— Cas letošnjih zimskih šolskih počitnic je čas smučarskega veselja tudi za številne učence naših osnovnih šol. Na Zatrniku je dovolj snega na primerno urejenih smučiščih, zato se z Veseljem poganjajo za začetne smučine tudi tečajniki kranjskih in radovljiških osnovnih šol, Gradbinca, (Gorenjskega tiska in številnih drugih delovnih organizacij. '^to XXXII. Številka 7 «....... Tržič - Izdaja Časopisno podjetje iir^ Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar **5^novitelji: občinske konference SZDL ^nice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka LASILO SOCIALISTI Kranj, petek, 26. 1. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik oh sredah in sobotah, od julija 1974 pa oh torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Andrej Verbič obiskal kranjsko občino kakovost zagotavlja obstoj \5£**odbudna rast Triglav konfekcije Kranj kljub ■V ^drovskim in prostorskim težavam, prihodnost K^^stilne industrije in njeno povezovanje s konfek-TfePnarji, ne preveč uspešno reševanje problem a-zaposlenih invalidov v občini in sodelovanje £ ^venskih in gorenjskih izdelovalcev tekstilne ^Pnfekcije osrednje teme razgovora predsednika ! **t)pnsk.p Gasnndarske zbornice Andreja Verbiča M 'venske Gospodarske zbornice Andreja v Triglav konfekciji ^"Hranj - Kranjska Triglav konfe-• f* se je še pred leti otepala s skor- ^ Nepremostljivimi težavami, pa je ^B^P^s med vodilnimi slovenskimi iz-•^|*T>valci tekstilne konfekcije. Ko-' ^ivse ni (xlločil za sanacijski pro- ^f^^^i. temveč se je odločil uresničiti r*£ram izboljšav in to mu je uspehi r~ Vzroki uspeha tičijo v izjemni po-^B^o vnosti. v izločevanju tistega pro-^^dnega programa, ki ga trg ni Ujemal in je bil za potrošnika pre-v raziskovanju in spremjjanju vanju nihče nima pred drugim kaj skrivati in to je pogoj, da bodo naši konfekcionarji uspešni tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju. kljub obetavnim rezultatom ni brezskrben. Nad 33 odstotkov zaposlenih je invalidov, delovni prostori pa so še za zdravega delavca neprimerni. Do enega od obratov je nad 150 stopnic! Vendar ima kolektiv kljub temu enake družbene obveznosti kot drugi. Kranj predolgo odlaša z razreševanjem problematike zaposlenih invalidov. Će bi bili uspešnejši, tudi z Mladim rodom ne bi bilo toliko težav in bi se bilo lažje dogovarjati o vključevanje Triglav konfekcije v razreševanje problemov Mladega redu. Vendar je treba takšnim organizacijam dati poseben položaj in tudi na ta način povedati, da Nadaljevanje na 20. strani *sr*rT*e in tr?a ter specializaciji. Proiz->T*^T*rija seje razvila do take stopnje. Ti**t -if mogoče več vlagati in ne osta-^^l^ 1 le na delavni intenzivnosti, it^ti pa razmišljati o novih programi zboljšav, boliši notranji samo- boljši notranji ^vni in poslovni organiziranosti dolgoročnemu povezovanju^ s ^sT^ci na dohodkovnih osno\ ^^^j na dohodkovnih osnovah. Ce-v naša tekstilna industrija pri za- 1 zvijanju "*lT??Ht.ja J^l* pa je kolektiv Triglav k vzorcev blaga pogosto za zahtevami konfekcije *g)av konfekcija dobro sodeluje tem tudi s sosednjim Tekstilin- WL7*% vije doslej uspešno premagoval te f^Tv^ve. Že se je povezal z nekaterimi |*J^? Jetji. predvsem v Vojvodini, za * Slovan je pa se zanimajo tudi Ob-i >la novost iz Tržiča. Kranjska ^r^fekcija se v tem povezovanju t **v> bolj uveljavlja kot nosilec in kreacije in je za širitev so-i rjvanja s sorodnimi organizaeija-.zainteresirana. Ne gre za sodelo-*JTi? ie izdelovalcev enakih proizvo-j Pomembnejši cilj takšnega so- ^N? Rvanja je izpopolnjevanje ponud->n združevanje tistih prvin dob-gospodarjenja, kar razvoj po- Pogovor predsednika slovenske (iospodarske zbornice Andrejo Verbiro predstavniki Triglav konfekcije — Foto: F. Perdan Zveza odprta za pobude ljudi Na sredini seji, ki se jo je udeležila tudi delovna skupina CK ZKS, je komite občinske konference ZKS potrdil poročilo o lanskem delu organov konference in sprejel letošnji delovni program Kranj — Zveza komunistov, družbenopolitične organizacije, delegatska skupščina in njeni organi ter drugi organi občinske družbenopolitične skupnosti pri snovanju najrazličnejših zakonskih osnutkov in dokumentov na ravni republike ali občine ne smejo stati ob strani in čakati na pobude drugih. Aktivno in tvorno se morajo vključevati že v nastajanje osnutkov in pri tem upoštevati želje ljudi in občanov, saj morajo biti tako Zveza komunistov kot druge organizacije in skupnosti odprte za njihove pobude. To je najučinkovitejša obramba pred forumskim načinom delovanja, ki je marsikje še trdno zakoreninjeno. Eden od pogojev za to je dobra obveščenost, ki je sicer zapleten proces, vendar v sistemu samoupravne socialistične demokracije nepogrešljiv. V Kranju se na tem področju odločajo za številne skupne akcije in želijo temu primerno oblikovati tudi nekatere družbene svete. Poročilo o lanskem delovanju organov občinske konference je bilo na sredini seji komiteja sprejeto in dopolnjeno. Komite in konferenca sta uresničevanje programa lani sprotno ocenjevala, še posebno pomembno pa je bilo zadnje zasedanje konference, ki je ocenilo delovanje in organiziranost osnovnih organizacij po 8. kongresu slovenskih komunistov. Letošnji delovni program organov občinske konference je vsebinsko bogat. Predvsem je pomembno, da je usklajen s programi drugih družbenopolitičnih organizacij, skupščine in interesnih skupnosti, kar je velik napredek. Program terja od osnovnih organizacij ZK vključevanje v prizadevanja za preobrazbo družbenoekonomskih odnosov in utrjevanje sistema socialistične demokracije. Zvezi komunistov nalaga pomembne zadolžitve sistem družbenega planiranja, uresničevanje zakona o združenem delu in oblikovanje dohodkovnih odnosov. V kranjski občini bodo izpolnjevanje teh nalog stalno preverjali in terjali odgovornost posameznikov, skupin in osnovnih organizacij ZK. Vedno bolj sili v ospredje problematika vključevanja komunistov in osnovnih organizacij v delegatski sistem, v druge družbenopolitične organizacije in društva ter v razreševanje politike stanovanjskega gospodarstva. Pozornosti bo deležna delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke, organizacija ZK pa bo pobudnik razprave o gospodarskem sodelovanju kranjske občine z bratskimi občinami doma in na tujem ter deželami tretjega sveta. Pri vsakem problemu je treba upoštevati družbeni interes in interes vsakega občana, ki je še posebej občutljiv za delovanje državne uprave, . najrazličnejših strokovnih služb in služb interesnih skupnosti. J. Košnjek Ljudje radi odhajajo v druge panoge in iz tega tudi Triglav konfekcija kljub sorazmerno dobremu osebnemu dohodku ni izvzeta. Andrej Verbič je v pogovoru v Triglav konfekciji (pred tem se je sešel s predstavniki medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, sejma in občinske skupščine) poudarjal predvsem pomembnost takšne usmeritve konfek( Slabe ceste zavirajo napredek Predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič s sodelavci je bil v sredo na obisku v škofjeloški občini — Obiskal je Žiri in Alpino za razpravo v delega- * _i ,L r ■ , xl hMnn ohtskal predsednik RK SZDL Mitja Ribičič f^^^ftSS, T^rStiridaval ******* ,/,/„,,...... ine. - Foto: F. Perdan V sredo je škofjeloško občino obiskal predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič s sodelavci Tonetom Poletom. Igorjem Krizmanom in Ivom Zorčičem. Najprej se je ustavil na sedežu občine v Skofji Loki. potem pa je obiskal Žiri in Alpino Pogovor s predstavniki občine in Alpine tei predstavniki družbenopolitičnih organizacij se je nanašal predvsem na razvojne težave občine, med katerimi je bila največkrat omenjena Cestna problematika. Škofjeloška občina ima namreč okoli 1500 km cest in poti, od katerih je le malo kilometrov sodobnih- Zlasti so neprimerne in preobremenjene ceste skozi Selško in Poljansko dolino. Se slabše pa so cestne povezave s Primorsko in Notranjsko. Slabe cestne povezave krepko občuti tudi žuovsko gospodarstvo, predvsem pa Alpina, ki je največja organizacija in nosilec razvoja v ži-rovski kotlini Lani je ta 1400-član-ski kolektiv izdelal 1.100.000 parov smučarskih, alpskih ter moških in ženskih modnih čevljev Celotni dohodek je lani znašal poldrugo milijardo dinarjev in se je v primerjavi z letom prej povečal kar za 62 odstotkov. Enkratno povečanje so zabeležili tudi pri akumulaciji, ki je bila Vredna 45 milijonov dinarjev. Zato se bodo lahko letos lotili večjih investicij v Žireh in v Colu, kjer imajo svoj obrat. Nove naložbe naj bi dosegle vrednost 100 milijonov dinarjev. Mitja Ribičič se je s Skofjeločani pogovarjal tudi o volitvah novih organov krajevnih konferenc socialistične zveze. Poudarjeno je bilo, da priprave na volitve in volitve potekajo po programu. Ob tem velja poudariti, da bodo v krajevni skupnosti Skofja Loka, kjer živi tretjina prebivalcev občine, ustanovili tri krajevne konference SZDL. Vendar pa do delitve krajevne skupnosti hkrati z volitvami v SZDL ne bo prišlo, ker takšna delitev zahteva skrbne priprave in več časa. Predsednik občine Viktor Žakelj je Mitjo Ribičiča se/nanil tudi z delom občinske skupščine in njenih organov Dejal je. da so delo usmerili tako, da bi v skupščini čimbolj prišel do izraza interes občanov in delovnih ljudi. Prizadevajo si t da bi bilo gradivo za seje napisane, razumljivo in zgoščeno, v zadnjem času pa dajejo na vsaki seji poudarek osrednji temi, za katero opozo- rijo delegate cijah. Žirovci so predsednika SZDL seznanili tudi z delom krajevne skupnosti. Mitja Ribičič je ob tem pohvalil tesno sodelovanje delovnih organizacij s krajevno skupnostjo pri razreševanju krajevnih problemov. V tej krajevni skupnosti praktično ni nobenega problema, ki se ga ne bi vsi skupaj lotili in poskrbeli za njegovo razrešitev. Popoldne je predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič v hotelu Transturist v Skofji Loki predaval škofjeloškim družbenopolitičnim delavcem o aktualnih notranjepolitičnih in gospodarskih vprašati jih. Naročnik: Zlata plaketa za Tita I*redsednik predsedstva SRS Sergij Kraigherje sprejel predstavnike odbora IV. brigade VDV partizanskih kurirjev, ki so mu izročili veliko zlato plaketo za predsednika Tita. Plaketo so Titu podelili ob :i5-letnici delovanja kurirskih postaj na celotnem slovenskem ozemlju. Predsednik Kraigher se je z gosti zadržal v krajšem razgovoru. Pogovorili so se o delovanju odbora, ki združuje nekdanje partizanske kurirje in skrbi za ohranjanje partizanskih tradicij. 35 let pohoda Na tiskovni konferenci, ki je bila v torek v Mariboru, so predstavniki odbora XIV. divizije seznanili novinarje s pripravami na osrednjo proslavo ob 35-letniei pohoda XIV. divizije na Štajersko. Proslava bo 24. februarja v Bohovi.' Slavnostni govornik bo sekretar predsedstva C K ZKJ Stane Dolanc. Danes živi še 452 udeležencev tega znamenitega pohoda, ki je bil izrednega pomena za nadaljnji razvoj NOV na Štajerskem. Ekološki dnevi V prvih dneh maja bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že četrtič zapored mednarodna razstava Tehnika za okolje. Kot doslej bo tudi letos razstavo spremljala vrsta prireditev pod skupnim imenom Ljubljanski ekološki dnevi. Organizacijski odbor je sklenil, da bodo ekološki dnevi usmerjeni predvsem v problematiko čiste energije, ravnanja z odpadki in varstva zraka. Tako bodo poleg že tradicionalne razstave Tehnika za okolje prireditelji organizirali tudi mednarodno razstavo Čista energija, ki naj bi prikazala uspehe na področju uvajanja naprav za izkoriščanje sončne energije. Stari bankovci iz prometa Bankovce za 50, 10 in 5 dinarjev z datumom izdaje 1. avgust WH5 bo Narodna banka -Jugoslavije vzela iz obtoka med J. februarjem in •11. decembrom letos. Po uredbi, objavljeni v uradnem listu SFR-J. bodo ti bankovci kot plačilno sredstvo izgubi/i veljat nos t I. januarja 1980. leta. Navedene bankovce po bo Narodna banka Jugoslavije zamenjevala do 'il. de-(embra l OHO. leta. Večje zavarovalnine Zvezni sekretariat za finance je pripravil predlog odloka o določiti i najnižje vsote zavarovanja, za katero se morajo zavarovati potniki v javnem prometu pred po sled ic a m i nesreč. Najnižja vsota zavarovalnine naj bi znašala za primer smrti 40 tisoč dinarjev. HO tisoč za primer trajne delovne nespo sobnosti in 20 tisoč za primer začasne nesposobnosti za delo. Prav toliko naj bi znašalo nadomesti/o za izgubljen zaslužek in stroške zdravljenja. Olimpijski kovanci Olimpijske kovance iz SZ bo mogoče kupovati tudi pri nas. Prodajali bodo zlate kovance po 100 rubljev. srebrne po 5 in 10 rubljev ter platinaste po 150 rubljev. Komisijsko prodajo tega de narja bodo prevzele banke, pooblaščene za poslovanje s tujino. Kovance bomo lahko kupovali za konvertibilne devize. JESENICE V ponedeljek, 29. januarja, se bo ob 16. uri v konferenčni sobi jeseniSke občinske skupSčine sestalo predsedstvo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva z Jesenic. Člani predsedstva bodo na seji najprej razpravljali o poročilu, ki obravnava uresničevanje urbanistične politike v jeseniški občini. Zatem se bodo dogovorili o koledarju pomembnejših prireditev v letoSnjem letu ter sprejemu samoupravnega sporazuma o praznovanju dedka Mraza v jeseniški občini. (S) KRANJ V torek, 30. januarja, bo ob 11. uri seja občinskega sveta ZZS Kranj. Na dnevnem redu bo uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, uresničevanje zakona o združenem delu in akcija v zvezi z obravnavanjem zaključnih računov, izvedba letnih konferenc OOS, sindikalna politična šola, akcija »paket 84« in še nekatere druge zadeve. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti se bo sestala v torek, 30. januarja, ob 12. uri v sejni sobi Domplana. Delegati bodo obravnavali poročilo o delu samoupravne stanovanjske skupnosti, osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi, predlogu programa investicijskega vzdrževanja, predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana kranjske občine in osnutku predloga pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska samoupravna skupnost Kranj. L. B. V torek, 23. januarja, je bila 37. seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri so med drugim obravnavali predlog odloka o letošnjem občinskem proračunu, predlog odloka o fluorografiranju prebivalcev kranjske občine, problematiko osnovnega zdravstvenega varstva na Gorenjskem, program dela izvršnega sveta in odgovore na vprašanja, ki so jih zastavili delegati na zadnjem zasedanju skupščine 17. januarja. Izvršni svet je tudi soglašal z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, kar ureja občinska skupščina s svojimi predpisi, in z odlokom o priznavalninah. Oba dokumenta pravice Širita, kar bo terjalo dodatna sredstva, ki jih kaže v proračunu zagotoviti iz rezerve. Čimprej kaže pripraviti tudi oceno, koliko dodatnih sredstev bo potrebnih za to. -jk ŠKOFJA LOKA V četrtek, 1. februarja, ob 16. uri bo seja komiteja občinske konference ZK Škofja Loka. Obravnavali bodo program aktivnosti komiteja do julija 1979, predlog zaključnega računa, predlog finančnega plana medobčinskega sveta ZK in medobčinskega študijskega srediSča v Kranju, informacijo o kadrovskih rešitvah in evidentiranje kandidatov za daljSe oblike idejnopolitičnega izobraževanja in vodstev OO ZK in sklepali o samoupravni organiziranosti delovne skupnosti komiteja ZKS. L.B. Komunisti o svojem delu Tržič — V petek, 19. januarja, je bil v Tržiču seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK v občini. Dogovorili so se o načinu izobraževanja in organiziranja Zveze komunistov, precej pozornosti pa so posvetili kadrovanju v Zvezo komunistov. V nekaterih osnovnih organizacijah se namreč še vedno preveč ukvarjajo z lastno organiziranostjo, pozabljajo pa na kadrovanje in izobraževanje članov. Res je. da ima Zveza komunistov svoje člane v delegatskem sistemu, vendar pa prenašanje stališč lastnih sredin ni najboljše. Večkrat so težave tudi z vključevanjem komunistov v reše- Mladinska delegacija v Tržiču Tržič — V torek, 30. januarja, bodo tržiške mladince obiskali člani sekretariata predsedstva republiške konference ZSMS, da bi se seznanili z njihovim delom in prihodnjimi nalogami. Ob 8. uri se bodo pogovarjali s člani koordinacijskega odbora za usklajevanje družbenopolitične aktivnosti v občini Tržič o mestu in vlogi ZSMS v občini, o usklajevanju aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in o perečih vprašanjih, ob 10. uri pa s člani izvršnega odbora Mladinskega gledališča Tržič o kolektivnem članstvu ZSMS, o mladih in prostem času ter o razvijanju kulturne vzgoje med mladimi. Pogovori se bodo nadaljevali ob 14. uri na razširjeni seji predsedstva osnovne organizacije ZSMS Obutev v Peku, ko bodo obravnavali vprašanja krepitve vloge in mesta (»snovne organizacije, vključevanja ZSMS v obravnavanje zaključnih računov in v družbenoekonomske in samoupravne odnose v temeljni in delovni organizaciji. Program obiska vsebuje tudi udeležbo gostov na razširjeni seji predsedstva osnovne organizacije Tržič-mesto ob 16. uri, ko bo govora o vlogi ZSMS v preobrazbi krajevne skupnosti, o krajevni skupnosti kot specifičnem delu združenega dela ter o krepitvi osnovne organizacije, obisk pa bodo člani sekretariata predsedst va republiške konference ZSMS zaključili ob 18. uri na 6. redni seji predsedstva občinske konference ZSMS Tržič, ko bodo mladi spregovorili o ZSMS v dograjevali ju družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema socialističnega samoupravljanja, <> idejnopolitičnem usposabljanju • v ZSMS ter Ocenili obisk delegacije republiške konference in medobčinskega sveta ZSMS v tržiški občini. H. L vanje važnih vprašanj, zlasti še v združenem delu, ko gre za uresničevanje zakona o združenem delu ali povezovanje organizacij združenega dela. Skrbeti bo potrebno tudi za večjo demokratičnost dela v samih organizacijah ZK. še zlasti v vodstvenih organih kot so komite občinske konference ali sekretariati osnovnih organizacij. Delo sloni pretežno na sekretarjih. Zaključki, ki so jih sprejeli na seminarju. napovedujejo dovolj sprememb v delu Zveze komunistov v vseh sredinah. Da bi zagotovili rast organizacij ZK. bo potrebno ustvariti pogoje za ustanovitev osnovnih organizacij, kjer jih še ni, obenem pa naj bi povsod ustanovili tudi osnovne organizacije ZSMS. Spregovorili so tudi o sprejemanju novih članov v Zvezo komunistov, predvsem mladih, neposrednih delavcev in žensk. Struktura članov ZK naj bi bila podobna oziroma enaka strukturi zaposlenih v posamezni organizaciji združenega dela. J. Kepic Svet v tem tednu Igra živcev in napetos Se bo Homeini vrnil v razburkani Iran ■ « Nove dimenzije spopada v Kampučiji _ Bit njevzhodna kriza spet prodira v ospredje - 3 Spopadi in atentat v Libanonu ob zakljub palestinskega vrha — Carter posredna kn drugo velesilo — Gromiko v Italiji — Spopot ] med Ugando in Tanzanijo — Koordinaciji ] biro neuvrščenih zaseda v Mozambi&u TEHERAN — V Iranu vlada živčna vojna. To lahko sklep«. 1 na osnovi najnovejših sredinih vesti, ko je nastal ta zapis. Položi! i hudo zapletel odstop predsednika regentskega sveta Dželala Teta 5 nija, ki je menda za zahtevo verskega opozicijskega voditelja Ho* « nija proglasil Bahtijarijev režim za nezakonit. Slednji pa se za * * še uspešno drži na oblasti, vendar je ob vesteh, da se utegne d* iz Pariza vrniti v domovino verski voditelj Homeini, sklical svet ^ varnost države. Bahtijar je tudi opozoril, da ne bo dovolil vmešam c r *■ t: tujih sil v iranske razmere, vendar opazovalci menijo, da leti tok» nekatere sosede. Bahtijar je v sredo zapovedal zapreti teheransko letališč! močno okrepil vojaške in varnostne sile okrog letališča. Vendar «# cije ugibajo dvoje: ali gre za izjemne varnostne ukrepe, če se bo (ž* res vrnil v domovino verski voditelj Homeini, kar utegne razfa* milijonske množice, ali pa gre za državni udar, saj iz Irana pribit novice o nepokorščini nekaterih delov vojske. Napetost v Iraac porasla ob novici, da se utegne danes vrniti Homeini in prirediti p* manifestacije. Iz Pariza pa poročajo, da se Homeini ne bo vrnil, ček* letališča v domovini zaprta in bo na njih vojaščina. Tudi kampučijski primer dobiva nekatere nove razsežnosti S ^ med zakoniti vladi zvestimi četami in invazijskimi silami ne Poje«? in so osredotočeni predvsem na gla.ne preskrbovalne žile. Na'ui ^ je mesto Batambang in nekatere vpadnice v glavno mesto P!«i ^ Penh. Novost pa je poziv nove vlade v Kampučiji, naj se princ Siha* ^ vrne v domovino, kar po svoje položaj še bolj zapleta, in obljuba JM ^ ženih držav Amerike, da so voljne takoj pomagati sosednji Tai* ^ če bo le-ta ogrožena. Tajska je namreč v Združenih državah že nan? nekaj novega orožja. Marsikoga pa je presenetila tudi izjava indjjsfc predsednika Desaija, da je Indija voljna priznati novi režim v Pfc* Penhu. Nemirni Libanon in reševanje bližnjevzhodne krize spet pni med najpomembnejše vesti svetovnih agencij in med stalne teme prt vorov politikov. V sredo zjutraj naj bi zavladalo napovedano preaf C~ bojev na jugu Libanona med palestinskimi borci in progresisti a»»^~ in desničarji ter Izraelci na drugi strani. Spopadi so dosegli že pretf*-> njo širino, vznemirjenje pa je povzročil atentat na Sefa vam*:^ službe Arafatovega »Al Fataha« Abu Hasana. Atentat, kjer je um' « razen šefa še sedem ljudi, se je pripetil v trenutku zaključka zased« palestinskega nacionalnega sveta v Damasku, kjer je bila d ose* enotnost gibanja in sprejeta odločitev v enakopravnem vkljucewr Palestincev v razreševanje bližnjevzhodne krize. Vedno več je privrif *M cev mnenja, da bo za rešitev krize na Bližnjem vzhodu nujno porw' trojno srečanje Carterja, Sadata in Begina. Sadat je poslal Cartt**, pomembno pismo, ameriSki odposlanec Atherton pa skuša v J«* ^| lemu prepričati Izraelce, naj sprejmejo egiptovske mirovne pagf ^ Begin v sredini izjavi ni bil preveč konkreten, temveč je le dejal, * je Izrael Se pripravljen pogovarjati. ^ Britanska vlada se je zaradi milijonske stavke komaj obdrt*V< Parlament je glasoval za njeno politiko. Sovjetski zunanji min*^. Gromiko je obiskal Italijo, na meji med Ugando in Tanzanijo s* w bruhnili novi spopadi, v Ženevi pa se začenja zasedanje OZN o*^ orožitvi so so ostale ljudstvu. V sporazum o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja, de be» J^5 Sovjetska zveza to voljna storiti. Carter je s tem za zavlače*«j' posredno dolžil velikega partnerja, spremembi ravnotežja v svetu p« *J namenil veliko besed. ' V razburkanem in napetem ozračju pa se bo danes zadelo v**vl zambiškem glavnem mestu Maputo zasedanje 25-članskega koordtff^ cijskega biroja neuvrščenih. Na njem sodeluje tudi naša delegacij ki jo vodi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Golob. Osrednja tema pogovora bo položaj na afriški celini. ^< J Košnje* **> ______-- - g novi spopadi, v ženevi pa »c ^cnj« ,.u,^uul.Jt v^^xn io druge najpomembnejše novice zadnjih dni. V marsičem*j v senci govora ameriškega predsednika Carterja ameriške* w njem je med drugim zagotovil, da bo kmalu poo>*>r Proslava partijskega šolstvi in žalna slovesnost v Cerknel Idrija — Komite občinske konference ZKS Idrija ter sveta Zveze komunistov za severnoprimorsko in gorenjsko regijo bodo v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti Cerkno pri redili v soboto. 