale čeake srenje, kojim je nOsrednja češka ma- tica" Ijuba pnnčica v narodnem očean in koje neprezira menda niti ena izmed njib. A to ai pa naojamo beležiti Vam v tem pisanju, da bodimo vsaj na nevtrslnih alovenskih tleb naše družbe kar je moč gibčni in kar je moč energični. Te gibčnoatiin te energije tndi naai narodni naaprotniki pri- čakujejo od nas in nag v notranjem cenijo tem bolj, kolikor bolj ae bližamo imenovanima lastaoatima. Slavni srenjski odbor! Udejstvimo avojim neprijateljem to njihovo opravičeno pričakoraaje.