27. januarja, proslavo partijskega šolstva, ki bo poveza na z žalno slovesnostjo ob 3f». obletnici napada na partijsko šolo v Cerknem. Proslava, ki se bo začela ob 10. uri v kulturni dvorani tovarne Kta v Cerknem, ne bo posvečena le partijskemu šolstvu med narodnoosvobodilno borbo, ampak tudi 60. obletnici delovanja naše partije. Sav nostna govornica na proslavi bo Vida Tomšičeva, navzoči pa bodo tudi udeleženci vseh partijskih tečajev po oktobru 1943. leta pa kulturni delavci iz primorskih in gorenjskih občin. Žalna slovesnost bo oh 11. uri in ■tt) minut pri spomeniku padlim tečajnikom na Brdcih v Cerknem. Tod se bodo krajani Cerknega in Idrije ter številni gostje poklonili spominu 47 partizanov, ki so 27. januarja 1944. leta padli pod streli okupatorja. Zatem bo srečanje vseh tečajnikov in pogovor o zbiranju zgodovin skega gradiva iz obdobja prvih partijskih tečajev, učenci osnovne šole Spomenik NOB v Cerknem pa bodo vsem udeležencem proslave razdelili glasilo Naša rast. ki bo posvečeno dogodkom med narodnoosvobodilno vojno. Kot je znano, je med okupacijo skoraj vse prebivalstvo Cerkljanske ga živelo m delalo za osvobodilno gibanje. To je omogočilo, da je Cerkno postalo prva partizanska prestolnica na Primorskem. Na Cerkljanskem je bila ustanovljena Vojkova brigada, tod je delovala partizanska bolnica Kranja in igralska skupina IX. korpusa! odvijali so se partijski tečaji in še bi lahko naštevali. vprašanja budnosti in Var sovražni napadi na Cerkno drugim doživljali neuspehe. ;{,r) leti so primorsko Tragični dogodki pred pomenili bolečo izgubo /; osvobodilno gibanje Z nenadnim vdorom v Cerkno, kjer je bila razen zalednih ustanov razmeščena tudi srednja partijska šola pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko z 1» ščitno četo, je partizanske enote 27. januarja i944 presenetila Četa nemškega bataljona »Haine« iz Idrije. To enoto, ki je bila oborožena s številnim avtomatskim orožjem m dvema minorne toma, so izkušeni vodniki privedli po stranskih poteh in gozdovih. Zjutraj je skrivaj vdrla v trg in takoj napadla nekatere zgradbe. V Cerknem se je zadržala le dobro uro, nato pa se je po cesti čez Zelin umaknila v Idrijo V napadu je padlo 47 partizank in partizanov, med njimi 25 udeležencev šestega partijskega tečaja, ki so se v zmedi neorganizirano umikali Na sovražnikovi strani |e padci le en vojak, Čeprav so bližnje narodno osvobodilne enote takoj ukrepale, pa jim napadalcev m uspelo uničiti Sele poleni, ko so vsa povel|stv;i \ korpusu in tudi vse partijske orga nizacije začele resne je obravnav ali Ko govorimo o tragični u*v čaja. moramo poudariti po**v. men. ki so ga imele partijske?jjTS Primorskem. Prvi tedaj pri p* j * skem komiteju KPS se j» 27. oktobra 1943. leta. Do1 ^ 1944. leta se je zvrstilo sede* j jev, ki so bili v vaseh in na s& ^ kmetijah v cerkljanskih hr*» ^ d i partijski kadri iz enot i*!* O nih vodstev Primorske in GflS^C so sc mnogokrat učili s puSko*^P Nekateri so prvič prebirali $&]' knjige, se seznanili z marksd*^ dobili prva organizacijska za delo. Prav tako kot razve*'^£ skega šolstva pa je bila pos^jk skrb. da doraščajoča primore*^ dina po razpadu Italije ne brez šol. Tako je prvi nar«* V: hodilni odbor za Cerkljanska> Vc tembra 1943 sprejel sklep**' vaseh odpro slovenske Sole. Zato je pobuda nekdanja tel jev srednje partijske sokr morskem - in še posebej *»'! udeležencev 6. tečaja ter dnii cev IX korpusa - i2 leta ?! pomagajo zgraditi Solo v najbolj živ dokaz poveaaa«jj|o> racij i/ narodnoosvobodilne Kk^' današnjimi. Nova šola p* jevt* najdoslojnejši spomenik vičneinu boju kot partij partizanskemu Šolstvu v «f niovini. Tržič letos 'vršni svet skupščine občine Tržič o osnutku ■solucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1979 , "Tržič — Osnutek resolucije o po- etiki izvajanja družbenega plana °**Čine Tržič v letu 1979 je izdelan osnovi doseženih rezultatov v ^inulih treh letih in na sprejetem ^*~^dnjeročnem družbenem planu ^*voja. » Ftesolucija, ki jo je v sredo z ne-^^terimi pripombami kot osnutek ^^»■ejel izvršni svet skupščine občine, j *"%dvideva v primerjavi z lanskim om 22 do 25-odstotno rast družbe-^fra proizvoda in 4-odstotno povelje produktivnosti. Tako bo družbi proizvod znašal od 1.135.000 do 163.000 tisoč dinarjev, skladno z Jim pa bodo rasla tudi sredstva za ^dovoljevanje osebnih, skupnih in W| ločnih potreb, vendar počasneje družbenega proizvoda. Izvoz blaga je predviden v 13-od-*^tnem porastu in naj bi bil njegov ^leŽ večji od deleža uvoza, ki ga je 'trebno omejiti res le na najnuj-vjSe surovine oziroma izdelke. Po-"**ej pomembno pa je, da za uvoz ^reme manjše vrednosti ne bo *trebno več iskati soglasja komisije ** skupnosti za ekonomske odnose s ^Jino. zanimivo je tudi planiranje na-, tržiškega gospodarstva, pred- ^^rn na območju industrijske cone. ta program se že letos namerava-vključiti Tiko, Peko in Rogova ^Vama. 2al pa še vedno manjka r^Jjgoročnejših usmeritev, ki bi bila ^llaga nadaljnjemu razvoju gospodstva, saj dolgoročnejših progra- mov razvoja v Tržiču skorajda ni. Vrednost letošnjih naložb v občini] je predvidena v višini 350,982.000' dinarjev, skupaj z naložbami zunaj občine pa v znesku 444,907.000 dinarjev. Zaposlenost se bo letos povečala za 2,2 odstotoka, odvisno od gibanja produktivnosti in zagotavljanja minimalnih življenjskih pogojev delavcem. Predvidoma naj bi v Tržiču zaposlili 12fi novih delavcev. Skupni porabi je v letu 1979 namenjenih 195,523.(KM) dinarjev. Prispevna stopnja iz kosmatih osebnih dohodkov znaša 28,30 odstotka in je nekoliko nižja od lanske ter druga najnižja v Sloveniji. Pomembne naloge čakajo Tržiča-ne tudi. na področju stanovanjske gradnje, kmetijstva, izpopolnitve PTT omrežja in komunalne dejavnosti ter še posebej v krajevnih skupnostih, kjer je glavni vir za naložbe še vedno denar iz samoprispevka. Izvršni svet je sklenil še pred sklicom zborov skupščine, ki bodo osnutek resolucije obravnavali predvidoma 12. februarja, pripraviti sestanek s predstavniki združenega dela ter drugega s predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, na katerih bi razčistili nekatera sporna in površno nakazana vprašanja in rešitve v zvezi z naložbami in financiranjem. H. Jelovčan Program dela Očinska konferenca zveze komunistov Kamnik ^binsko opredelila delo za prvo polovico letoš-^^ga leta - Delovne skupine bodo z gradivom pripravljale tudi zaključke vHamnik - Da bi bilo delo občin-v ^ konference zveze komunistov ^mnik čim bolj sistematično in ^Okretno, je na predlog komiteja ^*«&jela program dela, ki pomeni ^**ovno tematsko usmerjenost v ^vi polovici letošnjega leta. Pri sno-^*>ju programa dela je bila upošte-j^a aktualnost nalog in možnost izlove uresničitve v tem času. ^^snovna tematska področja raz-V^V kamniške občinske konference ^^^e komunistov bodo: v mesecu ^^Uarju stanovanjska in komunalni^ problematika v občini; v mesecu \^r\iarju program razvoja malega ^^JfKjdarstva v luči resolucije za leto ^ *9 in program usmerjenega iz-V| ^Zevanja v občini; v mesecu mar-$\ delovanje samoupravnih interes-V^* skupnosti, njihova organizacija. I^nciranje, kadrovanje in progra-ij **^nje; v mesecu aprilu organiza-j^lte spremembe in analiza delova-2 osnovnih organizacij zveze ko-^histov, ustanavljanje novih, delo ^T*Uadino, sprejemanje in izobraže-^Wje v zvezi komunistov ter stanje I fciodarstva po zaključnih računih j^tu 1978; v mesecu maju delova-delegatskega sistema s posebnim •t^darkom na delovanju krajevnih ^jppnosti, organizacij združenega in družbenih svetov; v mesecu iju mednarodna politična aktiv- nost, pregled in ocena gospodarske in kulturne aktivnosti Kamnika v zamejstvu in obratno; do konca prvega polletja pa bo obravnavala tudi ekonomski položaj v občini in izvajanje resolucije v gospodarstvu, podane pa bodo tudi teze za pripravo srednjeročnega plana razvoja 1981 do 1985. Hkrati z opredelitvijo tem za.razpravo so bili določeni tudi nosilci nalog na posameznem področju. S programom so namreč dobili zadolžitve tudi organi občinske konference zveze komunistov, kot so komite in komisije. Da bo delo bolj učinkovito, bodo delovne skupine poleg gradiva pripravljale tudi zaključke, ki bodo v pomoč pri oblikovanju stališč. Občinska konferenca zveze komunistov bo odslej bolj operativna in se bo sestajala približno enkrat mesečno. V letošnjem prvem polletju jo čaka obilica dela, zato bosta za vsako konferenco pripravljeni po dve temi, ki bosta dajali osnovni ton razpravi, ob tem pa bodo na dnevnem redu tudi tekoče zadeve. Glede na aktualnost posameznih nalog pa se bo vrstni red osnovnih tem, ki so začrtane s programom dela, lahko tudi spremenil. M. Volčjak oudarek na odprtosti *^«ša družba je sprejela in V^mčuje načelo sistemske od-I ^>sti. Toda taksen razvoj pora-V^»di težave, ki imajo često svoj \S>r v zastareli miselnosti. w^ delu naše javnosti se sreču-V5**> z različnimi mnenji o odvrati oziroma zaprtosti m v l^fci s tem s prisotnostjo lokali-r*iih teženj - ugotavljajo v ^ -ini Kamnik. Cesto se zastav-k^kudi vprašanje, kakšno naj bo ^"»ezovanje. V«mni*ka občina se gospodar-V* in politično vse bolj odpira. *aževanja so šli še korak na-in proglasili območje občin ^Wale in Kamnik za enotno »Ifeodarsko in populacijsko ^*očje, ki naj se razvija po enotnem izobraževalnem programu, kar naj omogoči predvsem usklajen razvoj srednješolskega izobraževanja na celem področju; v okviru gospodarstva se pojavljajo tudi prve naložbe podjetij izven občine v domače delovne enote, prav tako pa tudi prve naložbe s področja dohodkovnih odnosov v surovinsko bazo; kamniška industrija investira tudi v svoje temeljne organizacije združenega dela, ki so izven občine. Ob tej pestrosti povezovanja izzvenijo pavšalne trditve o prisotnosti lokalističnih teženj kot zgrešene in neutemeljene. Možnost hitrejšega razvoja občine Kamnik je v njeni vedno večji povezanosti navzven in notranji integraciji. Vsakršno zapiranje v občinske meje bi bilo škodljivo tako za razvoj gospodarstva kot tudi drugih dejavnosti in s tem seveda za vse občane. Zato bo treba vztrajati na konceptu vse večje vključenosti v celoten slovenski in jugoslovanski prostor. Povezovanje bo temeljilo na združevanju dela in sredstev, njegova izhodišča pa bodo enakopravnost, učinkovitost in racionalnost. M. Volčjak 3. seja občinske konference ZSMS Jesenice Mladi o svojih nalogah Jesenice — V petek, 19. januarja, so se sestali na seji občinske konference Zveze socialistične mladine z Jesenic delegati iz osnovnih organizacij pa predstavniki družbenih organizacij in društev. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o predlogu delovnega načrta občinske konference in njenih organov za prvo polletje letošnjega leta. Tako kot je bilo ugotovljeno že v pogovoru vodstva občinske konference s predstavniki republiške konference in medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko ter člani druž benopilitičnega aktiva jeseniške občine, ki je bil 15. januarja na Jese nicah, so tudi mladi na seji menili da bo treba ta predlog dopolniti še z nekaterimi pomembnimi nalogami Gre predvsem za nekatere širše družbene akcije kot so razprave o sklepnih računih v delovnih organizacijah, analiza uresničevanja za kona o združenem delu, analiza o delitvi dohodka in razprava v zvezi s predlogom zakona o usmerjenem izobraževanju. Delegati iz osnovnih organizacij so prav tako poudarili, da se posamezni načrti področnih konferenc ne skladajo dovolj s programom občinske konference, kar bo treba čimprej popraviti na skupni seji. Poleg ugotovljenega dejstva, da je vso dejavnost mladih treba razvijati v osnovnih organizacijah, pa so delegati nasplošno pripomnili, da morajo predsedstva občinske in področnih konferenc določiti tudi izvajalce posameznih akcij. Med živahno razpravo o delovnem načrtu občinske konference in njenih organov, le-to je zagotovila izredno dobra udeležba mladih iz osnovnih organizacij in predstavnikov družbenih organizacij ter društev, so delegati podčrtali predvsem nekatere pomembnejše naloge, ki jih bodo morali mladinci uresničiti v prvem polletju. V januarju bodo največ pozornosti posvetili razvijanju klubske dejavnosti, izdelavi analize o delu mladih delegatov, akciji za ustanovitev kluba brigadirjev v jeseniški občini in oblikovanju programa mladinskih delovnih akcij. Ob slednjem bodo morali poskrbeti za takojšnje evidentiranje brigadirjev za zvezno delovno akcijo v Valjevu, republiško akcijo v Brkinih, pionirsko brigado v Istri in lokalne delovne akcije. Februarja bo težišče dela mladine na nadaljnjem spremljanju delovanja mladih delegatov in pripravi posvetov zanje, izvedbi ankete o interesih mladine iz jeseniške občine pa dokončnem formiranju koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva. Le-ta pa bo moral poskrbeti za priprave stališč o akcijski in vsebinski povezavi osnovnih organizacij in društev v krajevnih skupnostih ter za ustanovitev mladinskih aktivov v družbenih organizacijah in društvih. Ena najpomembnejših nalog v marcu bo ustanovitev krajevnih svetov Zveze socalistične mladine. V njih naj bi našle povezave vse osnovne organizacije, ki delujejo na področju neke krajevne skupnosti. Tudi aprila bodo z ustanavljanjem krajevnih svetov ZSMS nada- Ocena lanskega gospodarjenja Tržič — Na minulem posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata iz tržiških organizacij združenega dela, ki ga je pripravil občinski svet Zveze sindikatov, so se med drugim pogovorili tudi o pripravah na javne razprave o zaključnih računih oziroma gospodarjenju v lanskem letu, katerih nosilec so osnovne organizacije sindikata. Menili so, da bodo razprave o zaključnem računu dosegle svoj namen le, če bodo analize gospodarjenja vsebovale kritične ocene lastnih naporov za uspešnejše gospodarjenje. Analize naj bi bile pripravljene tudi tako, da bo mogoče iz njih ocenjevati in ugotavljati ne le dosežene rezultate gospodarjenja v primerjavi s preteklimi obdobji, z drugimi dohodkovno povezanimi temeljnimi organizacijami združenega dela ter s poprečjem panoge, ampak tudi uresničevanje sprejetih razvojnih načrtov ter ocenjevati vzroke ter posledice za neizpolnjevanje nalog in obveznosti, sprejetih v planskih dokumentih, pri tem pa ugotavljati odgovornost posameznikov. Analize in ocene naj bi do konca januarja pripravili poslovodni organi oziroma ustrezne strokovne službe v organizacijah združenega dela medtem ko so javne razprave o njih predvidene v naslednjem mesecu. H.J. Ijevali, formirali pa bodo še mestno konferenco na Jesenicah. V osnovnih organizacijah bodo oblikovali pohodne enote, prek katerih bodo krepili tradicije NOB ter popestrili obrambne priprave mladih. Na dan brigadirjev, 1. aprila, bodo predvidoma stekle lokalne delovne akcije, ves mesec bo trajala kulturna akcija Naša beseda, prav tako pa se bodo začele priprave za letošnjo štafeto mladosti. V mesecu maju bodo mladi uresničevali zlasti program meseca mladosti. Z njim so predvideli več kulturnih in športnih prireditev ter pohod na Pristavo, kjer bo sklepna svečanost ob prazniku mladih. Junija bodo mladinci iz jeseniške občine največ pozornosti posvetili pripravam na republiške in zvezne mladinske delovne akcije ter oblikovanju delovnega programa za drugo polletje letošnjega leta. g gaje TEHNIK STARA CESTA 2 ŠKOFJA LOKA vabi k sodelovanju za nedoločen čas sodelavce za opravljanje delovnih nalog in opravil: TOZD Komunalne dejavnosti 1 VODJE OPERATIVE pogoji: — višja ali srednja izobrazba gradbene smeri, zaželene 2-letne izkušnje. — prednost imajo kandidati z opravljenim vozniškim izpitom B kategorije. — poskusno delo 3 mesece 2 TEHNOLOGA ZA VARSTVO OKOLJA pogoji: — višja ali srednja izobrazba kemijske, biološke ali gradbene smeri, lahko začetnik, — prednost imajo kandidati z opravljenim vozniškim izpitom B kategorije — poskusno delo 3 mesece 3 KV VODOINSTALATERJA pogoji: — KV vodoinstalater, lahko brez delovnih izkušenj, — prednost imajo kandidati z opravljenim vozniškim izpitom B kategorije — poskusne1 delo 3 mesece 4 INKASANTA ZA PODROČJE ŠKOFJE LOKE pogoji: — končana osemletka in najmanj eno leto enakih ali podobnih delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca 5 VZDRŽEVALCA ČISTILNE NAPRAVE V ŠKOFJI LOKI pogoji: — KV delavec kovinske, elektro ali gradbene smeri lahko začetnik — poskusno delo 2 meseca 6. ČISTILCA ULIC pogoji: — nedokončana osemletka — poskusno delo 1 mesec. 7. 2 NK KOMUNALNA DELAVCA pogoji: — nedokončana osemletka, — zaradi značaja dela imajo prednost kandidati, ki imajo stalno bivališče v Škofji Loki — poskusno delo 1 mesec. TOZD Gradbeništvo 1 OBRATNEGA ELEKTRIKA RJA pogoji: — KV elektro mehanik — jaki tok, zaželene so vsaj enoletne delovne izkušnje — prednost imajo kandidati z opravljenim vozniškim izpitom B kategorije — poskusno delo 2 meseca. 2. DVA KV AVTOMEHANIKA pogoji: — KV avtomehanik in najmanj dve leti delovnih izkušenj z odsluženim kadrovskim rokom. — poskusno delo 2 meseca. 3. VOZNIKA MOTORNIH VOZIL pogoji: — poklicna šola za voznike motornih vozil C in D kategorije, in najmanj dve leti delovnih izkušenj. — poskusno delo 2 meseca. 4. STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE pogoji: — KV strojnik ali poklicna šola kovinske avtomehanske stroke s pogojem, da v SGP Tehnik opravijo tečaj za opravljanje s TGM. — poskusno delo 2 meseca. 5. KVŽERJAVISTA pogoji: — KV žerjavist z opravljenim izpitom za vrtljive žerjave ali poklicna šola kovinske, elektro smeri s pogojem da v SGP Tehnik opravijo tečaj za KV žerjaviste. — poskusno delo 2 meseca. 6. 2 KV STROJNA KLJUČAVNIČARJA pogoji: — K V strojni ključavničar in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. — poskusno delo 2 meseca. 7 VEČ KV ZIDARJEV IN TESARJEV pogoji: — poklicna gradbena šola, lahko začetniki — poskusno delo 2 meseca. TOZD Projektivni biro 1 STATIKA ZA PROJEKTIRANJE VISOKE GRADNJE pogoji: — visoka šola gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit, možnost zaposlitve kandidata ki še nima opravljenega strokovnega izpita in zahtevanih delovnih izkušenj. Za kandidate ki v celoti izpolnjujejo pogoje, obstaja možnost reševanja stanovanjskega vprašanja. — poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah na SGP TEHNIK Skorja Loka, Stara cesta 2 — Kadrovska služba, kjer lahko dobijo tudi druge informacije, (tel. 60-371) 1 Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. G Lr A S 4. STRAN. Letos za 18 milijonov dolarjev izvoza Iskro — delovna organizacija Široka potrošnja planira letos 18 milijonov dolarjev izvoza — Največ bodo še vedno prodali v okviru kooperacij na zahodno tržišče, računajo pa tudi, da bodo močno povečali izvoz v dežele v razvoju — Največji izvoznik je Iskra Železniki Sestavljena organizacija združenega dela Iskra je lani planirala 100 milijonov dolarjev izvoza in ga je tudi dosegla. Takšen dosežek je izjemen uspeh tako v slovenskem kot jugoslovanskem merilu. Za letos pa Iskra planira 20-odstotno povečanje izvoza in sicer naj bi prodali na tuje za 120 milijonov dolarjev izdelkov. Z uresničitvijo tega plana tudi ne bo več vprašanja, kako uresničiti srednjeročni plan. Leta 1980 bo Priznanja pa od nikoder Tržič — Novatorstvo predstavlja vir bogastva v vsaki industrijsko razviti družbi. Zato je danes za gospodarstvo stalen tehnični napredek nuja. Poti zanj so seveda različne, vendar pa je dokazano, da je najvaženjši del prav novatorstvo. O tem je veliko zapisanega v zakonu o združenem delu in drugih samoupravnih dokumentih. Tudi v samoupravnih aktih vsake organizacije združenega dela bi moralo novatorstvo najti svoje mesto. Zal pa so le redke, ki imajo to področje že »delno« urejeno, medtem ko v drugih o njem še ni sledu. Ta zanikrn ost, kot jo lahko imenujemo, pa hkrati povzroča nezadovoljstvo tistih delavcev, ki se s tehničnimi izboljšavami ali izumi ukvarjajo, saj za njihovo nagrajevanje ni poskrbljeno kot bi moralo biti. V veČini primerov tržiške organizacije združenega dela nimajo pravilnika o nagrajevanju te dejavnosti pa tudi ne komisij, ki bi to urejale. Vprašati smemo, kaj pravzaprav delajo družbenopolitične organizacije, ki imajo prvenstveno nalogo pospešiti razvoj novatorstva. Kot primer navajam tržiški TRIO, ki ima ,akše neurejene razmere že dalj časa. Ciril Slapar, strojni mehanik in hkrati vodja strojnega parka v Triu. je v preteklih dveh letih napravil precej izboljšav ne samo na strojih, ampak tudi na tekočem traku v obratu notranjikov. Sprva je na tekočem traku prihajalo do večjih težav in zastojev predvsem zaradi trganja klinastih jermenov. Menjati jih je bilo treba kar dvakrat na teden. Ciril Slapar je uspel toliko, da jih odslej menjajo le dva krat v letu. Oe še povemo, koliko delavcev je zaradi zamenjave jermenov po dve uri čakalo na delo, potem lahko ocenimo, da je Ciril Slapar prihranil veliko denarja. Tudi avtomatski sekalni stroj je bil v začetku večkrat pokvarjen. Za menjavo dela je bilo potrebno uro in pol, medtem ko po zaslugi nova torja rezervni del zdaj zamenjajo v petnajstih minutah. Še bi lahko naštevali, kaj vse je Ciril Slapar izboljšal. Zal pa za svoje delo do danes ni ničesar prejel. Njegove pritožbe so sicer obravnavali v izvršnem odboru sindikata in delavskem svetu, a rešitve ni Zakaj ni poti iz začaranega kroga? Res ni nihče sposoben strokovno oceniti njegovega dela? Vendar pa ta primer v Tržiču ni osamljen. Zal. Kaj pomaga, če imamo zakon o združenem delu, ko pa ga ne znamo ali nočemo upora biti. Pa niso za to krivi samo vodilni delavci, temveč tudi tisti, ki stojijo ob strani in so zgolj opazovalci razvoja. J. Kepic namreč potrebno prodati na tuje le še za 25 odstotkov od planiranih 500 milijonov dolarjev, kolikor so planirali, da bodo izvozili v obdobju od 1976. do 1980. leta. Prav tako uspešno, kot celotna Iskra, povečuje izvoz tudi delovna organizacija Široka potrošnja. Leta 1975 so izvozili za 7,fi milijona dolarjev, naslednje leto že za 8,9 milijona, leta 1977 nekaj manj, zato pa so lani prodali prek meje kar za 11,8 milijona dolarjev izdelkov in so za 500.000 dolarjev presegli letni plan. Še večje povečanje izvoza pa načrtujejo za letos in sicer naj bi izvozili kar za polovico več kot lani in iztržili 18 milijonov dolarjev. Elektromotorji Železniki, ki so lani izvozili za 5,2 milijona dolarjev, bodo letos izvoz povečali na 7 milijonov dolarjev. Iskra TV Pržan na 5 milijonov in Montaža — Spodnja Idrija na 2,5 milijona dolarjev. TGA Iskra Reteče pa bo izvažala približno toliko kot lani in sicer približno za milijon in pol dolarjev. Za približno 2 milijona dolarjev pa bodo izvozile druge TOZD. Vendar pa v Iskri s strukturo izvoza niso preveč zadovoljni. Izvažajo namreč predvsem elemente in gotove izdelke, znanja pa skoraj ne. Njihova težnja pa je predvsem okrepiti izvoz znanja in gotovih izdelkov. Približno dve tretjini izvoza so uresničili v okviru kooperacij in le 30 odstotkov je takoimenovanega »čistega« izvoza. Čeprav bodo kooperacij-ska sodelovanja še naprej razvijali pa vendar računajo, da se bo delež kooperacije v celotnem izvozu iz leta v leto zmanjševal. K temu težijo predvsem zato, ker tretjina čistega izvoza ne zadostuje za pokritje potreb po repromaterialih iz uvoza. Lani so največ izvažali na zahodno tržišče. Na vzhod so prodali 20 odstotkov izdelkov, v DDR 10 odstotkov, vse drugo pa v dežele zahodne Evrope in v dežele v razvoju. Ze letošnje leto prinaša precejšnje spremembe. Predvsem nameravajo okrepiti izvoz v dežele v razvoju. L. Bogataj SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj razglaša na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge v delovni skupnosti skupnih služb: 1 PRAVNEGA REFERENTA Delokrog del in opravil: — oblikovanje samoupravnih splošnih aktov, — pripravljanje gradiv za seje samoupravnih organov, statusne in druge pravne zadeve; Pogoji: dokončana visoka ali višja šola pravne smeri, dve leti delovnih izkušenj. 2. DIPL. ING. GRADBENIŠTVA Delokrog del in opravil: — analiziranje in pripravljanje dokumentacije za obravnave projektnih študij in investicijskih programov, analiziranje skladnosti investicijskih projektov s sprejetimi plani, izdelava investicijske dokumentacije, opravljanje nadzora In podobno; Pogoji: dipl. inž. gradbeništva dve leti delovnih izkušenj. 3 ADMINISTRATORKE Pogoji: dokončana srednja ekonomska ali upravno-administra-tivna šola, znanje strojepisja, stenografije ter samostojnega vodenja korespondence. Prijave pošljite na naslov: SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj, Gosposvetska 9, z opombo »za objavo« v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo v 15 dneh obveščeni o izbiri. Tovarna tam, kjer so delavci Kranjska Sava in Industrija gume gradita tovarno traktorske pnevmatike - Tovarna bo stala v Rumi, kjer je laže dobiti delavce, kot v Kranju Konec lanskega leta so v Rumi v Vojvodini začeli graditi tovarno traktorske pnevmatike. Načrt je plod dosedanjega sodelovanja Industrije gume Ruma in kranjske Save. Industrija gume Ruma se je namreč že leta 1974 vključila v SOZD Sava. Interesi za združitev so bili obojestranski, saj v Rumi izdelujejo rečene rat, ki ga v večini porabijo v Savi. S sodelovanjem so kakovost regenerata še izboljšali, tako da povsem ustreza potrebam gumarske industrije. V tem času so v Rumi s pomočjo Save že zgradili tovarno za obnavljanje plaščev, druga še pomembnejša odločitev pa je gradnja tovarne traktorske pnevmatike. Tovarna traktorske pnevmatike je bila kot prednostna naložba uvršče- Potrebe po traktorskih nuni a h so vedno večje. — Foto: F. Perdan na v srednjeročni program Save. da bi tako lahko sledili naraščajočim potrebam po traktorskih gumah, ki naraščajo zaradi vse večjega števila traktorjev na naših poljih in povečane domače proizvodnje traktorjev. Načrt za gradnjo tovarne v Rumi pa je hkrati usklajen z zelenim programom pokrajine Vojvodine. Odločitev je spodbudilo tudi dejstvo, da leži Ruma sredi našega največjega kmetijskega področja in bo tako proizvodnja najbližje potrošnikom. Na odločitev pa je vplivalo tudi dejstvo, da bo nova tovarna potrebovala okoli 300 novih delavcev, ki pa jih bo v Rumi veliko laže dobiti kot v Kranju ali pa kjerkoli drugje v Sloveniji. Prav tako so upoštevali, da Industrija gume Ruma že proizvaja pomembno surovino — regene-rat pa tudi proizvajalci drugih surovin so v bližini. Na jugoslovanskih poljih vozi po ocenah iz lanskega leta približno 350.000 traktorjev, ki se jirn bo do leta 1980 pridružilo še približno 150.000 traktorjev domače proizvodnje. Tako velik traktorski park bo zahteval veliko količino gum. Računajo, da bo potrebno letno izdelati že kar 22.500 ton traktorske pnevmatike, da bi lahko zadostili potrebam. Tako je tudi s stališča potreb investicije popolnoma upravičena Nova tovarna v Rumi bo veljala 520 milijonov dinarjev. Od tega bodo za opremo odšteli skoraj polovico vsote. Za gradnjo bo Sava prispevala 70 milijonov dinarjev, delovne organizacije s področja Rume pa bodo skupaj zbrale 110 milijonov dinarjev, za ostalo pa bodo najeli kredite Tovarna naj bi začela delati leta 1981, celotni prihodek pa naj bi že prvo leto redne proizvodnje presegel 320 milijonov dinarjev. Največji izvoznik v Široki potrošnji je Iskra Železniki. - Foto: F. Perdai Dnevna soba iz Zlit in Alplesa Uspeh Zlitove temeljne organizacije Pohišh tapetništvo na zunanjem in domačem trgu je plod poslovno-tehničnega sodelovanja z žek karskim Alplesom — Prvi skupni salon pote v Bistrici, dva še v gradnji Salon pohištva v Bistrici - Foto: F. Perdan Tržič - Združena lesna industrija Tržič ali na kratko ZLIT se lahko pohvali z dokaj široko razvejano dejavnostjo. Kaj delajo v temeljni organizaciji Žaga, že samo ime pove, medtem ko v Lesni predelavi izdelujejo zaboje, transportne palete, opaže in podobno. Tretja in verjetno najbolj poznana je temeljna organizacija Pohištvo in tapetništvo, v kateri izdelujejo masivno pohištvo v »kolonialnem« stilu, po katerem je veliko povpraševanje v tujini, v enoti tapetništva v Križah pa so predvsem zadnja leta razvili kvalitetno in po vsej državi močno iskano sedežno pohištvo. Razvoj tapetniške dejavnosti, ki jo že zavira pomanjkanje prostorov v nekdanji osnovni šoli v Križah, je še posebno opazen od 1976. leta naprej, ko je ZLIT podpisal pogodbo o dolgoročnem poslovno-tchničnem sodelovanju s tovarno pohištva Alples v Železnikih. Cilj pogodbe je oblikovati enoten proizvodni program, ki omogoča skupno nastopanje na domačem in tujem trgu. Zlitove sedežne grarniture so docela usklajene s pohištvom Alplesa. kar kupcem omogoča hitrejši in boljši i/bor. Idejne in oblikovne zasnove posreduje Alples, delavci Zl* prispevajo k praktičnim re& in končni izdelavi. Ena od taktfc prvih pri nas, je na primer ir mehanizem za fotelje in »eva«. ZLIT in Alples pa ne samo pri oblikovanju sku izvodnega programa. Plod , obeh delovnih organizacij * salon pohištva Deteljic« v B* pri Tržiču. V njegovo izgradn' prispevala ZLIT 58 ods'; Alples pa 42 odstotkov ifi Njun razstavni in prodajni f je eden najlepše urejenih pr Pomemben prispevek k temu * še domačin akademski slikar P Premrl, ki ga je dopolnil s renesančnimi portreti, uskla^-pohištvom. Je pa to tudi dot*: vzgoje potrošnikov, saj ume ~ in ne sme biti sama sebi namer. Salon v Bistrici je prvi pj^j nega vlaganja Zlita in Alpl«a ' edini. V gradnji sta nani^ podobna salona v Železnikih prodajno-poslovnem centri: nija lesa za Bežigradom. centru S H. Jekrtč Čeprav ,e ,e,nel,sk, plin u Sovjetske ,r,ve te Gon■ Foto: I Z Koncert »kupine Queen - V ljubljanski hali Tivoli bo v sredo 7 februarja, ob 20. uri nastopila znana angleška skupina Oueen, ki se je z istoimenskim albumom prvič predstavila širši javnosti 1973. leta Poslej je posnela niz uspešnic in se prerinila v sam vrb najuspešnejših tovrstnih sestav na svetu. Njihove »We are the Champums«, »We Will Ročk Ynu< in »Spread Your Wings« gotovo pozna vsak' kdor-vsa j bežno zasleduje moderno glasbo. Skupina Queen tudi zelo veliko gostuje. V Los Angelesu, New Yorku in Tokiu jih je na primer posluša I o kar po 20.000 občudovalcev. Razen dobre glasbe namreč pokažejo tudi precej »spektakularen« nastop. NAKELČANI SPET GOSTUJEJO Kokrica, Podbrezje — Člani kulturnoumetniškega društva Dobrava iz Naklega nadaljujejo z uspešno predstavitvijo, irskega gledališkega dela Junona in pav. Jutri ob 19. uri bodo gostovali v kulturnem domu na Kokrici, v nedeljo ob 1.3.30 pa v domu kulture v Podbrezjah. J Kuhar LITERARNI VEČER Radovljica - Dre vi ob 19. uri se bo v d vorani radovljiške graščine prvič predstavila lani ustanovljena 13-članska literarna skupina, ki deluje pri Zvezi kulturnih organizacij Radovljica. Svoje pesmi in prozne sestavke bodo brali amaterski ustvarjalci iz delovnih kolektivov, dijaki in študenti, ki so svoje prve literarne preizkuse že objavili v lokalnih glasilih ali pa jih brali na literarnih sestankih skupine. ,jr SREČANJE FILATELISTOV Izola — Ob 30. obletnici obstoja prireja Filatelistični klub iz Kopra v hotelu Simonov zaliv v Izoli prvo veliko srečanje filatelistov iz vse Jugoslavije in iz zamejstva. Sestali se bodo v soboto, 27. januarja, ob 14. uri in nadaljevali pogovore in menjavo znamk, značk, starega denarja in drugih zanimivosti še v nedeljo od 8. do 17. ure. Udeleženci srečanja bodo obiskali tudi prvo razstavo osnutkov in risb za jugoslovanske znamke, ki je v Pokrajinskem muzeju v Kopru odprta še do 31. januarja in jo je pripravil znani umetnik in grafik Božidar Jakae. LIKOR V RIBNEM Ribno — Jutri, v soboto, bodo v zadružnem domu v Hibnem ob 19. uri odprli likovno razstavo skupine LIKOR iz Radovljice. Likovniki se bodo tokrat predstavili z gorskimi motivi. Ob otvoritvi bodo v kulturnem sporedu nastopili člani recitatorske skupine DPI) Svoboda Rudija Jedretiča iz Ribnega. R. M. ZUPANOVA MICKA NA POTEPU Kropa — Po uspešni predstavitvi Linhartove veseloigre Zupanova Micka v režiji Rada Mužana v več krajih radovljiške občine bodo igralci dramske sekcije DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega v okviru programa akcije za delovne kolektive gostovali tudi v Kropi. Predstva bo v nedeljo, 28. januarja, ob 16. uri v sindikalnem domu. Namenjena je članom kolektivov Plamen in UKO iz Krope. Iskre Lipnica in Iskre Otoče ter drugim delavcem in občanom Lipniške doline. Prizadevni amaterji iz Ribnega nameravajo februarja gostovati tudi pri zamejskih Slovencih v Doberdobu pri Gorici, nato pa še v nekaterih krajih radovljiške občine. Istočasno z uprizarjanjem Zupanove Micke pa člani dramske sekcije pod režijskim vodstvom Vilija Brandsa z Bleda že poldrugi mesec pridno vadijo Vdovo Rošlinko. Premiero načrtujejo v spomladanski sezoni. * JR GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši sta od; rta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava planinske fotografije Jake Čopa. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slikarskih del Vere Terstenjak-Jovičič. V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo portretov akad. slikarja Dušana Premrla. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava fotografij Marka Aljančiča Kitajska srečanja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galeriji iste stavbe si lahko ogledate razstavo Talci na Gorenjskem, ki sta jo pripravila Gorenjski in Loški muzej Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosredn je-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etno loškim gradivom. MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE Muzeji radovljiške občine so v zimskih mesecih odprti oh sredah, sobotah in nedeljah ter ob državnih praznikih, in sicer: Muzej talcev v Begunjah: od 10. do 17. ure; Kovaški muzej v Kropi: od 10. do 12. in od 15. do 17. ure: Čebelarski muzej, Linhartova soba in Sivčeva hiša v Radovljici: od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. V Šivčevi hiši je odprta razstava slikarjev Mandića. Sni ja novica in Volaričeve ter kiparja Volariča do 29. januarja vsak dan LOŠKI MUZEJ SKOPJA LOKA ZHJRKE LOŠKEGA MUZEJA V SKOKU LOKI so odprle vsak dan razen ponedeljka od 9 do 12 ure m od 1-1 do I 7 ure ()l. istem času j )»• odprta tudi galerij«, kjer si lahko ogledal«' razstavo lik, ki jih raz -lavlja akademski slikar LOJZE ČMMAZAK J Novo v kinu Osrednje mesto med premier skimi (Umi v tem tednu prai gotovo smemo pripisati domači mu filmu Okupacija v 26 slikah režiserja Lorda na Zafranovica Opisuje prve dni okupacije 1941 leta v Dubrovniku s kratkim po gledom v čas pred vojno, ko se je oblikoval fašizem, nato vdajo kraljevske vojske in rojevanje od porniškega gibanju. Obravnavo vlogo in vodstvo Komunistični partije in usodi- posameznikov^ taki) domačinov kot okupatorjev. Vse ti) Zafranovič pokaže v 26 izbranih, velikih filmskih scenah, ki »zmedo« povezujejo v celovitost Opozorimt) le še na to, da št) prizori semintja kruto realistični, surovi, zato filma mlajšim gledaltem ne priporočamo. Di>kaj svojevrsten je tudi ameriški film Morilski avto z nevidnim voznikom. Najavljuju ga veter in prah in ubija nedolžne ljudi. Seveda ga pogumni ameriški pt)licaji nazadnje le ukrotijit. Sam proti klanu pa je italijanski film, v katerem FabU) Testi igra mladega policaja. Na sled pride velikim kriminalcem. ki s podkupovanji in nasiljem vladajo celemu mestu. Zaktm mu stopi na prste, ker hoče »po svoje« i)praviti z njimi. Kljub temu fant ne izgubi poguma; s skupino somišljenikov nadaljuje boj proti zločinu. Film ni zgolj komercialna izmišljotina. Je slika današnjega časa. ko se je organizirani zločin razmahnil do skrajnih meja. H. J. »Deseti brat« na Jezerskem Preteklo soboto in nedeljo so se Jezerjani spet izkazali. Uprizorili so (v novi dramatizaciji) še vedno tako svežo ljudsko igro, ki najbrž ne bo nikoli odšla z naših amaterskih odrov. Saj so liki iz tega Jurčičevega dela prešli že zdavnaj v naš narodni epos (Deseti brat. Lovro Kvas, Krja-velj, stric Dolef. mrki Piska v idr.). Dramski sekciji kulturnega društva Jezersko gre še posebna pohvala, pravzaprav občudovanje in priznanje — kajti izmed 23 igralcev, je bilo kar 18 novincev; takih, ki so prvič stopili na oder! Očitna je menjava generacij: toliko miadosti zmore le malokatera dramska sekcija naših društev. Seveda pa je težišče igre le slonelo na že izkušenih (Jurij Rebolj, Lojze Eržen. Edo Rebolj, Stane Zaplotnik. Pavla Pa rte). Tesno ob bok so jim stopili mladi (Niko Plaznik, Miha Teti I, Janez Dobrim idr.). O senčicah pa res ne gre govoriti, vsaj pri tako zagnanih amaterjih — idealistih ne. Občutek sem imel, da so se nekateri vlog kar preveč naučili — zato so se prehitevali in zahajali v monotonost. Bolje nekaj črt in manj teksta — pa tega razločno povedati, ne zde-klamirati. — Dramatizaciji bi utegnil očitati, da je druga slika premalo živa in dinamična, saj je postala kar en sam monolog sicer tako sirupa tične veseljaške figure, strica Dolela Režiji in sceni pa ni kaj reči. Dele Mirka (Vgnarja z amaterskimi igralci na podeželju naše kranjske občine je še premalo cenjei.o Le pogumen m izveden mož se podstopi režije lako rnnožične igre: poleg skrbi za 23 igralcev z vlogami, še priprava vrsti' statistov in tehničnih sodelavcev Želim dragim Jezerjanom. da bi z igro uspeli tudi med rojaki onstran meje (Železna Kapla. Kadiš«' in Sentpriniož), kamor bodo odpotovali v naslednjih tednih. Sprva sem sicer hotel izpostaviti nekatere izvrstne igrah e (npr. Lojzeta Eržena - K r javlja, Eda Rebolja - gospodarja na Slemen« ah. Jurija Rebolja - strica Dolefa, ljubko, yso grajsko gospodično Ma-mco Pavlo i'arte idr I toda tega ne smem storiti kajli prav vsi nastopajoči so vsak po svoje do pruie ii k uspehu ij-1<■. k novi mani |i l.li l|l prosvel nei-.i dehi M.i VitSI Kil je zares lep večer' ll\.tl i zali j! (l to /me. Zbir domačih filmov Prvi letošnji ciklus filmskega gledališča predstav Ija ozek prikaz jugoslovanskih filmov, ki so izzva li odmev tudi v svetu Kranj — Sredi decembra preteklega leta je bila v Kranju zadnja predstava tretjega ciklusa filmskega gledališča, ki so ga organizatorji naslovili »Potovanje kot dramaturgija v sodobnem ameriškem filmu«. Lahko rečemo, da je zadnji ciklus dobesedno osvojil smisel filmskega gledališča kot vzgojitelja gledalcev s primerki najboljših filmskih del, saj je bila dvorana kina Center vedno polna. Prvič- se je pokazalo, da občinstvo niso samo mladi, učenci in študentje, temveč da se za dobre filme zanimajo tudi starejši. Anketa, ki jo je izpeljal Klub kulturnih delavcev, je pokazala tudi njihove želje za naprej. Največ gledalcev (37 odstotkov) se je odločilo, naj bi prihodnji ciklus vseboval kvalitetna domača dela, nekaj manj se jih je odločilo za filme z leposlovno osnovo, najmanj pa za glasbene. Prvi letošnji ciklus filmskega gledališča bo zato vseboval sedem del domače kinematografije, ki so bili dobro ocenjeni tako doma kot v svetu. To so filmi Ples v dežju (Hladnik), Inšpektor na obisku ali Dogodek (Mimica). Zgodnja dela fŽitnik), Misterij organizma ali Ljubezenski primer (Makavejev), Ko bom mrtev in bel (Pavlovič) ter Mojster in Mar-gerita ali Zbiralci r>erja (Petrovič) in nazadnje še Praznik (Kadi jevič). Čisto točnega sporeda še ni, ker je nekatere filme težko dobiti. Filmi so znani, vendar zato nič manj zanimivi. Nekateri od njih so že nekoliko starejši in jih mladi še niso videli, drugim pa bodo osvežili spomin. Ciklus bo začel Ples v dežju Boštjana Hladnika predvidoma 16. februarja, najkasneje pa 2. marca. Ker se po izkušnjah razgovori o filmu niso dobro obnesli, bo Klub kulturnih delavcev pred začetkom ciklusa pripravil liste filmskega gledališča z oceno posameznega filma, kot je bila to nekdaj že navada, nekaj besed pa bodo spregovorili tudi pred samim predvajanjem filma. H J. Renesančni portreti V galeriji kranjske Mestne hiše je do 8. februarja na ogled razstava portretista Dušana Premrla iz Tržiča Portreti Dušana Premrla, ki jih je navdihovalo slikarstvo zgodnje renesanse, niso samo rezultat posebne slikarjeve navezanosti na to stilno obdobje, temveč tudi eden od rezultatov njegovega načrtnega študija oblikovanja portreta v evropskem slikarstvu od renesanse do ekspresionizma. Da so prav »renesančni« portreti v Premrlovem slikarstvu najbolj številni, si moramo razlagati iz slikarjeve nagnjenosti do čistih in enostavnih oblik in barv in iz njegove, že v mladih letih prisotne ljubezni do risbe, ki je imela prav v zgodnjerenesančnem slikarstvu tako pomembno vlogo. V renesančne noše oblečeni in v profilu prikazani portretiranci so vzeti iz slikarjeve okolice. Niso izmišljeni, temveč pravi portreti, čeprav semintja prilagojeni slikar-jevim kompozicijskim in oblikovnim zahtevam. Njihovi mladostni obrazi, ki močno osvetljeni izstopajo iz nevtralnega ozadja, nosijo v sebi privlačno svežino in mehko lepoto. V njih se ne skriva samo portret, temveč obenem lepotni vzor, ki ga je slikar ugledal prav pri zgodnjere-nesančnih mojstrih. Tako kot je Dušanu Premrlu ob študiju oblik uspelo najti »ključ« do razumevanja in oblikovanja renesančnega portreta, tako nam prav ta razstava odpira tudi pot do boljšega razumevanja slikarjevega osnovnega oblikovalnega razpoloženja, ki je obrnjeno v smer tistega likovnega izraza, ki ga je kot posebno vrednoto vnesla v evropskega duha in še posebej v renesanso antika. Odlikuje ga čut za čisto in umirjeno obliko, za ravnotežje in skladnost v oblikovanju človeške figure in še posebej za povezovanje zdravega duha z zdravim telesom. Ko opazujemo oblikovno in barvno sočne in privlačne oblike mladih upodobljencev, živ izraz njihovega pogleda, lepoto njihovega telesa. Čutimo, da je slikarstvo Dušana Premrla moglo zrasti samo iz vzorov, ki so jih rojevala stara kulturna tla in s katerimi je Dušan Premrl tudi kot človek že od nekdaj navezoval tesne stike. Cene Avguštin / razstave del i Jušan a Prem rta — roti): h. Perdan Univerza v Maribor j VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ Kadrovska komisija Visoke sole za organizacijo dela Kranj ponovno razpisuje prosta dela oziroma naloge .TAJNIKA ŠOLE za nedoločen čas Pogoji; — visoka izobrazba pr.ivnc. 01 e.im ,i. 11-smeri in 5 let delovnih i, kosmi. — sposobnost oivjiii/n.in |.i \ odru | i m komi — so(lel<>\ ,in je pri u v il I i.iii ni ni i.i \ i r.»11111 sai noti i »i. i \ nega sitfl t m 1.1 Prijave pošljite v 15 dileb po objavi rrt/pisrt na naslov: Visoka so'■ i »rfjnnizurijo d« In Kranj, Prešernova 11. ili ekonomske u. 11 h. i. ist ičnegji. V torek je bil gost v uredništvu Glasa predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner — Pogovarjali smo se o aktualnih nalogah sindikatov, ki izhajajo iz programske usmeritve slovenskega in jugoslovanskega kongresa, predvsem pa o uresničevanju zakona o združenem delu, delitvi po delu in gospodarjenju Samoupravljanje je predvsem odgovornost Jesenska sindikalna kongresa — 9. kongres Zveze slovenskih sindikatov in 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije — sta sprejela programsko usmeritev naše najmnožičnejse delavske organizacije za prihodnja štiri leta in ustrezno organiziranost, ki naj zagotavlja, da bo program mogoče uresničiti. O aktualnih nalogah, ki izhajajo iz te usmeritve, smo se Dogovarjali s predsednikom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinkom Hafnerjem, ki se je odzval našemu vabilu in je v torek skupaj z vodjo centra za obveščanje in propagando pri RS ZSS Boštjanom Pircem in sekretarjem občinskega sveta ZSS Kranj Miranom Štefetom obiskal uredništvo Glasa. Vinko Hafner je poudaril, da sedanja usmeritev dejavnosti sindikata ni nova, temveč je le nadaljevanje izkušenj preteklega štiriletnega mandatnega obdobja, ko je sindikat spet začel pridobivati vlogo, mesto in odgovornost, ki mu v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov pripadajo. Zato je tudi program republiškega sveta ZSS za letos razdeljen na tri glavna področja, in sicer obsega razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, uveljavljanje pravice delavca, da se pojavlja kot gospodar svojega dela in rezultatov tega dela v prizadevanjih za izboljševanja gmotne osnove celotne družbe in pa prizadevanje, da se osnovna organizacija sindikata uveljavi kot nosile* sindikalne aktivnosti. Zakaj razprava o zaključnih računih? V prizadevanjih za razvoj samoupravnih odnosov je za sindikate prva pomembna naloga priti do objektivne ocene, koliko je bilo narejenega pri uresničevanju zakona o združenem delu Najprej je potrebno pregledati. koliko samoupravnih aktov je bilo sprejetih, potem njihovo vsebino in dejansko uresničevanje v praksi. Analiza naj bi bila narejena aprila ali maja. Seveda delo s tem ne bo opravljeno, uresničevanje zakona bo potrebno stalno spremljati in ga spodbujati. Druga naloga, ki je prav tako povezana / razvojem samoupravnih odnosov, je uresničevanje načela, da ni dobrega gospodarjenja brez dobrega samoupravljanja in obratno. Gre za to. da se pravica do upravljanja tesno poveže z odgovornostjo. Prva spodbuda temu naj bi bile razprave o zaključnih računih, v katerih naj bi delavci povezali oceno gospodarjenja v preteklem letu s planom za letos. Treba je namreč prekiniti s prakso, da delavci le z dviganjem rok formalno potrdijo izračune, namesto da bi odločali o delitvi dohodka in s tem tudi prevzeli odgovornost za porabo. Prihodnje leto pa naj bi bile razprave o zaključnem računu in letnem planu hkrati. Sicer pa bo planiranje ena najvažnejših nalog, s katerimi se bo potrebno resno spoprijeti. Zaključujemo srednjeročno plansko obdobje in na podlagi ocene uresničevanja bo že prihodnje leto potrebno pripraviti plane do leta 1985. Le. če bodo lahko delavci sodelovali že v pripravah, ocenah doseženega in bodo tudi darski uspeh iz leta v leto slab Vinko Hafner meni. rla veliko sestankov in pogovorov še ne pomeni, da je samoupra vi jan je dobro. Ce hi bilo dobro, bi poiskali vzroke za slabo poslovanje in jih skušali odpraviti. Le ugotavljanje stanja še ni samoupravljanje. So pa tudi delovne organizacije, kjer poslovodni organi praktično vodijo vse. pa jim gre dobro. Lahko to traja več let, toda ob prvi krizi se prav vse sesuje. Ker je bilo vse v rokah posameznikov, se organizacija zelo težko »pobere«. To dokazuje, da napredek ni možen brez družbenega razvoja. Velja pa ob tem poudariti, da bo sedanja lista letos še ostala v veljavi in bo potrebno njena določila spoštovati z izjemo tistih, ki so se že izkazala za preživeta irr nesprejemljiva. Spremembe lahko sprejme le delavski svet ali drug ustrezni samoupravni organ, ki pa mora imeti za vsako spremembo ustrezno utemeljitev. V teku leta se bo na osnovi letošnjih stališč sindikatov pripravil družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki bo uredil delitvena razmerja in bo zamenjal sedanjo sindikalno listo. Delavec in kultura Na dnevnem redu sindikalnih organizacij bo letos pogosto tudi stanovanjsko gospodarstvo, zlasti uvajanje ekonomskih stanarin kot tudi celoten sklop socialne politike. Letos smo pred sprejemom zakona o zdravstvu, o katerem morajo imeti stališče tudi sindikati, več skrbi pa bo potrebno posvetiti tudi rekreaciji in oddihu delavcev. Velik poudarek hod o sindikati letos namenili usmerjenemu izobraževanju in kulturi. Se letos bo plenum republiškega sveta Zveze sindikatov, ki bo posvečen delavcu in kulturi. Vse zahteve in uspehi po višjem standardu, večji produktivnosti m hitrejšemu razvoju gospodarstva in celotne skupnosti namreč ne bodo dosti pomenile, če borno pozabili na medsebojne odnose Zato so prizadevanja za dvig naše kulturne ravni del borbe za razvoj proizvajalnih sil. Prostor za zahtevno tehnologijo Ko smo se pogovarjali o Gorenjski in gorenjskem gospodarstvu, je Vinko Hafner dejal, da je problematika gorenjskega gospodarstva v bistvu enaka problematiki slovenskega: visoka udeležba predelovalne industrije s slabo opremljenostjo in velikim številom zaposlenih ter nizkim čistim dohodkom na delavca in premajhen delež kmetijstva in bazne industrije. Rešitev je zrrana: preusmeritev v tehnološko zahtevno proizvodnjo, ki zahteva več umskega in manj ročnega dela. Nekaj je bilo v tej smeri že narejenega. Tako so zrasie Telekomunikacije in tovarna računalnikov v Iskri. Velik napredek bo tudi nova investicija kranjske Save — uresničitev projekta jeklo-korda in še nekatere druge. Bolje se mora razviti tudi malo gospodarstvo in ne nazadnje so velike možnosti tudi v turizmu. Ce pa se pogovarjamo o problemu gorenjske tekstilne industrije, je treba vedeti, da gre v bistvu za težave kranjskega Tekstilindusa in tržiške MPT. Ko smo predsednika sindikata povprašali o tem, je dejal, da bo treba reševati to problematiko s hitrejšo modernizacijo proizvodnje in z novimi usmeritvami, pa čeprav niti ena niti druga organizacija nista po us|>ešnosti poslovanja na repu tekstilne industrije v Sloveniji. Predvsem bo treba primerno uskladiti število zaposlenih ter zaposliti nove šolane, sposobne in usposobljene delavce. Dokler pa je na 1HI) delavcev le eden z visokošolsko izobrazbo, je pač nemogoče misliti, da bi lahko začeli uvajati sodobno tekstilno proizvodnjo, ki je danes že postala zbir mehanike, kemije in elektronike. Vinko Hafner je tudi poudaril, da je napačno mišljenje, da na Gorenjskem ni možnosti za tekstilno industrijo, Možnost razvoja je. le da mora biti proizvodnja zahtevna, z visoko tehnologijo. Zato ni potrebno nobene tovarne likvidirati, nujna pa je preusmeritev. Sindikalne skupine Ze' pred nekaj leti naj bi v osnovnih organizacijah sindikata oziroma TOZD zaživele sindikalne skupine. Ponekod so se dobro uveljavile, vendar imamo še organizacije, kjer jih ne morejo in ne morejo spraviti na noge. Vinko Hafner meni. da je uveljavljanje skupin tesno povezano z razvojem samoupravljanja. Bolj ko se uveljavlja TOZD in samoupravljanje, bolje teče delo po sindikalnih skupinah. Glas — odsev združenega dela Predsednika slovenskih sindib Vinka Hafnerja smo poprašah za mnenje o našem glasilu. Dejal da z 22.000 naklade, dvaltra: teden, na 20 straneh, nedvoi opravlja pomembno informator in kulturno funkcijo. Mora pa' spodbujevalec dogajanja in razp žen j a in ne le poročevalec. Pm* se še dogaja, da smo preveč drob' karski in se premalo vključu; v dogajanja v delovnih orga-cijah. Bolj naj bi se poswc tudi problematiki večjih indus skih centrov. Skratka, vsebina G naj bo odsev celotnega združe* dela. L. Bogat Industrijski kombinat PLANIKA Kranj objavlja za potrebe DSSS naslednja prosta deli in naloge: 1 GRAVERJA 2 MEHANIKA I. (2 delavca) J ZAPISNIKARJA SAMOUPRAVNIH ORGANOV 4 LIKVIDATORJA RAČUNOV £ REFERENTA ZA OBRAČUN OD 6 KNJIGOVODJE ZA STROJNO KNJIŽEN«JE 7 ADMINISTRATORJA 8. REFERENTA II. za izvoz o ADMINISTRATORJA Za dela in naloge se zahteva: javnih - Pod 1.: srednja strokovna izobrazba in. leta delovnih izkušenj pod 2.: kvalifikacija in 3 leta delovnih skušenj, pod 3.: srednja strokovna izobrazba m 2 leti delovn h zkuSen> pod 4 • srednja strokovna izobrazba in 1 leto de ovnih izkušenj, Sod 5" sredn a strokovna izobrazba in 2 let. delovnih Rušenj. P Delo je za določen čas - nadomeščanje delavk 2a * ^n^k j- 2 leti delovnih izku. Delo je za določen čas - nadomeščanje delavke za norodniškega dopusta. ... . n . • kvalifikacija in 2 leti delovnih izkušenj. Delo je 2a ^ ločen "as - nadomeščanje delavke za čas porodmSke* stdnla strokovna izobrazba it. 1 leto delovnih izkušeđ Dem je za določen čas - nadomeščanje delavke porodniškega dopusta pod 9.: kvalifikacija ... 2 let. delovnih izkušenj^ Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombi* v 15 dneh po objavi. 5S i-r i ^ pod 6. pod 7. pod 8.: Žagate mestnega prometa ^šje cene v kranjskem mestnem potniškem prometu zaradi zadnjih podražitev goriv — Želja po **xotni ceni prevoza — Nujen program celovitega reševanja te problematike v občini ICranj — Alpetourova temeljna ***l?«nizacija združenega dela Pot-l*^ki promet, ki skrbi v Kranju za ^^stni oziroma lokalni avtobusni »v.*^voz, mora zaradi zadnjih podra-j^^v goriv vsak mesec odšteti visoke ^Hiatne denarje za obratovanje ^.^stnega avtobusnega prometa. Ju-^Jslta in novembrska podražitev *^>iv je dosegla kar 62 odstotkov, jj^** predstavlja v ceni vozovnice ^*^oraj 25-odstotno povečanje. Po-B ^»Snja goriva v mestnem prometu zaradi vožnje avtobusov v nižjih j^T^stavah še večja. Temeljna orga-■^J^acija je že lani terjala zaradi tega i^? Je cene prevoza v mestnem pro-, ^tu, vendar je Republiški zavod za :^**e to ocenjeval kot preuranjeno, ^rjskega decembra pa je odločil, da Iražitev lahko doseže 21,6 od-"*>tka. Ljubljana je na primer ^5Hiražila mestni promet s 3,5 na 4 ,^arje, žetone pa s treh na 3,5 di- T'emeljna organizacija Potniški *>met je skupščini samoupravne l^rnunalne interesne skupnosti t *^dložila zahtevek za podražitev ^/^voza, in sicer za vožnjo iz I. v II. ^ **o in iz II. v III. cono od 3 na 4 di-t}3*~Je ter za vožnjo iz I. v III. cono 4 na 4,50 dinarja. Oddelek za ^niranje in analize je predlog, s j^^terim je skupščina komunalne jj, *Jpnosti soglašala, ocenil kot ne s^^Vsem upravičen in izvršnemu ^l^tu predlagal, naj vožnja iz I. v - cono in iz II. v III. cono ne velja 4 dinarje, temveč 3,50 din, vožnja iz I. v III. cono pa 4,50 dinarja. Izvršni svet je razpravljal o tem predlogu in menil, da bi pa kazalo uvesti enotno cono 4 dinarje ne glede na cone in linije. Takšen predlog naj bi obveljal februarja, pred tem pa se bo treba posvetovati še s komunalno interesno skupnostjo. Enotna cena bi bila sprejemljiva tudi za prevoznika. Lažje bi bilo za šoferja, ki hkrati skrbi tudi za plačevanje vozovnic. Izvršni svet se je tudi zavezal, da bo preučil možnost čim prejšnje uveljavitve takšnega predloga. Šoferji samoinkasantje imajo namreč že danes obilico težav z drobižem in tudi s poštenostjo potnikov, ki peša pri daljših relacijah. Razprava o cenah je odprla še kopico drugih problemov kranjskega mestnega potniškega prometa. Vedno več je želja po širitvi, čeprav že i danes marsikdaj vozijo »lokalci« skoraj prazni. Tudi vozil je premalo. Z dobavo kasni TAM. Precej bodo pomagala že nova zglobna vozila, ki jih pričakujejo v kratkem. Mestnega prometa pa si za zdaj najbolj želijo v Predosljah, na Gorenji Savi, v Stru-ževem itd. Problematične so nekatere ceste, na katere »lokalci« ne morejo, neurejena pa so tudi postajališča, obračališča, signalizacija in način obveščanja potnikov o linijah in voznih redih. Zato je izvršni svet predlagal izdelavo načrta celovitega reševanja te problematike v kranjski občini. J. Košnjek Pozimi soli divjadi ne pokladamo! Oglašam se zato, da ne bi nekateri iz nevednosti delali škode na divjadi. Varstvo divjadi je po naši ustavi in lovskem zakonu dolžnost vseh, ki gospodarijo s prostorom, vendar imajo pri tem lovci glavno nalogo. V Glasu je 5. januarja na 6. strani pod sliko med drugim objavljeno, da »gorenjski lovci posebno prizadevno v številne krmilnice polagajo seno. v solnice pa sol«. Glede zalaganja krmišč s senom je vsekakor v redu, ne pa glede poln je- PRAGA -ZLATO MESTO začetku novembra je Alpetour t^.V*2D Potniški promet organiziral dnevni izlet z avtobusom v glavno r4^s?to Češke - Prago. Čutim se Ti^Hcev l^^anizatorjem izleta m Iti-^dstavim to nadvse ^i^ri prazničnih dnevih ^cjikalnih organizacij, j *^ot nas je vodila v zgodnjih jutra-urah preko Beljaka, Visokih |^^r, Linza in Čeških Budejovic. V **-v ^go smo prispeli v večernih urah *>l rnesto nas je sprejelo v soju velemestnih luči. Po večerji in name-t vi da v imenu vseh udele-izrazim javno priznanje obenem zanimivo *Hcvanje, ki ga Alpetour prireja ob in na željo »Fleku«. Nepozaben je t preprosti stari gostilni, v v prvorazrednem hotelu fc^i^mpik, smo se odpravili v znano V-Vnico pri ^^"^ah v katerih stojijo dolge mize *%^*itn pivom, ki iz posebne pivovar-teče kot za stavo. Tisti večer je ^^^onela slovenska pesem, ki so ji z imanjem prisluhnili tudi drugi *sskovalci gostišča. fc^^vjVa ogledu mesta nas je spremljala 1^'jazna vodička iz češke turistične ^^ncije Cedok, s katero Alpetour že |^to let uspešno sodeluje. Megleno, ^^dno jutro nas je spremljalo med obusnim ogledom mesta. Vse bolj x^\r> se zavedali, da bi potrebovali j^. J manj teden dni, če bi si hoteli vse ^'^dati. Med ogledom smo dobili ^t^^stavo o novi in stari Pragi. O *^ ^i, ki se je oklenila starega mesta /V* l I je po Kuloarju. **bara in Marija Perčic sta v nede-^kVi^l.l., preplezali grapo med veliko «'n Ledinskim vrhom (III |I-M|). cy srt^t^ti v skokih, posebej pa Se na gre-od Škrbine do vrha Babe se jima je ^ t ^ Udiralo, zato sta plezali 5 ur. i j,- V^^^^g« dne pa so Tomo Česen, Andrej w fcbZ^'J >" Nejc Zaplotnik prav tako ^**V?*ih urah opravili tretjo zimsko po-.j' J*«v Centralne smeri v Veliki Babi. ** je dolga 950 m, ocena III (I — II). ere so bile izredno slabe. A R, Kadrovski sektor delovne organizacije saua Urara industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vabi k sodelovanju delavce, ki so pripravljeni opravljati dela in naloge: 8 posebnimi pooblastili in odgovornostmi za: VODENJE SEKTORJA ZA DOMAČE PRODAJE IN IZVOZA za dobo 4. let Pogoj: _ visoka strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri s t leti delovnih izkušeni pri opravljanju zahtevnih nalog v komerciali. - aktivno znanje nemščine ali angleščine. — aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo / družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma. VODENJE IZVOZA za potrebe TOZD-a Tovarne avtopnevmatike neri. s .'i-let no prakso na ziroma aktivno /nanje angleščine skladaj. družbeni Pogoj: -i. visoka strokovna izobrazba ekonomsko-komenia Ine ali drugi področju zunanje trgovinske dejavnosti. - aktivno /nanje nemščine in pasivno angleščin pasivno nemščine. _ zunanje trgovinska registracija. — aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazoi političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma IZVAJANJE OPERATIVNIH NALOG S PODROČJA VARSTVA PRI DELU Pogoj: - višja strokovna izobrazba varnost ne smeri s strokovnim izpitom v/ varstva pri delu. _ visoka strokovna izobrazba tehnične smeri s strokovnim izpitom i/ varstva pri delu Nastop dela takoj ali po dogovoru. Istočasno vabimo k sodelovanju STRUGARJE IN DIPLOMIRANE KEMIJSKE TEHNOLOGE. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 6. 2. 1970. 1 Tudi to se zgodi F '"V* nedavni tiskovni konferenci 's*«V?a zav°da SR Slovenije v ^i^-'Jani so novinarji prejeli več ^nostnih publikacij in zemlje-* K<> Jih je direktor zavoda J>il na ogled delovnih prostorov, *±*ff*ili pripomnil, da lahko gradivo SSfo^** kar na stotih in naJ H€ ne ***\r* zanj kot tale Gorenjka, ki ga drži v rokah. Pri tem je meril ^ j^*iano temo vicev o Gorenjcih, ^rJ,f gobe po dežju rastejo po *w*V«< šal o Škotih. Toda »naša . \ J^*yka« mu ni ostala dolžna. »Ali L zakaj so vsi vici o Gorenjcih ^V^t enostavni?« - je vprašala »Zato vendar, da jih Ljub **ni lahko razumejo!« ■ ■ ■ Zadružni svet GORENJSKE KMETIJSKE ZADRUGE KRANJ ponovno razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA GKZ Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokit ali višja izobrazba kmetijsko ali ekonomsko-komeivial-ne smeri _ 6 let delovnih izkušenj. od lega vsa i 1 let;i pri opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili — moralnopolitieiiii neoporečnost — da nišo bili kaznovani po ">ll. ('lenu zakona o združenem delu Delavec bo izbran za opravljanje nalog individualnega poslovodnega organa za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska c. 41, Kranj. O izidu razpisa bomo vso kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (104. zapis) Kadarkoli sem se podajal v gor-janske vasi pa še naprej v Vintgar, v Poljano ali v Radovno — vselej sem moral iti skozi Rečico, zaselek dober streljaj daleč od Gradu. Na desno, stransko pot, proti Grimščicam pa me ni še zaneslo, niti k cerkvici sv. Andreja na griču nad gradičem VVilsonio. Pa čeprav skromna podružnična cerkvica hrani dragoceno Jelovškovo sliko v glavnem oltarju. SCHWEGEL - ŠVEGEL -ŽVEGELJ Zakaj šele zdaj vravnavam pomenek na ta blejski gradič? In na njegovega gospodarja Jožefa Schvvegla, Balohovega Jožeta iz Zgornjih Gorij, rojenega 29. februarja 1836 kmečkim staršem, umrlega 16. septembra 1914. Zato, ker se mi je njegov človeški lik zazdel zdaj ves svetal, potem pa spet ves mračen, trdosrčen. Božo Benedik je predstavil starega Schvvegla predvsem kot bleščečega diplomata stare Avstrije, Jože Jan pa poleg priznanj, ki mu jih sicer ne krati, poudarja temno plat Schvveg-lovega značaja: izkoriščevalca vaške revščine. Kakšen je bil pravzaprav možak, ki mu posvečam današnji zapis? Vsekakor sposoben in uspešen diplomat in gospodar. V prvi mladosti celo slovenski pesnik (s psevdonimom Radonijevič) — ob koncu politične kariere pa voditelj kranjskih Nemcev v deželnem zboru . .. Med tema skrajnostima je položena njegova diplomatska pot, uspehi, odlikovanja, podelitev viteštva, pozneje pa še baronstva. Ker je bil Jožef Schvvegel po stroki in službah orientalist. si je za grb izbral ščit s sfingo in zvezdo na modrem polju. Ta grb še danes vidiš v osredju pročelja gradu Grimščice. Mož je kljub svojemu svetovljanstvu in kljub rahli odtujitvi še vedno živel za svojo »kranjsko deželo«. Železnice v Kamnik, Tržič in skozi Bohinj proti Trstu so bile uspeh njegovih intervencij pri vladi na Dunaju. Baronov nečak dr. Ivan Švegel se je posvetil diplomatski službi stare Jugoslavije in bil pomemhen tvorec naših političnih odnosov s tujino. Bil je odločen nasprotnik Nemcev. Baron Jožef Schwegel v avstrijski diplomatski uniformi. Portal graščine Grimščice z zanimivim baronskim grbom Jožefa Schwegla. Dr. Ivan Svegel je bil nekaj časa tudi minister v stari jugoslovanski vladi. Ob vdoru okupatorja je znal kot patriot ubrati pravo pot. GRAŠČINA - SKORAJ -RAZVALINA Grimščice (žal, kljub novim gospodarjem še pronica nemški napis na pročelju Grimschitz-zkot!). Obogateli Gorjan si je kupil to graščino od dedičev družine ha-rona Zoisa. Staro stavbo, ki ni bila kaj prida ugledna, je posodobil sloviti dunajski arhitekt - Slovenec Ivan Fabiani. Hiša nosi tablico: Koroška cesta 11. — A je kot izumrla . . . Po osvoboditvi je bila prepuščena v upravljanje literatom (ali muzealcem?). A so jo, boemi kot so bili, temeljito zanemarili. Pa je že bolje prepustiti kako stavbo gostincem ali trgovcem, le kmetijskim zadrugam in kulturnikom — nikar! Ce kdo meni, da to ni res, naj sam pogleda — ni daleč! — Da to pravilo velja, izpričujejo Jablje (nad katerimi je bedela fakulteta) in graščina Cemšenik (ki jo »upravlja« kmetijska zadruga). Po drugi plati pa poglejno grad Otočec, ki so ga prevzeli gostinci ali pa Mokrice in še in še bi lahko našteval. Le zakaj smo tako slabi gospodarji? In tako nemarni. GRIMŠČICE - WILSONIA Sspričo načel o samoodločbi narodov, ki jim je bil glavni glasnik že v teku prve svetovne vojne ameriški predsednik Wil-son, je zadnji zasebni lastnik gradu dr. Ivan Svegelj ime posesti poimenoval VVilsonia, ameriškemu predsedniku v čast. Kaj pa Mihajlo Pupin? Ali Blejci vedo, da je ameriški profesor našega rodu Mihajlo Pupin, odločilno vplival na VVilsona, ko je šlo za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo? Lahi so si hoteli prilastiti kar ves blejski in bohinjski kot. Mihajlo Pupin bi zaslužil spomenik na Bledu — ali ima vsaj ulico? Graščina Grimščice na Rečici pri Bledu. - Levo v ozadju cerkvica sv. Andre ja. ki hrani Jelovškovo podobo. STE ŽE OBISKALI NOVI SALON POHIŠTVA ZLIT TRŽIČ v trgovskem centru DETELJICA v Bistrici pri Tržiču? delca NUDIMO VAM pohištvo in sedežne garniture lastne proizvodnje, celotni program Alplesa, svetila, zavese, talne obloge Vesela leta Frlukove Johance Vesela, kakor vselej nasmejana, polna energije in šaljivih domislic, vstopa Ivana Rozman, nekdaj Kritikova Johanca, v svoje petindevetdeseto leto. Praznuje ga v krogu svojih bližnjih, katerih leta segajo v tri generacije, in skupaj z njimi skuša obuditi spomine na nekdanje dni. Rodila se je 27. januarja 1884. leta v Stari Loki v družini z desetimi otroki, od kate-:h so trije že v rosni mladosti umrli Doma so imeli kmetijo in mesarijo, kjer je bilo treba tudi Johanci krepko poprijeti za delo. »Zjutraj ob štirih sem vstajala in nosila na travnik malico koscem, ki so spravljali seno.« Spominja se še, kako so morali varčevati. Nikoli niso uporabljali masti, hrana je bila zabeljena z lojem, ne glede na to, da so imeli doma mesarijo. Pomanjkanja sicer niso trpeli, a Johanca še vedno pomni hude socialne razlike na vasi, revščino dninarjev na eni strani in boga taštvo premožnejših. »V sitariji,« se spominja, »kjer je bilo doma trdo delo in pomanjkanje, so imeli kruh zaklenjen. Enkrat na dan, za čas kosila, pa je gospodar odklenil skrinjo in odrezal vsakemu majhen, tanek kos ...« Vendar se tega obdobja spominja tudi kot veselega, polnega mladostne zaletavosti, neugnanosti. »Ker sem bila delavna, mi je oče ob nedeljah zapregel konja, da sem se popeljala z njim v Loko. Bratje ga niso dobili s tako lahkoto kot jaz, saj so po ves teden lumpali.« Prvo svetovno vojno je preživljala v tesnobnem pričakovanju moža. ki je za cesarja nosil glavo naprodaj na ruski fronti, v skrbi za dva majhna otroka in v neprestanem delu, ki ga je bila vseskozi vajena. Mož se je vrnil šele dve leti po koncu vojne, ki ju je preživel v ujetništvu. Leta 19114 se je družina preselila v Bitnje, kjer je mož, priznan zidar — gradil je tudi bivši Sokolski dom in Dom gasilcev v Stražišču — zgradil nov dom. Njegove topline pa ni več dolgo užival, že čez dve leti je umrl. Spel je Johanca ostala sama. Štirje otroci, delo v sitariji, kjer je pomagala sestri, med vojno pa spet neprestano pričakovanje. Sinova sta odšla v gozdove. Viktorja je izgubila 1944., v Kranju ga je ubil Gestapo, Zane pa je umrl po vojni, ko je že imel svojo družino. Za mater, močno navezano na sinova, je bil to hud udarec. Življenje se je umirilo, Johanci se je vrnila nekdanja vedrina. Otroci so že odrasli, pa še kar ni mogla brez dela. Ko ji je bilo osemdeset let, je spremljala svojo hčer, učiteljico, na njeno prvo delovno mesto v Brezje na Štajersko, da bi skrbela zanjo v novem okolju. Zadnjih deset let je popolnoma posvetila vnukinji Zdenki in njenima otrokoma, rada pa sprejme tudi ostale vnuke in vrača obiske, kadar le more. Med veselimi dogodki, ki se jih rada spominja, je tudi poroka njene vnukinje Jurice. ki zdaj živi v Oldhamu v Angliji. »Plesala sem z ženinom Martinom. Komaj sva se pošteno zavrtela, že se je upehal in me prosil, naj si odpočijeva!« Vnukinjo v Angliji bi silno rada obiskala, če bi se tja dalo priti s 90 let Gartnerjeve mame s Primskovega Šiva in bere, da mine čas Majhna kuhinja je bila resnično pretesna, ko so prejšnji teden predstavniki krajevne organizacije Rdečega križa Primskovo obiskali Nežo Gartnerjevo ter ji voščili ob njeni 90-letnici. Se vsa čila, vedra in pravnic sključena pod bremenom let se je Gartnerjeva zahvaljevala za pozornost in čestitke. Rojstni dan je sicer imela že nekaj dni pred tem. toda veliko praznovanje je bilo šele to nedeljo, ko so se zbrali vsi njeni domači. Kajpak niso mogli biti v tesnem stanovanju, saj je samo vnukov in pravnukov 34, Gartnerjeva je imela veliko družino. V zakonu se je rodilo 11 otrok. 9 pa jih je ostalo živih. Zdaj živi s hčerko Tilko in vnukinjo. Doma je z Rudnega pod Dražgošami. i/, družine, kjer je bilo kar 13 otrok. Tam živi še njena 81-letna sestra, ki se še pri teh letih počuti mlado, saj včasih pravi, da sedaj na Rudnem res ni več starih žensk. No, 90 let je res visoka starost in marsikdo toliko let ne prenaša zlahka. Gartnerjava pa pravi, da je še kar zdrava. Pred kratkim je biia sicer prehlajena. toda zdaj je že bolje. »Skuham si čaj.« pravi, »pa se takoj bolje počutim« Sploh veliko da na zdravilne čaje. saj še posebej ceni janeževega. pa rman in bezeg. Morda bo res kaj v teh časih, da je Gartnerjeva še pri teh letih tako pri močeh Kar težko je verjeti, da pri teh letih še šiva in to vsak dan na šivalnem stroju. »Saj ne more biti brez dela« pravi njena hčerka Tilka. »taka je kot njen očet. ki |e še / osemdesetimi leti hodil v kozolec ajdo obkladati, prav taka pa je tudi njena sestra na Rudnem, ki še sedaj kljub osmim križem hodi po hišah in šiva.« Tudi Neža Gartnerjeva se je izučila za šiviljo že s šestnajstimi leti v Skofji Loki. Pravi, da ni imela nikoli časa kaj resneje zboleti. saj je bila številna družina, delati je bilo treba, mož je bil lesni delavec pa ni bil kaj posebno zdrav, umrl je že pred več kot tridesetimi leti. Razen tega, da še vedno sede za šivalni stroj in kljub vidu, ki ji peša. pa Neža Gartnerjeva še vedno rada bere. »Vse še preberem, časopise, pa knjige; ravno sedaj berem Svetinovo Steno, všeč mi je. o naših gorah piše. Oči imam res bolj slabe, tu v Kranju nisem dobila zase očal. pa so me moji peljali v Ljubljano. No, zaradi tega lahko še delam, berem.« Gartnerjeva mama je bila tako razpoložena, da je povedala, kako je včasih pa tudi še sedaj napisala kaj v verzih. Ce za drugo priložnost ni bilo. pa je bilo za v spominsko knjigo. Pa dober glas je imela, še pred leti je rada kaj zapela in se spominjala mladih dni. ko je pela v pevskem zboru, pa tamburico je" tudi igrala. Gartnerjevi mami prav gotovo ni dolgčas, vedno si najde še kak opravek, ali pa si krajša čas s knjigo Zdaj, ko je zunaj tako hladno, ne hodi ven. saj so pločniki poledeneli m in. da bi si pri teh letih zlomila še nogo. Počakala bo raje na pomlad, da bo lahko spel hodila ven. po rože in zelišča za svoje čaje. L. M. Marija Perčič: Tovarištvo v gorah konjem, do sodobne tehnike, letal in avtomobilov je namreč silno nezaupljiva. »Včasih si lahko stopil na cesto, ne da bi se ti bilo treba bati, da te pohodi konj ali krava. Danes pa vse hrumi in brzi, da si še na drugo stran ceste ne upam.« Razvoj pa je prinesel tudi marsikaj dobrega, priznava, česar si v njenih letih niso mogli niti predstavljati. Kdo bi si samo mislil, da bo odpravljena revščina, da bomo imeli vsega zadosti in še preveč, da ne bomo znali spoštovati dobrin. »Nekdaj smo trpeli za kos suhega kruha. Danes pa je vse pridobljeno s tako lahkoto, da nihče več ne spoštuje niti belega kruha!« se Johanca rada priduši. Dokaz, da je Johanca z Metuzale-movimi leti še vedno krepka in energična, da se ji še ne pozna breme življenja, je njen prešerni ples na vsakoletni gasilski veselici, poskočna polka, ki jo zaigra na orglice ali partija domine, ki jo dobi z zetom Stanetom. D. Žlebir Ze zadnje leto gimnazije smo dekleta občudujoče, morda tudi malce zavistno šepetala: »Marija pa pleza!« In opazovale moč njenih mišic, kadar se je z lahkoto zavihtela na bradljo, v teku vodila za pol kroga ali se brez obotavljanja pognala po smučinah. Maja je plezala v Pakleni«, ko smo drugi brez kondicije in v predmaturitetnem strahu čepeli med knjigami Ze samo ime »Pa-klenica« nas je navdajalo s spoštovanjem. Danes, ko je za njo že dve leti univerze ter štiri leta plezanja pri alpinističnem odseku, se takole ozira nazaj na svoje alpinistične začetke: »Brat Tone, eden najboljših kranjskih alpinistov, z bogatimi izkušnjami, doživetji v stenah Kilimandžara, me je navdušil za tega težavnega konjička. V gore me je popeljal po brezpotju, kakor alpinisti imenujemo neoznačene poti; tu je že potrebno mnogo alpinističnega znanja. Spoznala sem resnično naravo, gore proč od turističnih tur, razen čiste, neomadeževane lepote pa sem se srečala tudi z nevarnostjo, ki preti iz sten.« »Nekaj tvojih letošnjih podvigov?« »To bi bilo preveč naštevanja, saj sem skoraj vsak teden v gorah. Povedala ti bom le o tistih najtežavnejših.« Pobrska po svojem dnevniku in iz zapiskov izbira »šestice«, vzpone z najvišjo težavnostno stopnjo. Ali zbirate malo grafiko! Ob zaključku razstave v Mestni hiši v Kranju Primskovo - Predstavniki krajevne organizacije RK so (iartnerjevi mami čestitali ob visokem življenjskem jubileju in jo obdarili. - Foto: F. Perdan Kadar govorimo o namenu, ki ga ima likovno delo, likovni eksponat v našem okolju, radi poudarjamo predvsem njegovo krasilno vlogo, njegovo mesto v opremi notranjih in zunanjih ambientov. stanovanjskih in javnih prostorov. Le malokrat pomislimo, da prava umetniška stvaritev služi tudi razmišljanju, meditaciji, poglabljanju v umetnikov ustvarjalni svet. v njegove oblikovane in vsebinske sestavine. Na marsikaterem spomeniku, sliki ali kipu teh elementov, ki se skrivajo v vsakem vrednem umetniškem delu. pogosto ne opazimo, ker nas pri tem lahko moti množica drugih pred metov, ki sestavljajo okolje, v katerega je postavljen spomenik. Drugače je, če ogledujemo to ali ono ilustrirano knjigo, album / znamkami, /• novci, ekslihrisi itd Tam likovno delo v vsej svoji jas nosti stopi pred nas in opazovalec so brez ovir in moteni poglablja vanj. Iz teh nagibov so stoletja na/;i| nastajali iluminirani (s slikami okra šeni) rokopisi in kasneje grafični listi, ki so preplavili vso Kvropo m postali iskano zbirate! jsko blago najprej kraljevskih m plemiških mogotcev, kasneje pa tudi mnogih manj premožnih zbiralcev, saj je cena grafik s povečanjem števila od tisov postajala bolj in bolj dostopna vsem. Ti razlogi so vodili tudi priprav« Ijavce razstavi' Mala grafika, ki smo jo te dni gledali v Mali galeriji Mestne hiše v Kranju Z izborom malih grafik se je predstavilo 13 avtorjev (Zvest Appollonio. Lucijan Bratuš, Boni Ceh, Štefan Galič, Alenka Kham-Pičrnan. Janez Knez. Leopold Hočevar, Lojze Logar, Pavel Medvešček, Jože Trpin m Miha Dalla Valle). Cene grafik v poprečju niso presegale nekaj deset ali sto dinarjev (od 50 do 400 din). Čeprav so bili nekateri listi uokvirjeni in pripravljeni za namestitev prostorov, je bil vendar velik del gradiva namenjen zbirateljem, ki naj bi si sčasoma omislili albume z viožki iz prozornega polivinila in začeli z zbiranjem. Prireditelji razstave: Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Go-reniski muzej in Galerija Bledi Labirint ' so bili mnenja, naj '»i to gradivo, ko ho enkrat izpopolnjeno z deli naših najboljših grafičnih Ustvarjalcev, postalo predmet tnedre pU biiŠke in mednarodne menjave. To ne bi bilo težko, saj grafični listi po velikosti ne bodo presegli četrtine grafične pole m bi jih lahko tako kot fotografije razpošiljali po vsem svetu Trgovine / likovnimi umetnina mi KO deloma že vključene V distri blicijo male grafike. Popraševanje I.....jih prihaja zaenkrat predvsem i/ tujine. Prepričani pa srno. da se bo t \eč|o naklado še bolj znižala cena posameznim listom m da ne ho dolgo, ko bo tudi na Slovenskem /rasla vrsta zbiralcev z. zbirkami, ki ne bodo smele pogrešati nobenega kvalitetnih grafičnih odtisov, ki se danes pogosto izgubljajo po umel niskih ateljejih ali so shranjeni v lavnih in privatnih zbirkah, mnogi od njih pa so že postali prava drago Cenfl redkost Male grafike bodo v Kranju Se naprej dostopne vsem tistim, ki m zanimalo zanje, v Mali galeriji Mestne hiše (nekdama trgovina Lipa na Titovem t rgil > ('ene Avgust m »Spomladi se jugo^ alpinisti sestanemo na o Paklenici, kjer plezamo i Anica Čuka in Anica Letos sva s Petrom Mark Aniću Kuku preplezali Klin. Težavna tura je steno krasijo previsi tr penj. Dve poletni šestici jih naskočila z Andrejeir ljem, smer Trikot v sever Dolgega hrbta ter sever Sit nad Tamarjem, sta ' precej navpični. No, jesei lepa in pogoji v gorah * naše izlete. Naskočili sa> vo smer v severni ste* vendar nas je že nekolik sneg. Tudi poskus v st* manih polic je bil za«; otežkočen, stena je bili Zadnja pomembnejša fttf Kamniška smer v K oglu »Kateri letni čas se v gore?« »Težko vprašanje, k plezanje v njih mi i* enako všeč. Vsakokrat doživetja so različna, elementarno naravo drugačni podobi, kar estetskega duha. pQ j pa spoznavaš različne vzpenjanja, s Čemer ješ praktično a]pjm nje. Ne, res se ne h odločiti, kdaj je najlep& »Zadnje leto plezaš i sestro Barbaro — precej* v svetu alpinizma. \ :. membnejši alpinistični nm »Naj spet spregovori* šesticah. Mislim, da su — Rumena zajeda v Direktna smer v §pjfcu prva preplezala evrops* Mira Marko ... ne, ne. t bila plus pet.« »Občutki, ki te navtb turo?« »Predvsem moraš misliti na steno, na | moraš osvojiti, prema** tek zmagoslavja doiivti vrhu ozreš na svoje del* ležiš še eno zmago v Pomemben delež k lepot vetju sreče pa prispeva navezi.« »Kakšen je odnos med ' m a?« »To je odnos popoh*? nja. Res je, da skup« nasproti doživetiu. V skupno navdalo z zanc* goslavjem. Toda podari v skupno nevarnost.« »Si se ti v Štirih letih kako resnejšo nevarnost »Z Barbaro sva lan«' v ftazu Travnika doziv; prvo nevihto. Seveda * strah. Vendar ni bil trt paniko, nevihto Sern kot dejstvo, drUge*; nisem imela. Seveda, r bi naju zadela strela to takrat v steni ni'.' Čakali sva na konec potem se razgovori*vaškem društvu. delt, , odseka, o tovariših načrtih, o skrbi za kondii Oh osemdesetletnic društva alpinistici,, ihK. naskočiti perujske A.nd< ji( ,,. to sanjsko pot vk| , smele alpinistične načrti rit' k Gostinci imajo polne roke dela Hoteli in gostišča v Z gornje savski dolini so zasedeni do zadnjega kotička — Povsod je opaziti dokajšnjo skrb za gosta — Med pomanjkljivostmi, ki jih je več v privatnem kot družbenem sektorju, najbolj motita ponekod preslaba čistost in red - To so objnedavnem pregledu gostinskih lokalov od Rateč do Mojstrane ugo tovili jeseniški inšpek tor ji Zimska turistična sezona dosega svoj višek. To je čutiti ne le v večjih, ampak tudi manjših turističnih krajih. V Zgornjesavski dolini se gostje povsod kar tarejo, najbolj zasedeni pa so seveda hoteli in gostišča v Kranjski gori. Prostih sob ni več. Dogaja se celo, da morajo večji hoteli preskrbeti prostor že najavljenim obiskovalcem pri zasebnikih. V želji, da bi sprejeli kar največ gostov, velikokrat presegajo lastne kapacitete in predvsem mlajšim turistom nudijo dodatna ležišča. Prav gotovo je, da ima dober obisk turističnih krajev poleg svetle plati, ki jo lahko imenujemo večji dohodek gostinstva, tudi svoje črne točke. Temno plat po eni strani najbolj čutijo gostinci sami, saj imajo polne roke dela. Se posebno tam, kjer jim primanjkuje stalnih, kvalificiranih delavcev, si niti oddahniti ne morejo. Po drugi strani pa so zaradi take gneče, ki jo povzroča naša še vedno razdrobljena turistična ponudba, nemalokrat prikrajšani tudi gostje. Gostinci si seveda prizadevajo, da bi njihovim željam kar največkrat ustregli. Čeprav bi po zunanjem videzu lahko sklepali, da v tem popolnoma uspevajo, pa pogled »za kulise« marsikje odkrije pomanjkljivosti. To je nekaj splošnih ugotovitev, ki jih je bilo minuli petek popoldan in zvečer moč spoznati ob skupnem obisku z jeseniško inšpekcijsko službo v 20 gostiščih in hotelih od Rateč do Mojstrane. Se bolj zanimive so konkretne ugotovitve inšpektorjev, ki so predvsem preverjali čistost in red v kuhinjah ter drugih prostorih teh objektov med glavno turistično sezono, ugotavljali pa tudi, ali imajo gostinski delavci opravljene zdravniške preglede, ali uporabljajo potrjene cenike in kako deluje prijavno odjavna služba. V Ratečah smo obiskali gostišče Mojmir, Šurc in Žerjav. V prvem, ki je lepo obnovljeno, trenutno biva okrog 50 gostov z Reke. V njem so najbrž povsem zadovoljni. Tudi inšpektor bi bil, če bi pomočnici imeli opravljen zdravniški pregled. Pri Surcu, gostišču v tipičnem domačem stilu, kjer imajo stalne goste iz ljubljanske Metalke in nekaj prehodnih iz Beograda in Reke, inšpektorja nista imela pripomb. Prav tako sta bila zadovoljna pri Žerjavu, kjer je okrog 80 gostov, povečini z Reke. V Podkorenu smo se ustavili v hotelu Vitranc. Čeprav je to hotel D kategorije, bi vsekakor moral imeti bolj sodobno opremljeno kuhinjo. V njej ni niti nape za lovljenje pare. zato delovne razmere kuharic niso niti najmanj zavidljive. Čeprav ima na skrbi prek 80 gostov, bi osebje lahko poskrbelo za malo več reda in čistoče v kuhinji. Takole natlačen hladilnik imajo v kranjskogorskem ^ gostišču Jasna. Sveže meso, mesni izdelki in druga živila ne drugega hi smeli ležati drug prek Zimska nevarnost Zima nam prinaša nekaj radosti pa tudi veliko nevarnosti in nevšečnosti. Mladi se je bolj vesele, starejši pa boje. Zasnežena in poledenela pota zahtevajo več napora in opreznosti, hoja mora biti bolj previdna, vsak korak in vsaka stopinja pa bolj varna. Posebno tedaj kadar hodimo navkreber ali navzdol, kadar premagujemo globeli in je potrebno preprečiti nevarno drsenje. V zimskih okoliščinah mora biti človek bolj zbran in imeti nadzor nad lastnim gibanjem. Naša pokrajina je členovita, ravninska in gorata. Strmine, grape in zasnežena zamrzla pcbočja mladim ne delajo preveč težav, nevarna pa so starejšim. Te večkrat peste še betežnost, slaba odzivnost in vidljivost. Prav zaradi teh težav starejši komaj čakajo, da minejo zimske nadloge, vesele se toplejših in daljših dni, ki jim prinašajo več sonca in gibalne prostosti. Vsem pa je v veliko oporo gibalna opreznost. Manjše ali več'e ledene površine so v neposredni bližini, so del zimskega gibalnega prostora, kakor da bi se ledeniki približali v neposredno okolje. V prilagajanju na težave ledu nas rešujejo alpinistične, drsalne in tudi akrobatske vrline. Spolzka pota, bližnjice postajajo prava drsališča in drsalnice, na katerih se mnogi že v jutranjih urah dovolj ogrejejo, hoja jim je izdatna jutranja vadba. Tudi preko dneva brez smuči in drsalk lovimo ravnovesje, se urimo v temni mišično gibalni občutljivosti in odzivnosti. Nehote smo aktivni privrženci zimsko športne rekreacije. Hoja po poledenelih poteh je nevarna. Marsikoga iztiri, zgubi ravnovesje, nadzor nad gibanjem, se začne loviti in boriti, da ga ne bi spodneslo ali da bi kar najbolj ublažil padec. Padci pa so že nezgode. V mnogih primerih so brez poškodb, večkrat pa povzročijo težje posledice. Te beleži nezgodna kronika. Tehniko ali način padanja urijo na smučarskih tečajih, v borilnih športih in v padalstvu. Tudi splošna gibalna izurjenost, pripravljenost in previdnost so vrline, ki nam zagotavljajo več varnosti. V spretnosti in varnosti na ledu se urimo, tako kot na ostalih področjih, vendar nobena šola in noben učitelj ne moreta mladih tak izuriti, da jim ne bi nikoli in nikjer spodrsnilo, jih znašalo ali vrglo iz ravnovesja. V varovanju pred zimskimi nevšečnostmi se v skladu z miselnostjo o družbeni delitvi dela radi zanašamo drug na drugega, se po malem odtu-jujemo od delovne lopate; mnogi mislijo, da bi celo trpeli na ogledu če bi odstranili nov sneg. Komunalna podjetja skrbe za bolj varen promet, vendar ne morejo prodreti v oddaljene, hribovite in odročne kraje, kjer marsikje domu-jejo ostareli, betežni in nemočni. Te sta zima in mraz prisilila v notranjščino. V boju z zimskimi težavami bi bilo potrebno več človekoljubnosti, solidarnosti in omikanosti, več medsebojne pomoči, manj naglice in še manj izrivanja na nevarna spolzka tla. Jože Ažman Zdaj pa Kranjska gora! Prijetno razpoloženje ob idiličnem večeru pod Prisojnikom je pokvaril pogled v gostišče Jasna. Kljub temu, da prizadevni oskrbnik postreže svojim gostom celo s kalamari in škampi, ga je inšpektor moral kaznovati zaradi jedilnega lista, na katerem ni zapi- sana vsa ponudba, pa nečistoče in nereda v kuhinji in sanitarijah. Sosednje gostišče pri Milki je zgledno urejeno; lahko bi rekli, da še preveč, saj je med opremo mnogo tuje; škoda, da tudi napisi za oznako prostorov. Poglavje zase so kranjskogorski hoteli Larix, Kompas in Prisank. V prvem je okrog 260 gostov, v drugem skupaj z depandanso okrog 430. v tretjem pa prek 300. Kljub popolni zasedenosti imajo kuhinje in druge pomožne prostore zgledno urejene. Inšpektorja pa sta bila najbolj zadovoljna s splošnim izgledom v bari-xu. Nekoliko slabše je urejena kuhinja hotela Alpina, kjer so razen nečistih tal odkrili tudi nekaj živil s pretečenim rokom uporabe. V hotelu Razor jih je motila neurejenost sanitarij, v hotelu Slavec pa nepravilno zložena živila v hladilniku. Isto napako so našli v Pino taverni Kotnik, lastnika pa opozorili, da mora bolj redno prijavljati svoje goste. V restavraciji PIK Belje so našli prestar jajčni liker, v gostilni Jurček pa nečisto in neurejeno kuhinjo. Le v gostišču Bor so bili povsem zadovoljni. V Gozd Martuljku so obiskali Viatorjev hotel Špik in njegovo depandanso ter gostišče Miki. V prvih dveh objektih kljub popolni zasedenosti niso našli pomanjklji- vosti, toliko bolj razočarani pa so bili v gostišču Miki, saj so tod morali izreči več mandatnih kazni in verjetno bodo sledile tudi prijave sodniku za prekrške. Razen tega. da v sa nitarijah ni bilo brisač, je bila t^~. kuhinja izredno nečista in neurejena. Inšpektorji so našli živila z neveljavnim rokom uporabe in delavce brez opravljenih zdravniških pregledov. Tudi v Mojstrani ni šlo brez mandatnih kazni. V hotelu Triglav, ki je sicer dobro urejen, so jo morali plačati zaradi nepravilno shranjene košare s kruhom. V gostišču Krma je bilo več nepravilnosti. Sanitarije niso imele brisač, posoda za kavo v kuhinji ni bila dovolj čista, v lokalu je ležal pes gosta, denar od dnevnega iztržka pa niso imeli pravilno shranjen. V gostilni Pod Kepo pomočnik v kuhinji ni imel opravljenega zdravniškega pregleda, kuhinja je bila nečista, v točilnici so hranili več zavitkov cigaret z neveljavnim rokom uporabe, na jedilnem listu pa so bile nekatere cene višje kot na potrjenem ceniku. Vsak komentar k zapisanim ugotovitvam je skorajda odveč. Vendar pa je treba poudariti, da so se gostinci v družbenem sektorju tokrat bolj pripravili na zimsko sezono kot zasebniki. S. SAJ K F. Perdan OD VSEPOVSOD Zastrupil 24 bolnikov Mlad bolničar v bolnišnici v Malmoju je postal neslaven rekorder v švedski kriminalistični zgodovini. »Iz usmiljenja« je zastrupil 24 hudih bolnikov. Najbrž ga ne bi še dolgo odkrili, če ne bi svoje usmiljene dejavnosti »razširil« še na bolničarje, ki so opazili nenavaden okus osvežilne pijače. Preiskava naj bi zdaj ugotovila, kako da ni smrt 24 bolnikov, ki so tako na hitro umrli, zbudila pozornostipH zdravnikih v malmojski bolnišnici. Koze požrle spise V mestecu Nema na jugovzhodu Mavretanije so se številni kršilci paragrafov oddahnili, ko so »neznanci« vdrli v stavbo sodišča, kjer je potem nekaj sodnih spisov izginilo, drugi pa so bili nagrizeni. Preiskava je pokazala, da je čreda koz odrinila nezaklenjena vrata in si privoščila pojedino. Devetnajst ur »Mučenja« Mladi kanadski pianist Robert Racine je izboljšal lanski rekord, ko je v 14 urah 840-krat zapored zaigral »Mučenje« Erica Satieja. Očitno je, da dolgo sedenje za klavirjem za 22-letnega navdušenca ni mučenje. r UGODNA ZUNANJETRGOVINSKA BII^ANCA Zunanjetrgovinski prihodek Švice se je decembra poveća! na 284,2 milijona frankov, vendar pa je bil manjši kot decembra 1977, ko je Švica ustvarila za 491,7 milijona frankov prihodka. Zadnjega meseca v lanskem letu je Švica zmanjšala uvoz in izvoz, tako v primerjavi z novembrom kot v primerjavi z decembrom 1977. TE DNI POSVETU LED ZA PUŠČAVO tih za sušna Takole izgleda sodobno urejena kuhinja v kranjskogorskem hotelu Lan, /,»• več let razmišljajo o možne prevoz antarktičnega ledu na področja v toplejših krajih. Kakor je napovedal profesor VVilliam Campbell / vvashingtonskega geološkega inštituta, pripravljajo prvi poskus za letošnjo pomlad. Potem ko !>odo obdelali vse potrebno z.a uresničitev zamisli, bo avstralska ladja potegnila ledeno goro z Antarktike do avstralskih obal Poskus naj bi pokazal tehnično izvedi jivost in finančno sprejemljivost takšnega preskrbovanja sušnih območij z vodo iz antarkt ičnega ledu ATOMSKA RAKETA ZA KVROPO? New York Times navaja, da so se Carter, D'Estaing, Callaghan in Smith na vrhunskem sestanku v Gvadelupi pogovarjali tudi o možnostih za uvedbo nove atomske rakete s srednjim dosegom za oboroževanje v Evropi. Ta raketa, ki pa naj bi jo zgradili Američani, naj bi bila v Srednji Fvropi, usmerjena pa bi bila na cilje v evropskem delu Sovjetske zveze. Po pisanju lista so trije evropski voditelji zahtevali taksno orožje za članice pakta NATO, da bi dosegli ravnovesje z novimi sovjetskimi raketami, usmerjenimi proti Zahodu. KONEC ČRNIH KOZ Na sestanku izvršnega sveta svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi so sklenili, da bodo konec tega leta lahko uradno objavili, da so <■ r 11 e koze dokončno odpravljene po vsem svetu. Seveda, če medtem ne bodo zabeležili nobenega novega primera le bolezni. ČETRTA UGRABITEV V ITALIJI Pred športnim klubom v Torinu so ugrabili sina industrijalca 18-letnega Marca Gatta. Eden izmed njegovih prijateljev se je ugrabiteljem poatavil po robu, vendar so napadalci z revolverji prisilili mladeniča, da je sedel v avto, s katerim so se odpeljali v neznano smer. Letos je to že četrta ugrabitev v Italiji. POŽAR V NACIONALNEM PARKU Katastrofalni požar je uničil tri četrtine velikega argentinskega nacionalnega parka El Palmar nedaleč od meje i Urugvajem Več sto gasilcev, med katerimi so bile tud specializirane enote vojnega letalstva, se je zaradi močnega vetra skoraj zaman trudilo pri gašenju požara. Gozdni požari pa tud požari na nepožetih pšeničnih poljih so zadnje dni v Argentini zelo pogosti zaradi hude tropske vročine, ki je zajela vso državo, saj čez dan namerijo od 30 do 40 stopinj (Vizija. Huda suša grozi tudi delu znanih argentinskih pašnikov, na katerih je nad KO milijonov glav govedi. LETALI STRMOGLAVILI V komaj desetih minutah sta v bližini ameriškega mesta Detroita med pristajanjem strmoglavili dve letali. Mrtvih je bilo deset ljudi, ranjeni pa dve osebi, REKORDNA MOTORIZACIJA Po najnovejših uradnih podatkih so ZRN lani registrirali rekordnih 2,985.695 motornih vozil, za 4,5 odstotka več kot leto prej. Od vseh motornih vozil je bilo 2 mili iona 663.754 avtomobilov, za 4 odstotke več kot leta 1977. Najbolj seje povečalo Število na novo registriranih motornih koles, in sicer za 17.4 odstotka. 16 MILIJONOV TON PŠENICE Avstralija bo letos pridelala okoli 16 milijonov ton pšenice. Kakor menijo gospodarski strokovnjaki, bo imela 10 milijonov ton tržnega presežka, kar ji bo omogočilo, da pšenico še naprej izvaža. Prav te dni je Avstralija sklenila z LR Kitajsko sporazum o prodaji 2,5 milijona ton pšenice. Menijo, da je bo prav toliko prodala Kitajski tudi v naslednjih dveh letih. Jože Kuralt: Tone se je zmotil KITZBUHKL - »Nikoli ne bos dober slalomist.« je dejal direktor nase alpske reprezentance Tone V«>grinee Jožetu Kuraltu iz Sv. Duha. Tonetove besede je letos dvaindvajsetletni član loškega Alpetoura ovrgel. Kar trikrat se je v slalomu za točke v svetovnem pokalu uvrstil med prvih dvajset. Čeprav so ga imeli le za veleslalomista, pa se je tudi v drugi tehnični disciplini »ujel«. Skromni Ločan je smučarsko kariero začel dokaj pozno. Že dvinajst let mu je bilo, koje začel tekmovati pri tedanjem Transturistu v Škofji Loki. Kot starejši pionir ni imel večjih domačih uspehov. Prve sadove načrtnega treninga pod vodstvom domačih trenerjev pe je začel žeti kot starejši mladinec. Leta 1976 je bil že državni prvak v veleslalomu. In nato je prišla sezona članov. Na Golteh leta 1977 je bil tretji v slalomu na državnem prvenstvu. Na tem prvenstvu pa je imel smolo v veleslalomu. V drugi vožnji, ko je Slo za osvojitev naslova, so bile na progi podrta vratica. Jože je moral zapeljati mimo ter bil tako diskvalificiran. Vodstvo kluba je vložilo protest, ki je bil ugodno rešen. Vendar je bil Jože svojeglav in ni hotel ponovno na start. V lanski sezoni je imel že nekaj mednarodnih uspehov. Na balkanskem prvenstvu v Turčiji je bil drugi v slalomu in veleslalomu. Tudi na koncu sezone je na KIS dirkah dosegel dobre uspehe in uvrstitve in si tako izdatno popravljal KIS točke. Ze na zaključku lanske sezone je imel dobre uspehe tudi v slalomu. F" i I i p Gartner — trener reprezentance — mu je v tej disciplini začel popravljati slalomske napake in Jože se je kmalu navadil na vožnjo tudi med slalomskimi koli. »Kako ste se letos znašli prav v slalomu?« »Začetek sezone, decembra, ni obetal veliko. Imel sem nekaj smole in tudi poškodba gležnja pri nogometu v oktobru je opravila svoje. Kar tri tedne sem moral mirovati. Veliko škoduie. če zamudiš toliko treninga. Nato je prišla Kranjska gora, kjer sem bil dvaindvajseti v veleslalomu. To lahko štejem kol prelomnico. Postajal sem samozavest-nejši in že na KIS tekmi v slalomu na Soriški planini sem bil drugi. V Crans Montani pa sem bil v tej disciplini na tekmi za svetovni pokal dvakrat šestnajsti. Tudi v paralelnem slalomu za KIS točke nisem peljal slabo. Bil sem enkrat četrti in enkrat osmi. Bila je močna mednarodna konkurenca. Po občutku, ki ga imam v obeh disciplinah med vožnjo, sem sposoben uvrstiti se vedno med prvih dvajset. In v slalomu, če je velik izpad v drugem nastopu, tudi med prvih petnajst.« »V Crans Montani ste vozili tudi smuk. Peljali ste ga prvič. Kje je bil vzrok za počasnejšo vožnjo?« »Kot veste, smuka jugoslovanski alpinci ne treniramo. Tu sem prvič stal na smučeh za smuk. Prvega uradnega treninga smuka nisem vozil, saj sem bil na tekmi za KIS točke v paralelnem slalomu. Drugi nastop sem prvič opravil kar stoje, saj še nisem poznal proge. Na tretjem pa se mi je pred najtežjim delom proge odpela smučka, tako da sem se po eni ustavil šele nekako po dvestotih metrih. To me je še bolj prestrašilo. Tako niti enkrat nisem prevozil najtežjega dela. Ko je šlo zares, sta pred menoj dva tekmovalca hudo padla. Ze tako meje bilo strah in po teh padcih se je še povečal. Kot ste videli, sem nato res peljal bolj počasi. Škoda je, saj hi se lahko z malo hitrejšo vožnjo v kombinaciji pribil kakšno točko v svetovnem pokalu.« Za smuk bo še priložnost. Prvič ž«' jutri na smuku v Garmisehu. Tu bodo vozili vsi naši. Kačunajo. da bi nato z dobro uvrstitvijo v nedeljskem slalomu osvojili še kako točko v kombinaciji. |) llninei Konec navdušil Sklepni boji na zimskem turnirju v ma-lem^nogomi tu so navdušili. Zlasti so bile uspešne ekipe iz Ljubljane, ki so na trenutke prikazale vrhunski nogomet. Ta turnir pa odpira pol malemu nogometu tudi na Gorenjskem. Cenena oblika rekreaciji- in obenem kvaliteta sta poglavitni privlačnosti. Tudi od/i v gledalcev je bil zadovoljiv, še bolj pa je presenetilo število prijavljenih ekip. Organizacija je bila dobra in pogoji za igro odlični. To pa seveda he pomeni, da ni bilo napak, ki pa se ob izkušnjah organizatorjev prav gotovo rtv bodo več ponovile. Poudariti je potrebno tudi prizadevnost Gorenjskega sejma, ki je dokazal, da ima posluh za rekreaeijo delov-nih ljudi in Občanov, 1'pajmo le, da bo soliden teren v dvorani tudi v bodoče dobro izkoriščen. Napori organizatorja. ONZ Kranj, so bili tako najbolj poplačani / napetimi borbami prek tisoč nogometašev, ki so v hali GS pokazali znanje, voljo in veliko željo po zmagi. Ce omenimo še to. da i« bilo doseženo če/ 2000 golov in da smo videli serijo /ares dobrih tekem, potem lahko zaključimo z eno samo besedo; uspešno! Kinalni boji so bili še prav posebno privlačni. Popestril jih je še dvoboj dveh ženskih ekip. medtem ko /namenite Butik selekcije ni bilo. Muhavost umetnikov, začinjena še / malce neodgovornosti. V polfinalnih bojih so se pomerili: Ruski car : Lisa Tabor 2: 1. Pink Panter : Veriga (Lesce) 7:1. Že prej pa so igrale vse krani-ske ekipe, pa tudi v si ostali gostje. Pri veteranih so v polfinalu nogometaši Centra premagali Arsenal. Kokrica pa se / /magn nad Savo prebila v finale. V finalu pa dobro pripravljeni nogometaši Centru niso dovolili presenečenja in so / lahkoto odpravili solidno Kokrieo/ 12:2. Seveda je največ po/ornosti v/budila finalna tekma med Lisa Tahorjcm in Pink Panterjem (oba Ljubljana) Tekma je bila polna lepih pote/, zasluženo pa so slavili igralci Taborja, kjer sta i/stopala brata Hadle-r in Maver. Najboljši so preieli pokale, ki so jih prispevali ONZ Kranj. Iskra. Z TKO in (ioreniski sejem. \1 Sni,,, Ekipa Lira M. Suhu Tahitr. :nuiti<>iulvv turnirja 1 malem rntff<*ftK'tn r Kromu }•'.<(. Občni zbor ŠD Kondor $1) Kondor 1/ GodeMča bo v nedeljo. 28. januarja. \ domu družbenopolitičnih organizacij na Godeftiču pregledalo preteklo delo. V društvu sta včlanjena n .1 mi/noto m s k 1 in nogometni klub ter san kaska, strelska in kros Rekcija, v katerih |e skupaj 1 18 rla-nov. V tem času seje precej /boljšal tudi strokovni kader, -»i imajo /a namizni tenis enega trenerja ter 2 vaditelja. /■< nogomet dva inštruktorja ter dva strelska inštruktorja. Seveda pa s tem strokovnim kadrom še niso zadovoljni, zato bodo še več posvetili vzgoji strokov nih kadrov V svojem dosedanjem delu so člani organizirali že številne večje prireditve kot so j„kriadu. igre ABC in pokal Loka 1000 let v namiznem tenisu. Že deset let so organi-iiitorji občinskih prvenstev v namiznem tenisu, vsako leto orgam/iraio tudi kros tekmovanj« ter tradicionalni turnir /a pokal Godcšica v nogometu m nami/ucm tenisu. Seveda pa niso samo dolu j organizatorji, ampak so iloslei dosegli /1 ve< lepih uspehov na tekmovanjih kot so občinska, g<|. renjska. republiška in državna, saj vitrine krasijo številna pri/nania. pokali in diplome. Za uspešno delo je NTZ Slovenije ob (••letnici delovanja podelila trem članom plakete. Bronasti sta prejela Peter Rcrton-celj in -Jano Rani. srebrno pa Jane/ Starman. Olavni problemi, ki tarejo društvo, so premajhna finančna sredstvu'ter prostori. 1'rihotlnji načrti bodo temeljili na športni v/goji mladih, pridobivanju članstva ter strokovnega kadra .1 Si ai 111.10 Svetovni alpski pokal moški in ženske Odličen nastop naših, Stenmark nepremagljiv STKINACH - Nad Brennerjem je bilo tekmovanje za točke v veleslalomu za svetovni pokal. Med najboljšimi veleslalomisti na svetu so nastopili tudi Jugoslovani. Jože Kuralt in Boris Strel sta dosegla imeniten uspeh, saj sta oba med prvo petnaj-sterico. Veleslalomski obračun je prinesel na pičli snežni odeji razburljiv konec. Po prvem nastopu je vodil Andreas VVenzel i/ Licchte nsteina pred Švicarjem Petrom Lii-scherjem in njegovim rojakom Heinijem Hemmijem. Kavorit tega obračuna Inge-mar Stenmark je bil »šele« šesti in z navideznim nemogočim zaostankom za VVenz-lom. Zaostajal je že 1,67 sekunde. Bojan Križaj je bil osmi, medtem ko je bil Strel petnajsti, Kuralt pa sedemnajsti. Pri tem moramo pripomniti, da ie Boris imel pri merjenju vmesnega časa šesti položaj. Izvrstno je v tej prvi vožnji peljal tudi Jože. Čeprav je imel visoko startno številko (55). ni imel strahu pred razrito progo. Dosegel je za to številko res dober čas. Smolo pa je imel Magušar. Naredil je napako in moral je odstopiti. KJK VSE ŠE ZA SP KRANJ — Tekmovanje moških se bo jutri s smukom nadaljevalo v GA-PA, v nedeljo pa bo tu še slalom. 1. 2. bo v Villarsu (Švica) smuk; 4. in 5. 2. Jasna - Nizke Tatre (CSSR) — slalom in veleslalom; 10. in 11.2. Are (Švedska) - slalom in veleslalom; 2. do 4. 3. — moški in ženske Lake Placid(ZDA) - smuk in veleslalom; 9.3. VVhistler Mountain-Garibaldi (Kanada) — smuk; 12.3. Heavenl.v Vallv (ZDA) - veleslalom; A 17. do 20. 3. Kurano (Japonska) — zaključek — slalom, veleslalom in paralelni slalom. -h Razplet na drugi progi je bil neponovljiv. Neponovljiv prav zaradi Stenmarka. Že na polovici proge je nadoknadil VVenzIovo prednost in nato je zmagal skoraj s sekundo naskoka. Bojan je tvegal in že v zgornjem delu proge je moral v sneg. Strel je bil ponovno odličen. Spet je imel peti najboljši vmesni čas, toda v spodnjem delu je popustil, a je š«- vedno osvojil odlično dvanajsto mesto. Od desetega mesta ga je ločilo le šest stotink sekunde. Tako je Strel dosegel enako mesto kot na veleslalomski tekmi v Courehevelu (Krancija). Kuralt je bil petnajsti, kar je doslej njegova najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu. Tako kot Bojan tudi Janez Zibler ni prišel na cilj drug«' vožnje. Rezultati: 1. Stenmark (Švedska) 3:00,01. 2. Luscher (Švica) 3:00,98, 3. VVenzel (Liechtenstein) 3:01,38. t. H H.nuni (Švica) 3:01,54. 5. Stock (Avstrija) 3:02.23, 6. Ph.Mahre (ZDA) 3:02,36, 7. Heidegger 3:03,64. 8 Knn (oba Avstrija) 3:03 87. 9. David (Italija) 3:03,95, 10. LUthv (Švica) 3:04.68, 12. Srel 3:05.11, 15. Kuralt (oba Jugoslavija) 3:05.74. V svetovnem pokalu v veleslalomu vodi Stenmark pred Luschcrjcm in H. Hemmijem, Bojan Križaj pa je četrti. V skupni uvrstitvi pa je v vodstvu Stenmark. Bojan pa je ostal na desetem mostu. Anja Zavadlav solidna ANJASKDKMNAJSTA SCHRUNS - Tu je bila ženska tekma v slalomu za svetovni pokal. Zmagala je Avstrijka Lea Solkner, dobro pa so se držala tudi naša dekleta. Anja Zavadlav je bila dobra sedemnajsta. Nuša Tome pa štiriindvajseta. Tometova ima tudi dobre možnosti za kombinacijo, saj bo vozila rudi smuk. Rezultati: 1. Solkner (Avstrija) 99.84. 2. Giordani,(Italija) 100.62, 3. Prdll-Moscr (Avstrija) 102,00, 17. Zavadlav 107.60. 24. Tome (obe Jugoslavija) 111.61. -dh C Alpsko smučanje Paralelni slalom v Sorici V organizaciji športno rekreacijskega društva Sorica je bil v nedeljo, 21. 1. 1979. v Sorici rekreacijski paralelni slalom, na katerem je nastopilo 48 tekmovalcev. Zanimivo tekmovanje v okviru krajevne skupnosti je privabilo številne gledalce. Rezultati: pionirke: 1. Kejžar Marjetka. 2. Kgart Damijana, 3. Krclih Matejka; pionirji: 1. Kgart Janez, 2. Jensterle Kranci, 3. Kgart Tonče; člani: 1. Čufer Marjan, 2. Pintar Izidor. 3. Golja Marjan. S tem tekmovanjem se je začel obširni zimski program društva, ki je prilagojen vsem starostnim skupinam, rekreaciji in tekmovalcem. Tako ho tekom sezone že tretjič ciklus 6 tekmovanj za pokal Sorice, tradicionalni peti Groharjev veleslalom, pustni veleslalom in VSI. ob dnevu žena. Društvo je v zimskem programu poskrbelo tudi za sankače in skakalce, zimski večeri pa so izpolnjeni s tekmovanjem v šahu. Najboljši Oblak, Zan, Kunčeva in Dežmanova Zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica j«' organizirala prvenstvo gorenjske tekmovalne skupnosti v alpskem smučanju za pionirje in pionirke. Na odlično pripravljenih progah na Kobli se je pomerilo okrog 151) pionirjev in pionirk iz vseh gorenjskih občin. Najboljši so bili tekmovalci Občinske /veze smučarskih organizacij Jesenice, ki so osvojili tri od štirih prvih mest. Rezultati: starejši pionirji: 1. Oblak Matij (OZSO Jes.) 57,61. 2 Knifie Luka (Alpetour) 58,27, 3. Naglic Matjaž (OZSO Jes.) 59,«0, I Krampi Mitja (Triglav) «0.11. 5. Neme l/tok (Tržič) 60,35; starejše pionirke: I. Kune Barbara (OZSO Jes.) 64.26. 2. ( esnik Maja (Alp.) 61.52. .1. Krek Mateja (Alp.) «5,04. 4. Mihelič Savina (Alp.) «5.57. 5. Klinar Veronika (OZSO Jes.) «5,70; mlajši pionirji: 1. Žao Robert (OZSO Jes.) 59.11. 2. Robič Salto (OZSO Jes) 59.98. 3. Krape/ Bojan (Trži «2.59. 1. (iuzelj Andrej (Alp.) «3.1«. 5. Košir Tomaž (Alp.) 63.27: mlajše pionirke: I. Dežman Mojca (Trg) «8.64. 2 Tomaži«- Bred 11 (Trg) 69.25. 3 Hafner Petra (Alp.) 69,38. t. Bokal Nataša (Alp) «9.12. 5. Kokalj Barbara (Bled) 70.15. M Kat......I 171 tekmovalcev na Zelenici /KI.KNK A - Kar 171 smučarjev in smučark i/ IM gorenjskih klubov se je /bralo na smučiščih na Zelenici na tekmi gorenjske tekmovalne skupnosti v veleslalomu, 'Cekinov a nje je priprav il tr/iški smučarski klub. proga pa je imela 1.1 vratie in jo je postavil Milan Nadišar. Rezultati — rlcihankei I. Nataša Klinar tBied) 1:22.05, '-' Marija Košir (Tržič) 1:23.07, 3 Vndreja Vodnik (Alpetour) 1:30,02; cicibani: L Bor Rojnik (Jesenice) 1:08,70. 2. Miha Teran (Tržič) 1:14.42. 3. Jani Grašič (Alpetour) 1:14,40; mlajše pionirke: I. IVtra Hafner (Alpetour) 1:05,34. 2. MoJC« Dežman (Triglav) 1:05.73. 3. Nataša Bok al I Alpetour) 1:10.20: mlajši pionirji: I. Robi Žan 1:03.02. 2. Sašo Robič (oba Jesenice) 1:04,27, 3 Bojan Krapi-/ (Tržič) 1 .05,91. .1 Klkcl Z novimi vaditelji smučanja poskuša društvo pospešiti množičnost in kvaliteto privržencev tega športa. V kraju sta na voljo dve vlečnici, vabljiva pa je tudi bližina Soriške planine. Tudi zanimanje krajanov in dosedanji rezultati kažejo, da so prizadevanja vnetih športnih delavcev v tej smeri upravičena. Občinsko pionirsko prvenstvo Kohla j«- bila prizorišče občinskega prvenstva v veleslalomu za pionirj«' in pionirk«- osnovnih Sol in klubov iz radovljiške mo. Prijave bodo sprejemali pred tekmovanjem na startu. Startnina a otroke do 10 let je 10,— din, M ^ ostale pa 20,8 din. Poleg omenjenega tekmovanja pt bodo to sezono še naslednja tekate vanju: za naše najmlajše TRrjufugV POKAL, potem pustni veleslalom « nagrado Krvavca in družinski veleslalom. Za vsa ta tekmovanja bodo termini in propozicije sproti objavlien! v dnevnem časopisju. V tekmovanja TRIMCKOVEGa vr. LKSLALOMA se lahko vključijo ^ delovni kolektivi s svojimi sindikalnimi tekmovanji, kakor tudi občani t* prvenstva krajevnih skupnosti in sodobno. V teh primerih morajo vodje tek ekip predložiti organizatorju tekmovalcev po kategorijah. ■ krm TRIMCKOVKM VSL lahko , nizirano nastopa samo ena OZD ali zato je potrebno datume vnaprej rezervirati. Organizator zagotovi ora-anir ranim skupinam prednost na startu: listi pred ostalimi tekmovalci. Cena a sindikalne organizacije ali za |cc j j. 50 tekmovalcev 2000,- din, do lini tekmovalcev pa 3000, - din. Organizator bo poskrbel, da bodo vsr proge dobro in varno Pripr»vhea« kakor tudi za prvo pomoč ob tekme valni progi. Vsak tekmovalec *ekmu* na lastno odgovornost. Po urniku nai i« se vsa tekmovanja odvijala ob n-!t». Ijah. Vsi starti bodo ob 10.30. TRIMČKOV VKLFSLALOM: januar: 24. in 28. f«>bruar: 4. in 18. marce: 4. in 11. TRIMČKOV POKAL: 1 1. februar 1979 PUSTNI VKLKSLALOM: 25. februar 1979 Vse informacije lahko dobite vsal četrtek od 19. do 20. ure v avli Skue ščine občine Kranj ali pa pri tov Ij» tu De/man u na tel. 24-552. Dopisniki poročajo PRVKNSTVO DKSNKGA BREGA - Pte teklo soboto je bilo na kegljišču MatR* Benedik v Stražišču finalno keglj^j^ fti movanje desn«'ga brega Save za |et0 Sodelovalo je 67 tekmovalcev, s 430, fcL na 100 lučajev pa je Tone Sem,H posuv nov rekord kegljišča. Vrstni red: 1 Mj|*e Jereb 950. 2. Tone Semrl 929. 3. JOJ^ -p*-, 922. I. Miro Zevnik 907. 5. Cveto Zalck* 873. 6. Boris Nadižar 865, 7. Raj ko Kri*a* 856. 8. Rafael Batistič 838. 9. Marjan Kr-nar 836. 10. Lenart GaSperšič 829. a ZANIMIVO PRVO KOLO - V dom« ca s«- je začelo odprto prvenstvo samskega drštva Kranj. Sodeluje 20 ftahistr' Igralna dneva sta torek in sobota 16.30 in 21.30. V prvem kolu je Botfč ir magal Bidovca. Mrak Goja, Marko Št*a» ja. IVčnik Drinovca, Ivanovič LaaariJ Bukovac Zavrla. Partije Ristov : Glo*«' nik, Jokovič : Podgornik in Bavdek • Kr^ so bile preložene, partija med Rakovceu ■ Deželakom pa se je končala renti, (tajni burljiv«jša je bila partija med Ivanovi*' in Lazarjem. I> Bukov*. NAM IZNOTKNIŠKO PRVENSTVO 19 igralcev in 14 igralk iz šestih klubc> ' sodelovalo na gorenjskem naniiznonr" škem prvenstvu za članice, člane in jice. Štirje najboljši pri moških in p^t a# boljših žensk bo sodelovalo na repub šk«m prvenstvu. Triglav in Sava »ta i«^1 največ uspeha. M«-d moškimi «0 ^} boljši triglavani Novak, Stare, Berincc in Jauh, m«'d ženskami Mesec («Uv» Štrumhl (Jesenice) in Kavčičeva terW* čeva (Sava). Pri moških dvojicah sta ■> vila triglavana Novak in Stare. med ^, skimi dvojicami pa savčanki Mesef Blažič. s Naslova oddana Telovadnica osnovne šole Cvetko Ge* Trata ie bil« prizorišče občinskega prvč siva Škofje Loke v namiznem tenisu člane in mladince posamezno. V obeh k» gorijah je nastopilo pr.k 50 tekmoval |»ri članih jo zanesljivo zmagal Bert««** (Kondor), pri mladincih pa Bokal n l.erk) Zanimivo je. da ie pri članih od I , mesta odločala sel razlika, I er ^"V, val« i im«'li enako število zmag. Tek«s* „,, je v okviru ohčinsk.'Ka Pravnika aaV organiziralo ŠD Kondor iz God^aj-l"^ dalo pti si k« i«1 »i"1' precej Kleda|0v>v"' Vrstni red - člani: L Peter Bertoso (Kondor). 2. Jano Rant (Kondor) £\j Sv.iljšak (Gor predilnica). 4. Jane« St» ,nan (Kondor) itd ; uilad.nci: 1 Ukll r> (t.Hhcrk). 2. Jože Hafner (Kondoe) rictl.TH). I. Marko Carman (Kondorji* 1 Xtl,r«.ir Nenadoma pred avto Škofja Loka — Na regionalni cesti na Bukovici se je v ponedeljek, 22. januarja, ob 7.30 pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila poškodovana Kristina Potočnik (roj. 1918) z Bukovice. Potočnikova je nenadoma stopila pred tovorni avtomobil, ki ga je vozil Jože Frakelj iz Studena. Voznik je videl, da mu po levi strani ceste iz nasprotne smeri prihaja pešakinja, ki pa je nenadoma stopila pred tovornjak, tako da nesreče ni mogel preprečiti. Trčenje v ovinku Bled — V torek, 23. januarja, nekaj pred 11. uro dopoldne se je na cesti v Rečici pri Bledu pripetila prometna nezgoda na spolzki in poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila Cvetko Pogačar (roj. 1946) z Bleda je pripeljal v blagi desni ovinek, vendar ga je na ledu zaneslo v levo, tako da je trčil v avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Janez Vester (roj. 1944) z Bleda. V trčenju je bil voznik Pogačar lažje ranjen, škode na avtomobilih pa je za 58.000 din. Prehitro v ovinek Radovljica — V sredo, 24. januarja, ob 8.40 se je na lokalni cesti v Zapužah pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila znamke citroen Mile Jokič (roj. 1953) iz Lesc je peljal od Otoka proti Zapu-žam. V preglednem levem ovinku pri odcepu za Dvorsko vas ga je zaneslo, da je zapeljal v desno s ceste in se prevrnil. V nesreči je bil laže ranjen sopotnik Ivica Maric iz Lesc, ki je sicer lastnik vozila. Avtomobil je skoraj povsem uničen. L. M. Čigave so smučke? »Saj ne vem, ali bi se smejal ali bi se zjokal.« me je pred dnevi ustavil znanec. Letos je kupil svojemu štiri leta staremu sinu smučke. Sneg je tudi v dolini pokril manjše in večje hribčke, tako da se je otrok lahko dričal kar za hišo skupaj z ostalo otročadjo, ki še nekaj časa ne bo dorasla žičnicam. Sine je bil nadvse zadovoljen, pa ne zato, ker bi imel nove smučke, ampak zato, ker ie bil lahko vse popoldne z otroki. Ce ga je zeblo, je od časa do časa prišel v kuhinjo in se pogrel, nato pa spet stekel nazaj na sneg. Smučke je navadno pušča/ kar zunaj na stopnicah. No, enkrat pa jih ni bilo več. Debele solze so se mu zlivale po licih, ko sta z očetom po dolgem iskanju lahko ugotovila le. da jih ni in da jih je pač nekdo vzel. Tudi v Kranjski gori se zgodi, da smuči menjajo lastnika takoj, ko jih smučar odpne z nog. Zadnjič je neka mama samo za trenutek pustila smuči brez nadzorstva, da je šla v hotel sinu kupit sok, pa že ni bilo smuči več. Take misli so obšle tudi znanca, pa se je sprehodil malo okoli, kjer so sc smučali otroci. Res je ob gozdičku zagledal skupino otrok, ki se je smučala in glej, eden je res imel smučke njegovega sina. Otrok se je kajpada prestrašil, saj je vedel, da ni storil prav. Ubral jo je po bregu navzgor in se skril za drevjem. Znancu se ni zdelo, da bi se podil za otrokom, pa je raje kar počakal spodaj. Res je mali zgoraj kmalu premislil vso stvar in lepo spustil smučke eno za drugo po bregu, da so se znancu pri-drsale pred noge. Ker pa smučarskih palic še ni dobil nazaj, je pobaral bližnje otroke, kje stanuje tisti junak in stopil k staršem, da bi jih opozoril na to. kar je pač njihov otrok brez dvoma v želji po smučanju stori/. Da ne bi storil tega! Starši so bili na moč užaljeni, ko jim je znanec razložil namen svojega obiska. Poslušati je moral, kako ne privošči drugim otrokom, da bi tudi imeli smučke, da ie more biti tako skopuški in podobno. Stal je tam kot krivec s komaj meter dolgimi otroškimi smučmi in poslušal starše, ki so jim pritegnile še c/re, tri sosede. Brez besed jo je raje pobral še vedno ne čisto gotov, ali ni morda sam res kriv, da je sinu kupil smučke, ki jih bo drugo leto ali čez dve lahko imela še sestrica. Saj res. da vsi otroci nimajo smučk, četudi si jih želijo, saj solidarnost za zdaj še ni segla do sem; toda od kod nekaterim staršem misel, da »moje — tvoje« velja že tudi za take dobrine, kot so otroške smuči? »Saj se ne jezim nad otrokom, ki si je neupravičeno sposodil smučke, kot se temu lepo reče, saj je mene moja mama učila drugače,« razmišlja zdaj moj znanec. »Celo žal mi je. da je imel le kratko veselje. Morda bom celo poprašal okoli, če ima kdo rabljene otroške smuči zanj. Pa se kar bojim, da bodo starši spet povsem narobe razumeli.« Morda bo res tako: i>drasli se tako težko kaj naučimo od otrok. Vožnja v snegu in poledici Na naših cestah so trenutno pravi zimski pogoji vožnje. Vozniki, ali se zavedate, da so prav sedaj počitnice in da je na cestah dosti več otrok kot sicer. Otroci pa, kot vemo, radi nepremišljeno stečejo čez cesto. Ce je poledica ali pa sneg na cesti, bomo z zaviranjem ali izogibanjem naredili bolj malo. Vsako nenadno zaviranje bolj malo hasne in ima tudi nepredvidene posledice. Tudi na prehodih za pešce, kjer naj bi bili pešci, med njimi seveda tudi otroci, kolikortoliko varni, so v zimskem času lahko prave pasti. Voznik, ki na ledu ali na zasneženi cesti zavira pred prehodom, se na prehod med pešce navadno kar pridrsa. Pomaga le skrajna previdnost in počasna vožnja v naseljih. Vozniki! V teh voznih razmerah vozite previdno, počasi. Po nesreči je obžalovanje prepozno. Ce so otroci na pločniku ali nameravajo čez cesto, je treba že poprej odmakniti nogo s stopalke za plin in primerno počasi voziti mimo ali se pripravljati na pravočasno ustavljanje. Za silovito divje ustavljanje na spolzkih cestah zdaj prav gotovo ni primeren čas. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ — z n. sol. o. v Kranju, C. JLA 2 TOZD AGROMEHANIKA KRANJ objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas GROSISTIČNA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: — ekonomski ali komercialni tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, aktivno znanje italijanskega jezika in pasivno znanje nemškega jezika. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh od objave. Tržni pregled KRANJ Solata 40 din, špinača 26 din, cvetača 25 din, korenček 16 din, česen 40 din, čebula 12 din, fižol 30 Dežurne trgovine V soboto, 27. januarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila — prodajalna SP Prehrana, C. Staneta Žagarja 19, prodajalna SP Planina, Zupančičeva 24 SKOFJA LOKA: SP Groharjeva naselje, Mesnica Groharjevo JESENICE: p:mona - Market, Prešernova 1 a, Jesenice Tržič: Mercator — Bistrica (nad šolo), Mercator. Trg svobode 16, KZK, Trg svobode 16 din, pesa 12 din, slive 36 din, jabolka 14 do 16 din, hruške 26 din, grozdje 18 do 22 din, radič 70 din, pomaranče 14 din, limone 17 din, ajdova moka 18 do 20 din, koruzna moka 7 do 8 din, kaša 25 din, surovo maslo 78 do 80 din, smetana 38 do 40 din, skuta 18 do 20 din, sladko zelje 10 din, kislo zelje 14 do 16 din, kisla repa 12 do 14 din, orehi 160 din, jajčka 3,50 do 4 din, krompir 5 din, med 60 din JESENICE Cvetača 28 din, korenček 12 do 15 din, česen 44 din, čebula 7,50 din. pesa 9,20 din, paradižnik 30 din, slive 35 din, jabolka 14,25 din, hruške 25,50 din, grozdje 18 din, pomaranče 13,70 do 18,45 din, limone 23,05 din. ajdova moka 8,64 din. kaša 15,53 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,70 din. skuta 26,55 din, sladko zelje 14 din, kislo zelje 9,20 din, kisla repa 7,50 din, orehi 172,50 din, jajčka 2,50 do 2.70 din, krmpir 5 din. Komu je nevaren pes? Lovci pravijo, da so ljubitelji živali. Da so lovci predvsem zato, da skrbijo za divjad, ne pa da bi jo ubijali. Zal pa ta »ljubezen« gre v zadnjem času pogosto tako daleč, da je potrebno »popokati« vse, kar naj bi škodilo divjim živalim, predvsem pa so to domači psi in mačke. Čeprav sem otroštvo preživela na osamljeni kmetiji, obdani od gozdov in kjer smo skoraj sleherno jutro ali večer imeli na njivah v gosteh srne in zajce in vedno tudi psa, če ne enega pa dva, ki nikdar nista bila privezana, se nikdar ne spomnim, da bi »jagalrt« divjad. Niti se ne spomnim, da bi se o tem sploh kdaj-koli pogovarjali, niti z lovci ne, čeprav niso bili taki) redki gostje. Niti se ne spomnim, da bi soseda, ki je bil vse življenje lovec in je Se danes, kdaj motili naši psi. Le kadar so lovci imeli jago, so prej obvestili, da pse privežemo, da ne bi po naključju katerega ustrelili. Sedaj pa je drugače. Res, za nekatere kraje, zlasti tiste ob meji z Avstrijo, velja, da morajo biti psi privezani, da se ne bi okužili s steklino. Vendar ni povsod tako. Drugod se psi lahko neprivezani zadržujejo v določeni oddaljenosti od naselja in v določeni razda Iji od gospodarja v gozdu. Vendar so predpisi eno, praksa pa drugo. Ce se pes le prikaže pred cevjo, je po njem. Tako se je zgodilo tudi letos, kmalu po novem letu, na domačiji Janeza Stanonika, na Lovskem brdu 2 v Poljanski dolini. Lovec je prišel na dvorišče in vpričo starega gospodarjevega očeta ustrelil psa čuvaja, kije bil le nekaj metrov oddaljen od hiše. Pravzaprav ga je le obstrelil in to s puški) ali pištolo, kije imela dušilec, tako da je oče najprej misli/, da je psa le z nečim udaril. Pes se je zavlekel kakih 25 metrov daleč v vrt in tam poginil. Storilec pa je zbežal. Gospodar, ogorčen nad dejanjem neznanega lovca, je dejanje prijavil lovski družini Poljane, vendar mu niso vedeli povedati drugega kot to, da lovec nt ravnal prav. Odškodnino pa bo lahko dobil le, če bo zvedel, kdo je bil lt>vec, ki mu je ustrelil psa. Drugače ne, ker pač lovska družina izplačila takšne vrste škode nima v določilih. Milica tudi lahko le pomaga iskati storilca. Čeprav je pravica na njegovi strani, mu to kaj prida ne pomaga. Upa lahko le, da bo z novim psom, samotna kmetija namreč ne more biti brez čuvaja, imel več sreče. L. Bogataj Pazi, smučarski začetnik! Po vseh naših smučarskih središčih je v teh dneh pravo mravljišče, saj so na smučeh naši najmlajši, v smučarskih tečajih ali s starši, ki so si v šolskih počitnicah vzeli dopust. Ne bi govorili o dolgih in predolgih vrstah pred žičnicami in vlečnicami, ne bi govorili tudi o smučarskih znakih na smučiščih — saj jih marsikje sploh ni ali so za smučarje še nenavadni — rekli bi le eno ali dve o objestnosti na smučiščih. Objesnosti in neprimernega obnašanja je več vrst, od vrivanja ali »padalstva« najbolj neučakanih do vijuganja na vlečnici. Najbolj nevarno pa ostaja divje vijuganje, ostro zavijanje ali celo hitri smuk med repi začetnikov, tečajnikov, ki se učijo prvih desnih in levih zavojev. Jasno je, da mladenkam in mladeničem, ki znajo pognati smuči tako, da se visoko vzdiguje pršič, nihče hitrosti in odličnega smučanja ne more zameriti, še manj preprečiti. Jasno je tudi, da se večinoma oni pač že znajo ogniti smučarju, ki kot začetnik obotavljaje in negotovo drsi po strmini. Vprašanje pa je seveda, kolikokrat jim bo ob takšni gneči, ki je zdaj na naših najbolj znanih smučiščih, uspelo zares tudi zaviti drugam, kolikokrat jim bo hitrost in spretnost to tudi dopuščala? Nobenih iluzij ni treba pestovati, tistih iluzij, češ. saj znam, se bom že izmazal, kajti v delčku sekunde začetnik spremeni smer in nalet je neizogiben. Tisti, ki znajo smučati, bodo padec seveda že prenesli, kot toliko drugih poprej, tisti pa, ki so prvič ali drugič na smučeh, pa se bodo pošteno ustrašili. Prav nič bolj neprijetnega pa ni, če vodiš po strmini mladega smučarja, ki se stalno boji drugih, ki se venomer ozira, zaustavlja in previdno premika, ker je pač nekaj takih naletov že doživel. Naletov s tistimi, ki se na nestr-mem smučišču, primernem le za začetnike, primejo za roke, od-vržejo palice in z vso hitrostjo spustijo naravnost ali s tistimi, ki nalašč divje zavijajo med vrstami tečajnikov. Prav nihče občudujoče ne vzdihuje nad njihovo korajžo in eleganco, vsi, ki se zavedajo nevarnosti, bi jim najraje eno ali dve prisolili. Zdaj imamo na naših smučiščih bolj in manj strme proge, bolj ali manj zahtevne planote. Začetniki niso na najbolj strmih, te so za tiste, ki uživajo v hitrosti, v smuku. Nadvse zaželeno bi bilo, ko bi se prav vsi nanje tudi resnično preselili in vsaj v teh dneh prepustili položnejše gričke začetnikom, da jim ne bi bilo treba že zdaj neprijetno izkusiti, kako nevaren je lahko začetniški sneg. D.Sedej Gostinska in trgovska DO CENTRAL KRANJ z n. sol. o. objavlja na podlagi sklepa IO DS in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, proste delovne naloge in opravila: za TOZD Gostinstvo 1. 4 NATAKARJEV 1. 2 TOČ A JEV 3, 2 KUHARJEV za TOZD Vino 4 CISTILKE 5 DELAVKE V POLNILNICI 6. 2 TRANSPORTNIH DELAVCEV Pod točko L, 2., 3.: — se zahteva poklicna gostinska šola in 2 meseca poskusne dobe. Pod točko 4., 6.: — se zahteva dokončana osnovna šola in 1 mesec poskusne dobe. Pod točko 5.: — se zahteva dokončana osnovna šola, z dodatnim usposabljanjem za polnjenje, 6 mesecev delovnih izkušenj pri polnjenju in poskusna doba 2 meseca. Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 7 dneh,po objavi na naslov: CENTRAL KRANJ, Maistrov trg 11 -kadrovski oddelek. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Radovljica objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA INVALIDSKE PREJEMKE v oddelku za družbene dejavnosti in občo upravo. Kandidati morajo za uspešno opravljanje del in nalog imeti poleg splošnih še naslednje pogoje: — dokončano ekonomsko srednjo ali upravno administrativno šolo in 1 leto delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom in potrdilom o dosedanjih zaposlitvah je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija upravnih organov Skupščine občine Radovljica. Podjetje za ptt promet Kranj n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 4 TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA o. sub. o. Škofja Loka, Titov trg 9 želi pridobiti nove delavce za opravljanje del in nalog PRIPRAVA, DOSTAVLJANJE IN OBRAČUNAVANJE PTT POŠILJK (dostavljač) za pošti Škofja Loka in Žiri. Pogoj za sprejem je dokončana osemletka in šoferski izpit . li B kategorije. Poskusno delo traja en mesec. Prošnje sprejema komisija za delovna razmerja pri TOZD 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 8 dneti po opravljeni izbiri. 14. STRAN G L A (- DRUŽINSKI POMENKI Štajerski štrukelj Potrebujemo 1 kg krompirja, 1 do 2 jajci, 1 žlico masti, ocvirke, moko. Kuhan krompir pretlačimo, pridamo eno ali dve jajci, mast in toliko moke, da naredimo gladko krompirjevo testo. Tega razvaljamo, pomažemo s segretimi ocvirki, zavijemo v štrukelj, damo v moker prt, zavežemo z vrvico in skuhamo v slanem kropu. Kuhanega razrežemo, zabelimo z ocvirki ali drobtinicami in ponudimo h kislemu zelju, kisli repi ali solati. Odtrimčkajmo si trebušček So tudi vam prazniki pustili kar kakšen kilogram več, ki je lepo zaoblil že tako napet trebušček? Z nekaj rednimi lahkimi vajami zjutraj (!) ali zvečer ga lahko spet odpravimo. Petek, 26. januarja S ( ———-- MARTA ODGOVAR Barbara — Kranj Sem v 2. mesecu nosečnoft in bi rada obleko, katero nosila lahko tudi po porodi Stara sem 26 let, visoka a 169 cm. Sadne solate, ki so pri nas že kar v navadi ob nedeljah, pa tudi noben praznik ne mine brez njih, so sicer dober priboljšek, a ne kaže z njimi pretiravati. Lepo opran svež sadež je prav tako okusen in privlačen, razen tega pa vitaminsko več vreden. Z rezanjem dobi namreč zrak dostop do velikih površin sadja, s čimer povečamo uničevanje posebno vitamina C, ki ga sicer ščiti lupina. Usedimo se na tla, sklenimo roke v zatilju, skrčimo in dvignemo desno koleno, obenem se pa toliko nagnemo, da se z levim komolcem dotaknemo kolena. Potem še z drugo nogo. 10-krat. Rahlo kodrava pričeska se lepo poda ženskam vseh starosti. Vsekakor si jo najraje omislijo predstavnice nežnega spola, ki tudi sicer ne žele izstopati, vendar se rade češejo in oblačijo modno in okusno. Prikazana pričeska se bo enako dobro ujemala z mehko padajočimi tkaninami in kroji, ki so na pohodu v prihajajoči modni pomladi, kot s strožjo linijo moške silhuete s hlačami, srajco z ožjim ovratnikom. modno ozko kravato in telovnikom, kar vse ima rada letošnja moda. Umivalne rokavice postanejo spolzke in zaudarjajo, če jih pogosto ne menjamo in pošteno ne operemo. Zato jih vedno kuhamo ali peremo kot belo perilo. Sušimo jih na zraku, posebno take, ki so že nekoliko zanemarjene. Le tako bomo spravili iz njih neprijetni duh, ki ga ohranijo tudi po pranju, in jih obenem tudi do kraja razkužili. Podobno se godi s slabo opranimi kuhinjskimi krpami. U ležite se na tla, roke pod glavo. Dvignite stegnjene noge in jih potem počasi spuščajte (preštejte vsaj do štiri, pa ne prehitro!). 5-k rat. Jabolčne rezine 1 cm debele jabolčne rezine 4 jabolk mariniramo z malce konjaka in sladkorjem. Testo: 1/4 1 piva zli-jemo v sklado, dodamo 175 g moke, v katero smo zamešali malo pecilnega praška. Sol in 1 jedilno žlico sladkorja dodamo naenkrat in hitro zmešamo. V to maso pomakamo narezana jabolka in pečemo v vroči maščobi. Ne smemo pa skopariti z maščobo — jabolka naj plavajo v vsaj 2 cm olja, rastlinske masti, masla ali podobnega. Nasvet: če je maščba dovolj vroča za pečenje, preskusimo tako, da vtaknemo v maščobo kuhalnico: če se naredijo mehurčki, lahko začnemo s pečenjem. Pečene potresemo s cimet ovim sladkorjem, zraven pa ponudimo še kavo. Odlično. Dvigujte prav tako iz sedečega položaja menjaje levo in desno nogo sunkovito navzgor. Vsakokrat pod dvignjeno nogo še plosknite z rokami. 10-krat. Odgovor Obleka naj bo v prvi vrsti tanjšega in mehkega nis__ la. Model si lahko ogledate* skici. Je zelo široka zvonastrf kroja ob ovratniku nabrani rokava so reglana in stisnjeP z volneno obrobo. Tudi p ovratnik je volnen. Nosit lahko s pasom, v času nosti pa brez njega. tel Od doma »Ne grem, pa pika!« sem vreščal jesenskega popoldneva leta 1970. »Ce mi daste karkoli, ne grem!« Mati me sploh ni mogla pomiriti. Moral sem namreč v bolnišnico, ker sem se lepo popraskal po hrbtu. No; temu se sploh ne bi moglo reči praska, ker je bila rana globoka pol centimetra. Podrgnil sem se, ko sem lazil po starih bunkerjih na Hrušici. Premišljeval sem, kako bo, če ne bo obveljala moja. Toda starša sta me stlačila v avto in odpeljala proti tisti strašni skrivnostni zgradbi. Izgubil sem zavest. Znašel sem se med »duhovi« v belih rjuhah. Po stava, ki je glavnemu »duhu« nekaj dopovedovala, me je spominjala na mojo mater, a nisem mogel razločiti, ker je bilo vse megleno. Nisem vedet, ali sanjam ali bedim. Začutil sem zbodljaj v rami in utonil sem v hujšo meglo. Nisem vedel, ali spim. Čutil sem, kako me je nekaj praskalo po hrbtu, toda bolečin nisem zaznal. Kmalu sem »zaspal«. Zbudil sem se v operacijski sobi. Mati je bila ves čas poleg mene. Po hrbtu me je skelelo. Ozrl sem se, a videl sem samo pet centimetrov Celodnevna šola V drugem polletju bomo začeli s celodnevno šolo. Staro solo so začeli obnavljati že v poletnih počitnicah. Dobili smo novo garderobo, kuhinjo, jedilnico in prenovljen hodnik. V razredih so tudi nove luči. Po vseh šolskih prostorih greje centralna kurjava. V petek, 12. januarja, je bila otvoritev prenovljene šole. Na otvoritvi smo peli, plesali in deklamirali. Sodelovala je tudi mladina. Potem je govoril Rafko Kavčič. Anči, Vilko in jaz smo prevzeli ključe in odklenili šolo. Sledil je ogled šole in pogostitev gostov. Mislim, da se bomo v celodnevni šoli lažje učili. Nekateri starši so se uprli, ker bo treba več plačevati. Poleg tega pa doma ne bomo nič pomagali. Šole se veselim, ker bodo krožki. Marjan Kavčič, 3. r. osn. šole V Dražgošah šivov. Torej sem bil v bolnici. Razumljivo. Vsi so bili prijazni z menoj, celo sladkobni: Bolnišnica pa mi je kljub vsemu še danes neprijazna, strašna in ne morem prenašati, če se samo kdo pogovarja o njej. Matjaž Brudar, 7. a r. osn. šole v Žirovnici S ŠOLSKIH KLOPI Sneži Zjutraj vstanem čemeren. Grem v sobo k mami in še dobro jutro ne rečem. Ko stopim k oknu, se moja čemernost razblini. »Sneg,« zakričim in že pripravljam obleko in obutev za v šolo. Ura odbije pol osmih. Pograbim torbico in že sem med ple- Skrita slika — Skrbno pobarvajte polja s pikami. Kaj prikazuje skrita slika? Spoštovani tovariš urednik, ker vemo, da vam učenci drugih šol pošiljajo svoja glasila, smo se tokrat odločili, da vam predstavimo naš ZARES tudi mi. Pošiljamo vam prvo številko v šolskem letu I97H/79, ki je po velikih težavah zaradi tiska končno izšla. Upamo, da boste v njej našli tudi nekaj prispevkov za naš kotiček v Glasu. — Učenci OS Josip Hroz-Tito. Predos/jc Seveda. In hvala za vaš ZARES. Kako sem kuhal Ne vem točo. kdaj je bilo, ko sem kuhal mleko. Oče mi je dajal nasvete: »Jožko, vzemi lonec, ki žvižga. Vlij vanj liter mleka. Pa ne hodi ven, drugače se bo mleko zasmodilo!« Vse sem pripravil. Nalil sem v lonec mleko in ga postavil na plin. Vendar nisem mogel zdržati. Stekel sem ven. Nahranil sem zajce pa tudi kokošim sem dal nekaj. Nato sem odšel k Franci ju. Tedaj sem se spomnil na mleko. Odšel sem domov. Res se je prismodilo. Kmalu je vstal oče, ker je začutil vonj po zgorelem mleku, in me vprašal: »Kje imaš mleko?« »Prismodilo se je,« sem odgovoril. Vse se je dobre izteklo, le lonec sem moral očistiti in ga popraviti, da je spet žvižgal. Jože Kozjek, 5. b r. osn. šole Josip Broz-Tito Predoslje Minljiva mladost Nič več ni življenja pomlad, nič več ni mladosti čas — zdaj vse to je šlo od nas. Nič več ni otroških zvijač, nič več potepanja s fanti — minilo je, šlo je od nas. Pa vendar takrat je lepo, spominjaš se tiste mladosti, ki loči nas od starosti. Natalija, 8. a r. osn. šole bratov Zvan, (iorje ra na snegu Stopil sem iz hiše in videl, da moj prijatelj Blaž dela bunker. Nekaj časa sem ga opazoval, nato sem se mu pridružil. Dajal sem mu velike kepe, on pa je izdeloval obzidje iz snega. Na streho sva dala deske in na njih nametala sneg. Ko je bil bunker končan, sva z Blažem splezala na streho, da bi videla, če drži. Toda tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Streha se je vdrla, z Blažem sva padla na tla, sneg pa na naju. Ko sva se izkoba-cala ven, sva bila kot snežena moža. Nekaj časa sva se začudeno gledala, nato pa sva se začela tako smejati, da sva se kar valjala po tleh. Drugi dan sva naredila nov bunker, vendar pa nisva več plezala na streho. Domen Kant, J. a r. osn šole Cvetko dolar, Škofja Loka Naša ura o Pri fias doma imamo dve stenski uri. Ena je v moji sobi. druga pa v kuhinji. Imamo Še ^tm ročne ure in dve budilki. Ura v moji sobi je baterijska in ima kvadratno obliko, Ohišje je I* plastične mase m je rjave barve. Na vsakem vogalu ima kroge oranžne barve. Številčnica je okrogle oblik«- Ure so označene z .uabskimi številkami Mali kazale, kaže ure, velik pa minute. Na njej j« tudj kazalec, ki k;iže sekunde. Andreja Raik, 8 a i osn. šole Peter Kavčič, Škofja Loka som snežink. Tisoče in tisot* jih vsipa z belega neba. »Ti najlepše darilo za moj n?* da,« pomislim. Pogledam c» sebe in kaj vidim? Dreves« sklanjajo pod težo belega sa* Imajo lepo, izrazito obliko. Ij he hiš in kozolcev je pr«Jr snežna odeja. Električni * govi, travniki, polja in cest* je belo. Ko tako premišljuje« opazim ne, da sem pred Vidim, kako veseli so vsi. Ke? se. Sedaj, ko čakam, da se še-vrata odpro, pomislim na p» ki niso odletele na jug. p0 p*» jim bom nastresel hrane. me obide, ko pomislim, da se' katere že poginile od gladu al' so zmrznile. Za nas je snatf sela, za ptice in živali v gos* ni. Lisice se pode za zajci, t morejo hitro teči v vin* snegu, jih ulove in pojedo. Šolska vrata so se odpri« konec je mojega p remi sijev* Vstopimo v šolo in toplot« poboža po licih. Ko se* razredu, pogledujem skriva"* zi okna in spremljam ples * žink. C.regor Cušin, 3. b r. osn. šole karavanških kurirjev NOB. Kor. Bela Refleksni gibi V naši šoli imajo toi«m&' prirojen čut za refleksne £i> Spodbuda za občutek se hrbtenjači preklopi na giJ* no vlakno in mišica se skrt Pri tem v redovalnico priit vodoravna črtica — mi-Jf cvek, včasih pa tudi neuprs fena ura. Znanstveno je dokazano, imajo refleksne gibe tudi ' kometaši našega razreda. P~ skušali so jih med učno *' tako, da so zaigrali tekme sosednjim razredom. Zal moje reflekse istočasno skusila tudi tovariši^ : vsem po vrsti pri mazala * upravičeno uro. Janez Hafner, 7. f r # šole Peter Kavčič Škofja Loka TELEVIZIJA 27. JAN. 7.55 Poročila 8.00 Stare japonske pravljice 8.15 Vrtec na obisku: Igrajte se z nami 0.30 Tako so živeli: Ariel III. del 8.50 Babičin vnuček 9.20 Mali svet 9.50 A. Blomquist: Maja z Viharnega otoka 11.15 Trimska televizija 11.55 Garmisch: Smuk za moške — prenos pribl. 13.00625 15.40 Poročila 15.45 Romeo in Julija — mladinski film 17.00 Košarka Zadar: Jugoplastika — prenos 18.40 Na* kraj 18.50 Očka. dragi očka - humoristična oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Morgan: MarieCurie. TV nadaljevanka 20.55 TV žehtnik 2130 TV dnevnik 21-40 Pekarija — celovečerni film Oddajniki II. TV mreže: 17.55 Test 18.10 Poročila 18.15 Zeleni kabaret 18.45 Dokumentarna oddaja 1930 TV dnevnik 2000 Večer z ljubitelji jazza 2100 Poročila 2110 Terenci - feljton TV Zagreb — I. program: 9.00 TV v soli: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek. Slikarji in kiparji. Tara 11.10 TV v Soli: V veliki piramidi 15.15 Poročila 1550 TV koledar 15.30 Otroška oddaja 16.30 Smuk za moške - posnetek z Garmischa 17.00 Košarka Zadar: Jugoplastika 18.45 Humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 2000 Celovečerni film 2145 TV dnevnik 22.00 Koncert ob 60-letnici L. Bernsteina TTA TEDEN NA TV Sobota Nemški film romeo in julija predstavlja jsubertetnike na taborjenju. To je čas prvih ljubezni pa tudi že spletk. Vmes igra važno vlogo Shakespearova tragedija Romeo in Julija, ki jo gojenci med taborjenjem naštudirajo v skrajšani obliki. Seveda je glavni junak »Romeo«, okoli katerega se suče več deklet. Fant ima že svojo izbranko in kljub »konkurenci« se počitnice končajo Aot je treba. Nežne, lirične teme sicer niso značilnost uzhodnonemške kinematografije, vendar so tokrat ustvarili dovolj simpatičen film o mladih, ki stopajo v življenje. Angleška barvna nadaljevanka v petih delih ma-rie curie obravnava življenjsko zgodbo znanstvenice in izumiteljice Ma-He Curie-Marije Sklodow-ske, rojene v Varšavi leta 1867. Znana kemičarka in fizičarka, ki je dvakrat prejela Nobelovo nagrado, jre živela v Franciji in leta 1898 je z možem Pierrom fZuriejem odkrila radij ter teko pomagala medicini v *rjenem boju proti širjenju *~akastih celic. pekov kruh, zahod-*%onemški film, prikazuje Krsakdanje življenje v ne-^em malem mestu. V središču pozornosti je zasebna lekarna in ljudje, ki si ^skušajo izboriti pravo mesto v večnem dvoboju s Premočjo supe rmarke tov. v to življenje vstopi mladi center, ki se uči za peka, hkrati pa doživlja vse značilne težave mladosti. Nedelja Veliki raziskovalec in izumitelj Louis Pasteur je ijnel tako razgibano življe-+ije, obenem pa tako zapolnjeno z delom in uspehi, Kia predstavlja silno zani-**iivo osnovo za biografsko obdelavo. William ^Dieterle je filmski specialist za to zvrst. Spomnimo Se le filma o Emilu Zolaju. ^godba o louisu *»A8TEURU predstavlja *?no najboljših njegovih ^tel; nemalo tudi po zaslugi odličnega scenarija in glavne vloge Paula Muni-^o, ki je za svojo kreacijo **rejel oskarja, ista nagrado je bila dodeljena tudi Scenariju filma. ^Ponedeljek Sredi decembra je bila v rfrnajski državni operi po- NEDELJA 28. JAN. 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju 8.55 S. Matavulj: Beograjske povesti 9.55 Garmisch: Slalom za moške — prenos 10.55 Ulica Sezam — mladinska oddaja 11.55 Garmisch: Slalom za moške - prenos pribl. 13.00 Poročila 14.30 Kaj vemo o Veliki nogi - dokumentarni film J4.55 TV žehtnik 15.30 Športna poročila 15.35 Dosje naSega časa: I>eto 1964 16.35 Retrospektiva TV drame - M. Kranjec-V. Frantar. Sence pod Ostrim vrhom 17.45 Poročila 17.50 Zgodba o Louisu Pasteurju. film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 B. Copič-A. Diklič: Osma ofenziva -TV nadaljevanka 21.05 VSabonu Yanomami. oddaja iz cikla Iz tropskega deževnega gozda 21.35 TV dnevnik 21.50 Melodije 78 22.05 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.00 Test 15.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 DediSčina za prihodnost - dokumentarna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Vstajenje - II. del filma TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila 10.00 Zlata nit - otroška oddaja 10.30 Crna puščica - serijski film 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 13.15 Kritična točka 13.45 Afriška ptica - mladinski film 15.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Osma ofenziva - TV nadaljevanka 21.00 Ulcinjske korenine - dokumentarna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.50 Glasbeni album 22.a5 Športni pregled PONEDELJEK 29. JAN. 9.00 TVv.šoli: Kocka, kocka. Risanka, Boj za obstanek. Pri Stojami Maksimoviću, Izobraževalna oddaja. Muzej v ftabcu 11.00 TV v Soli: Iz igre v igro. Rdeče jezero. Risanka. Pravljica 16.15 Kmetijska oddaja TV Zagreb 17.15 Poročila 17.20 Naši trije. Otroški zbor RTV 17.40 Kaj vemo o____ dokumentarni film 18.05 Spekter 18.25 Šola smučanja 18.35 Obzornik 18.45 Zabava za vso d ruži no 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Bizet: Carmen, predstava dunajske državne opere 22.20 TV dnevnik 22.35 Kulturnediagonale Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Orfeum - otroška oddaja 18.00 Moj prijatelj Piki Jakob 18.15 Živeti v družini - izobraževalna oddaja 18.45 Zabava za vso družino 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Aktualnosti 21.05 Poročila 21.20 Kna in ena. film TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Orfeum - otroSka oddaja 18.00 Moj prijatelj Piki Jakob 18.15 Živeti v družini 18.45 Koraki, mladinska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Na pomoč, TV drama 21.25 Glasbeni trenutek 21.30 Kultura danes • 22.15 TV dnevnik 22.30 Baletna oddaja 30. JAN. sneta celotna slavnostna predstava Bizetove opere carmen z znanimi svetovnimi opernimi pevci. Ogledali si jo bomo lahko zvečer ob 20. uri. Sreda Francosko filmsko ustvarjalko Agnes Varda poznamo Slovenci predvsem po njenem filmu Sreča. Tudi v najnovejšem delu ena poje, DRUGA ne .ve je režiserka lotila vprašanja sreče. To občutje raziskuje v življenju dveh mladih žensk, prijateljic Pomme in Suzanne. V najrazličnejše življenjske situacije ju pripelje, samo da bi v njunih reakcijah izzvala občutja kot so osamljenost, razočaranje, žalost in seveda sreča. Četrtek V vsaki temeljni organizaciji združenega dela moramo spodbuditi delavce, da bodo ob razpravah o zaključnih računih za leto 1978 konkretno ocenili uresničevanje obveznosti, sprejetih v samoupravnih sporazumih in dogovorih o temeljih plana. Tako je zapisano v stališčih in sklepih 9. seje ck zks, še posebej pa je v dokumentu poudarjeno, da je treba pri razpravi o zaključnih računih usmeriti pozornost na delitev ustvarjenega dohodka za vse namene porabe, kako se z investicijsko politiko uresničujejo prednostne naloge v razvoju, kako se krepijo kakovostni dejavniki gospodarjenja, povečuje izvoz, kako se spreminja sestava ekonomskih odnosov s tujino in kako se krepijo trajni odnosi z drugimi organizacijami združenega dela v Sloveniji in Jugoslaviji na podlagi skupnih planov in usklajenih interesov. Iz tega izhaja tudi pobuda za oddajo V živtf molk in govorica Številk, z gosti se bo pogovarjal Stjepan Šaubert. Petek V Nočnem kinu si bomo tokrat ogledali ameriški film osvobajanje režiserja Johna Boormana. Prikazuje skupino štirih prijateljev, ki se s kanuji odpravijo po reki, da bi dokazali človekovo sposobnost za življenje v naravi. Pri tem jih seveda doletijo različne težave. 9.00 1.00 17,«) 17.35 18.05 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 20.45 22.00 22.15 TV violi: Kocka, kocka. Risanka, Boj za obstanek. Pri Svetozarju Gligoriču. Slikarji in kiparji. S. Mokranjae: »Rukoveti« TV v Soli: Dnevnik 10. Botanični vrt na Velebitu. Proti beli smrti. Od doma do Sole Poročila HrvaŠka folklora Mali svet Obzornik Mostovi - oddaja v madžarščini Risanka T V dnevnik Mednarodna obzorja J. Janicki: Pota Poljske TV dnevnik Razvoj popularne glasbe Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Knjige in misli 18.45 Narodna glasba 19.15 Risana 19 30 TV dnevnik 20.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju prenos začetne slovesnosti in kratkega nastopa parov 22.00 TV dnevnik ' "': '. TV Zagreb — I. program: IT. 15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled od 19.15 naprej isto kot na odd. II. TV mreže 31. JAN. 9.00 TV v Soli: Kocka, kocka. Risanka. Boj za obstanek. Pri Draganu I.ukiču, Izobraževalna oddaja. Srem 11.00 TV v soli: Nova igra. Medvednica. Ribniki, Pogovor s Tonetom Pavčkom 17.25 Poročila 17.30 Tako so živeli: Ariel - 4. del 17.55 Londonska narodna galerija 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Glasba starega Jadrana: Šibenik 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Ena poje, druga ne 22.00 TV dnevnik 22.15 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — posnetek tekmovanja parov Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Zlata nit - otroška oddaja 18.15 Tehnična kultura 18.45 Popularna glasba 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Evropsko prvenst vo v umetnostnem drsanju — prenos tekmovanja parov 22.15 TV dnevnik 18.35 Obzornik 18.45 Babičin vnuček 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 V živo: Molk in govorica številk Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TVdnevnik v madžarščini 17.30 TVdnevnik 17.45 Kurir Gor« Delčeva — mladinska oddaja 18.15 Znanost 18.45 PeSčena ura. kviz 19.15 Risanka 19.30 TVdnevnik 20. A. Marodič: Marija - T V nadaljevanka 21.15 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — prenos tekmovanja moških 23.00 TVdnevnik TV Zagreb — I. program: 17.15 TVdnevnik 17 35 TV koledar 17.45 Kurir Goce Delčeva - mladinska oddaja 18.15 Po poteh samoupravljanja 18.45 Peščena ura od 19.15 naprej isto kot na oddajniku II. TV mreže IZBRALI SMO ZA VAS 2. FEB. 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek. Pri Ljubomirju Ivanoviču. Izobraževalna oddaja. Slikarji in kiparji 11.00 TV v Soli: Risba. Klub mladih tehnikov. Pravljica, Literatura 16.10 Evropsko prvenst vo v umetnostnem drsanju — posnetek tekmovanja moških 17.10 Poročila 17.15 Zverinice iz Rezije: Zajčkova zadnja želja 17.35 Poletje s Katko. otroška nadaljevanka 18.05 Domači ansambli: Žagar. Vaška godba 18.35 Obzornik 18.45 Življenje na mehkem dnu — oddaja iz cikla Spoznavajmo naše morje 19.15 Risanka 19.30 TVdnevnik 20.00 Evropsko prvenst vo v umetnostnem drsanju — prenos tekmovanja plesnih parov vmes pribl. ob 21.30 TVdnevnik 22.05 Lee Harwey Oswald, TV nadaljevanka 22.50 625 Oddajniki II. TV mreže 16.45 Test 17.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, prenos kratkega nastopa žensk 18,10 Zagrebška kronika 18.45 Zanimivo potovanje 19.15 Glasbeni album 19.30 TVdnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Sodobniki 21.50 Zabava vas Charles Aznavour TV Zagreb — I. program: 17.15 TVdnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Magnet - otroška oddaja 18.15 Na.ša obramba 18.45 Potujoči glasbeni studia 19.30 TVdnevnik 20.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — prenos tekmovanja plesnih parov vmes pribl. ob 21.30 TVdnevnik 22.00 Lutka - serijski film Iz najboljšega svilenega damasta so, rjuha pa je enobarvna. Na dekorativnem oddelku Kokrine Tine v Kranju (nasproti pošte) jih imajo. Barve: zelena, opečna. CENA: 625,49 DIN mRDfimc RUBracin Jagodni kompot bo zagotovo mala poživitev oa mizi v tejle trdi zimi. Pri ŽIVILIH v GLOBU SU ga imajo kot posebno ponudbo. V pločevinki je 880 g neto. CENA: 21,55 DIN Najnovejša kolekcija kozmetike Madame Rubinstein je pripravljena nalašč za starejšo, utrujeno kožo. Tekoči svilnati pudri dajo koži spet lesk in zdrav videz. V kolekciji pa so še suhi pudri, čistilno mleko, dnevna in nočna krema. CENA: PUDRI OD 145 DO 1 70 DIN MLEKO, KREME 176,64 DIN Ambasador — šampion pravijo tejle lahki, mehki in topli odeji iz dralona, ki je tudi po pranju v stroju kot nova. Pri Elitini BALI v Kranju jih imajo. CENA 537.84 DIN Odličen špinačni pire z mlekom v konzervah (830 g neto) so dobili pri ŽIVILIH v GLOBU SU. Le stresemo jo iz konzerve, prevremo, po želji dodamo še masla, smetane ali začimb in serviramo k pire krom pir j u, jajcem itd. CENA: 35 DIN TVZ 17.15 17.35 17.45 18.15 19.30 20.00 22.15 22.30 agreb — I. program: TVdnevnik TV koledar Zlata nit — otroška oddaja Dokumentarni film TV dnevnik Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — prenos tekmovanja parov TV dnevnik Dokumentarni film ČETRTEK 1. FEB. 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka. Boj za obstanek. Pri Rozi Papo. Slikarji in kiparji Človeški glas 11.00 TVvSoli: Pravljica, Klub mladih tehnikov. Biologija Prijateljstvo 15.55 Smuk /a moške - posnetek i/. Villarsa 16.55 Poročila 17.00 Stare japonske pravljice 17 15 Živeti na deželi, oddaja i/, cikla Pogled v prihodnost 18 05 Kako načrtujemo mesto Na kranjsko filmsko platno prihaja uspešnica lanske filmske proizvodnje — domača barvna vojna drama OKUPACIJA V 26 SLIKAH dobitnik najvišjega priznanja na letošnjem puljskem festivalu — VELIKA/ZLATA ARENA, kot film leta! GLASBA. Alfi Kabiljo KAMERA: Karpo Godina (srebrna Arena SCENARIJ: Mirko Kovač in L Zafranovič REŽIJA: LordanZaf ranovic IGRAJO: Boris Kralj. Tanja Poberžnik, Franjo Lasić Milan Štrljić, Stevo Žigon, Zvonko Lepetić in drugi Na sporedu v kinu: Kino Tržič: od 27 do 30 januarja Kino Center Kranj: 28 januarja ob 21 uri — premiera Kino Duplica: 7 februarja ob 18 in 20 uri Kino Dom Kamnik: i^u. ,i 11 * i Za otroke film ni primeren! od o februarja do 1 1 februarja K Kinopodjetje Kranj RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00,8.00. 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), U.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa oh 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, H.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.06,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa oh 19.00, 20.30 in 23.50. 27. JAN. Prvi program 4,30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz t ujme 11.0.) (ijoacchino Rossini: Sonata na 4 glasove za 2 violini. violončelo in kontrabas v D-duru 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu ,42-30 Kmetijski nasveti: ing. Ivan Smole: l Jreditev gozdndi zemljišč pod daljnovodi 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 - posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glas' * 13.30 PriiKiročajo vam . . . 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevko Metko-Štok 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 (zunanjepolit ični magazin) 18.05 Od arije do arije 18.30 Festival Kurirček - Maribor 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset O.Oft Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15,tO Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek V. Kavčič: Pustota 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva RADIO TRIGLAV JESENICE UKW-FM področje za radovljiško občino 87.7 Mhz — Gornjesavska dolina 103,8 Mhz — Jesenice in okolica 100.6 Mhz srednji val: 1495 KHz Petek, 19. 1.: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas ho zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana. Sobota, 20. 1.: 16.03 Lokalna poročila — obvestila. 16.30 Kam danes in jutri — Jugoton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja, 21. 1.: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila — 12.00 Čestitke - Morda vas bo zanimalo Ponedeljek, 22. 1.: 16.03 Lokalna poročila -obvestila — 18.30 Ponedeljkov športni pregled — Morila vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi. Torek, 23. 11.: i I 16.03 Lokalna poročila — Obvestila ■- 1630 Oddaja ' za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda. 21. 1.: 16.0'l lok.dna poročila -Obvestila 16.30 Stop zelena luč — Morda vas l>'< zanimalo. Četrtek, 25. 1.: 16.03 Lokalna poročila • Obvestili 16.30 Po domače za vbs — Morda vas bo zanimalo 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (Kadio Koper) 18.40 Z ansamblom ('nllegium Singtduniim 18.50 Svet in mi. .. Tretji program 19.06 Nove prevodne st rani Blaise Cendra rs 19.20 Stereofonski operni koncert 21.15 Znani skladatelji — sloviti izvajalci 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 I/ slovenske poezij«- Z vami in za vas Novost n:< k 11 r i > 111 polici •la v / na II programu I Iva pianista: (>scai I 'd cison in John Taytor Od ena do pet Zrcalo dneva (iodala \ i it mu Glasbeni cocktail l Radio Koper) lahka glasba slovenskih avtorjev Minute za kulturo NEDELJA Prvi program 4..'10 Dobro jutro! 8.07 Veseli tobogan 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna J. Orkenvi: Enominutna groteska 10.50 Glasbena med igra 11 .(K) Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Barnev Kessel 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra Kichard Rev: Balada o železnem •Johnu 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JKT — Zagreb Mednarodno srečanje glasbenih akademij Rovinj 78 23.05 Literarni nokturno H Heine: Lorelei 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov in ritmov 15.00 Pet pedi 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Igramo, kar ste izbrali 21.00 Poročila 21.05 Naš likovni s'-et 23.00 Iz jugoslovanske komorne ustvarjalnosti (Prebanda, Kovač. Miloševič, Bečiri) 23.55 Iz slovenske poezije Tretji program 19.05 Nastop roni unskih madrigalist ov na dubrov niških poletnih priredil \ ah 1978 1 '< 15 Flavta v kupinah i/ itali lanskega 28. JAN. baroka (Viol:ti, Neri, Vivaldi i 20.15 Ekonomska politika -'035 Hindemilh v domači izvedbi Simfonija »Slikar Mathis« -Simfonični orkester I RTV Ljubljana dirigira Samo Huhad I 21.00 Literarni večer VVilliam Butler Yeats i 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih Marjan Vodopivec in Zvonimir ('iglic j 23.00 Za vas muziciraj«) . . . j 23.55 1/ slovenske poezije PONEDELJEK 29. JAN. i Prvi program I 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 I/berite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem'.' 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11 03 Za vsakogar nekaj . 12.10 Veliki revijski orkestri 12,10 Kmetijski nasveti — Jože Juvanec: Kako v/držn jemo krošnje sadnih dreves 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Primorska poje 78 — 16. odda m 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo i5.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Glasbena izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 18.55 Pet minut za EP 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta K režeta 20 00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno B. A. Novak: Sveta svet loba 25 I 'i Za ljubil« Ijf |azza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1.1,33 Ponedeljkov kri/en i k ni ž. 13.55 Glasbena inedigia 14.00 KiMiževnost jugoslovanskih narodov in narodnosti 30. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8 08 Glasbena matineja 9.05 Za šolarje Dr A Polenc: Pol rebni so naSega varstva 9 30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Franc ši urin — Ljubljana 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert i 12.10 Danes smo izbrali 12*30 Kmetijski nasveti — Lojze Kastelic: Koliko in kakšnih čebelnih družin je pot rebni h za poklicno čebelarjenje 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Družba in čas: Dojka Stanič: Razvoj delavskega razreda sodobne Jugoslavije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17 00 18.05 Obiski naših solistov — Rožo Rogelja — oboa. pri klavirju Aci Bertoncelj Spored- Haendel. Schumann. Škerl. Poulenc Neposredni prehos iz studia 131 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidaršič 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra Zvonimir Pajsić: Goljufa 21.28 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program .IRT — studio Skopje Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno Hugh M< Ihirmeit: Pesmi 2-'). 15 Popevke se vrst i jo 0,05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov l.'i,TS Danes vam izbira 14.00 Za šolarje M usorgski-Ravel: Slike z razstave 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16 40 Diskomentalnost 17.30 Zrcalo dneva 17 40 Z ansamblom Andrej Arnol 1750 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev IM.55 Minute/a kulturo Tretji program 19 05 Igor St ravinski Odlomki i/ opere »Razuzdančeva usoda« 20.O0 Znanost in družba 20.15 Offenharh v komorni zasedbi 20.35 I'o|e Komorni zbor RTV Ljubljana 21.00 Deseta muza 21.20 Praška pomlad 1978 Koncert (Vške filharmonije: dirigent Gael ano 1 )elogU. solist Garrick < Iglsson 22.55 Sezimo v našo diskoteko ... 2M55 I/ - lov ppske poezij«1 JAN Prvi program 4.30 Dobro nitio' «.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan s\ el pravljic i'i zgodb 9 25 Zapojmo pesem I )ek lišk i /boi-in oktet gimnazije Tolmin 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.1". Kdaj. kam. kako in po čem? 10.15 Turist ični napot ki /a nase goste iz tujine 11.03 PoTafijinih poteh 12.10 Veliki zabavni oi kesi i i 1231) Kmetijski nasveti - in« Tatjana Bruinat: Priprav a t late /a poni lad 12.10 Pihalne godbe 1.1.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila m /aha\ na glasita 13.30 Priporočajo v,un 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo I") 45 Spomini in pisma B. Pastema k i Pisma Olji I0.OO Loto vrtiljak 17.00 Studio oh 17.00 IH.05 Odskočna deska Darja Potrč — klavir 18 30 Koncert za besedo - Kras 19 20 Obvestila in zabavna glasba 1935 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute /. Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Koncert iz našega studia Simfonični orkester KTV Ljubljana 22.20 S festivalov jaz/a 19. Mednarodni lest iva I jazza Ljubljana 78 (lt>. oddaja): Kvartet Andrej Arnol 23.05 Literarni nokturno A. Vodnik: Nočna straža 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13,00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.3.1 S solisti in ansambli J RT 14.00 Za šolarje P Kalan: Zoltan Kodalv 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kult uro Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 M. Ravel in G. Petrassi v izvedbi Komornega /bora RTV Ljubljana, dirigent Marko Munih 20.35 iz manj znanih oper 21.40 Sodobni literarni port ret 22.00 Razgledi po sodobni glasbi Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev 23.00 Ura z Mozartom 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 1. FEB. 22 20 Prokofjcv v domači izvedbi (Igor Ožim , i — violina. Irena Gratenauer — flavta) 23.05 Literarni nokturno G Kanafani: Imm Saad Paleta popevk ni plesnih ritmov Nočni program — glasba 23:15 0.05 ; Drugi program j 8.00 Četrtek na valu 202 I 13.00 Iz partitur velikih Zabavnih orkestrov 13.33 I )anes vam izbira ' i i.OO Aktualni problemi marksizma i i 2rejenv I »en aoi Vodoravno: 1 protestantski duhovnik, dušni pastir. 7 zbadljiva šala ah Šaljiva bodic«. f3 *r» odri. skeleti. 15. kar se odlomi, del kakega dela. 16 italijanski vodilni politik. Giovanai. J" odposlane«-. 19. tram. tudi oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu. 20. Kari N. Rarth 21 o ritmu in ritmičnih oblikah. 24. predlog za izražanje presežne mere. zgoraj, 25. struja 27 r* 28. gostija, svatovanje. 29 mati zakonca. 31. prinos ustreljene divjad! k lovcu. 33. sredstvu a vanje, pranje, narejeno iz maščob in luga. .14 mednarodna kratica z.a North. sever. 35. visoka«* rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih J/, kristalna v vodi topna snov m* spojina iz. hencola. karbolna kislina. 38 nefrit. obdelovalni kamen zelenkaste barve, 40. blešči mehka, trdna nit. s katero se gosenica sviloprejke oprede v zamotek kokon 42. naziv za kawčt 43. Aravalske gore, visoko gorovje v indijski državi Kadžastan. 46 rimski filozof, nauravaste* pesnik, Tit Lukrecij. 47. čakavska vprašalnica. 48 zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami. 4?' na drevesna žabica. 51 krati.a za Delavsko enotnost. »2 velik, udoben avtobus z« poto«a* izlete. 54 eden od sedmih gričev v Rimu. 56 prislov zelo dobro slišno, 57. naprava za sp oddajanje elektromagnetskih valov. Navpično: 1. močna, samostojna, taktična enota pod vodstvom polkovnika, 2. za up, državne obveščevalne službe. 3. srobotje. srobotovina, 4 glas. 5 povišana ploščad za upna v gledališču, v koncertni dvorani itd . 6 Rihard Jakopič. 7 kratica za Slavistično drufttvo I razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi. 9 tretnje. 10. ugleden, veljaven človek. 11 kaV* za red. 12. stara prestolnica Severne Babilonije ob Evlratu. 14 lepa vrtna rastlina raziiČM-cvetov. 15 plod oljke. 18. ime |>evke narodno zabavnih pesmi Pr(Hlnikove. 22. angleška men' coia. 23. statua, izdelek kiparja. 26. unesek. izraba, izguba teže, 28. prislov ki izraža pravi**** vilnost. 30. učenka, ki hodi v šolo. 32. kisik, plin brez barve in v«>nja. težji od zraka. 33. metež 31 lišče umrlih pri starih Slovanih, 36 deček s čudežno svetilko i/ pravljice »Tisoč in ena noč. " valeč Foče. mesta v vzhodni Bosni. 38 zvrst, slog. način, genre 39. narodno žensko arne. Dr 41 znamenitost Pule. kjer so filmski festivali. 44 berlinska radijska postaja 45. vdolbin* ■ v kateri so nekdaj gorele trske za razsvetljavo. 48 letovišče na otoku Braču, tudi bolest, 50 nrp veje starih Slovanov. 53. avtomobilska oznaka za Titograd. 55 znak za kemično prvino telur Rešitve pošljite do srede, 31. januarja, na naslov: Glas Kranj, * Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, a. nmtr* 60 din, 3. nagrada 50 din. Rešitev nagradne križanke z dne 1». januarja: I prsk. 5 strop, 9 žoga, 13. Ratomir. 15. 17. azaleja. 18. Isadora. 19. CT. 20. tajitev. 22 RM. 23 svit. 25 jarek 26. neon. 28. tekač, 30.3* lajna. 32. Ot, 33. cev. 35. Dam. 36. DV. 37 Piran. 39 Satir, 41 skot. 43. Manet. 45. gost ^ U opravek. 51. met.52 Aristid. 54 element. 56. Pandora. 57. rjavoat. Prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili: 1 nagTado (70 din) prejme Marija Glasat« n*-—« 64000 Kranj, 2. nagrado (60 din) prejme Anica l.egan Stara cesta 18, 64000 Kranj, a.",, din) prejme Albina Ambroži«. Cankarjeva 16. 64260 Bled Nagrade bomo poslali po ooSti KINO KINO Kranj CENTER 26. januarja amer. barv. pust. USODNA DIRKA ob 16. 18. in 20 uri 27. januarja amer. barv. pust. USODNA DIRKA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer barv. pust. MORII-SKI AVTO ob 22. uri 28 januarja amer. barv. risanka ROB1N HOOD <>b 10. uri. amer. barv. pust. USODNA DIRKA ob 15.. 17. in 19. uri, premiera domače barv. vojne drame OKUPACIJA V 26 SLIKAH ob 21. uri 29. januarja amer. barv pust MORILSKI AVTO ob 16, 18. in 20 uri 30. januarja amer. barv. pust. MORILSKI AVTO ob 16 , 18. in 20 uri 31 januarja domači barvni OKUPACIJA V 26SLIKAH oh 16.. 18. in 20. uri 1 februarja domači barvni vojni OKUPACIJA V 26SLIKAH oh 16.. 18 in 20. uri Kranj STORŽ IC 26. januarja franc. barv. ljub. drama ŽENSKA NA OKNU ob 16.. 18. in 20. uri 27. januarja jap. barv fant TEROR MEKA GODZILE ob 16 in 18 uri. it barv POSEBEN DAN ob 20. uri 28. januarja amer barv fant. ZARDOZ ob 14. in 18. uri, it. barv. vojno-pust. PETORICA ŽIGOSANIH ob 16. uri. premiera it. barv krim. SAM PROTI KLANU ob 20 uri 29. januarja H, barv krim. SAM PROTI KLANU ob 16 uri. amer. barv biografski VELIKI VALČEK oh 18 in 20. uri 30. januarja it. barv. krim. SAM PROTI KLANU ob 16, 18. in 20 uri 31 januarja it. barv. krim. SAM PROTI KLANU oh 16. 18. in 20. uri 1. februarja amer. barv. west. PRESTEJ SVOJE KROGLE ob 16. 18 in 20. uri Tržič 27. januarja amer barv fant ZARDOZ ob 16. uri, prem. domače barv. vojne drame OKU PACIJA V 26 SLIKAH ob 18. in 20. uri. prem ital barv krim SAM PROTI KLANU ob 22 uri 28. januaria jap barv fant TEROR MEKA GODZILE ob 15 uri. domača barv voj. drsma OKUPACIJA V 26 SLIKAH ob 17 in 19 uri. prem. domač. barv. LJUBICA ob 21 uri 29. januarja jna drama OKUPACIJA V 26 SLIKAH ob 19 uri "11. januaria amer barv pust USODNA DIRKA ob 17 m 19 uri L februarja amer barv pust usodna DIRKA ob 17 in 19 uri Radovljica 26. januarja amer barv VROČICA SOBO I NENOClob 18 ,n 20 uri 27. januarja Him-r barv zabav DKKI.r /,/« SLOVO ob 18. uri. ital. barv pust SIOILJAN SKA VEZA ob 20 uri 28. januarja ital barv pust 81C1LJANSKA VEZA ob 18 mi. Iran«- barv POROČNO POTOVANJE ob 20 uri 19 lanuarja Hal barv pust SICILJANSKA VEZA ob 20. uri )arv 1. februarja ital. barv. UClTEl lir*a IV F1JA ob 20. uri Kamnik DOM 27 januarja amer. barv. ris*ni HOOD ob 16. uri. amer. barv. kou^v*« NORI RALLY NA SVETU ob 18 ;- V ital barv. vojno-pust. PETORICA rit-* NIH ob 22. uri 28. januarja amer barv. kot« vaj« NORI RALLY NA SVETU ob]s ; amer barv. drama LADY POJE BLl R= -uri prem amer. barv. pust. MORilskj V ob 21. uri 29. januarja ital. barv. v ojno-o^o.. pr-. CA ŽIGOSANIH oh 18 in 20. uri 30. januarja ital. barv. vojno-nu** pf CA ŽIGOSANIH ob 18 in 20. uri^ 31. januarja ital. barv. POSEBEN M in 'I I uri 18 in 20. uri I februarja amer. barv. bi VALČEK ob 18. in 20. uri Duplica 27. januarja jap. barv. fant KAGODZILE ob 20. uri lo«raf. \f TEROf! 28. januarja amer. barv. pust Mi ik; ■ AVTO «>b 15. in 17. uri. ital. barv fvk^ DAN ob 19. uri 31 januarja amer. barv. biograf V; v»jni PFT DA poročno poro /,,l>av DEKLE ZA maratone« ah :M). januarja fram VANJE ob 20. uri ti januarja amei ban SLOVO ob 20 uri 1 febrnaria aim-r barv 20 uri BI,d ju fanuaria amei ban NE NOCI ob 17 n. 19 uri 27. januarja amei barv PRITI 1'mi'D SVITANJEM ob 18 uri. ital barv pusl g n e z D O S a L a M a N D RI: i. b 20 u r i 28 januarja ital barv pust gnezdo NA I.AMANDJiK ob 18 uri ital bnrv ŠKOFOVA SPALNICA ob 20 uri 29 januarja arne) barv zabav dekli-: za SLOVO ob 20 uri it) januaria Ital barv pust skiljansk \ VEZA ob 20 uri n januarja fram ban POROČNO h I o1 vanje ob 20 uri VALČEK ob 20. uri 1 februarja ital. barv. pust CA ŽIGOSANIH ob20. uri Škofja Loka SORA 26 januarja amer korneri. OA DAJ ob 18. in 20. uri 27 januarja amer. fant ALKja pec-k STVA ob 18 in 20. uri 28 januarja amer. fant. ALEJA Dui\ STVA ob 18 in 20. uri 30 januarja amer. avant. PRRp,-«,! DIVJINI ob 16. 18. in 20. uri .11 januarja amer. glasbeni ZAnMit 4 ELVVISA PHESLVJA «»b 18. in £ ™ I februarja amer. glasbeni ZAiSmm ELVVISA PRESLYJA ob 18. in an ^ ' 2elezniki OBZORJE 26 januarja amer. fant. ALR,ja. pR^ STVA ob 20 uri 27 januarja jap drama SANnu^ JAVNA H ISA ST 8 ob 20. uri "A* 28 januarja amer. komed. DA r>^ " DAJ ob 17. in 20. uri 31 januarja amer. avant DIVJINI ob 20 uri Jesenice RADIO 26. januarja amer barv. komed \V IJCB1MEC NASVETU oh 17 in ,t/ir 27 januarja amer. barv. risan* 1 JERRY - VEČNA TKKMRcA ob amer barv revijski VROČICA SOP*' N(m"I ob 17 in 19. uri 28. januarja amer barv. revijski VRt>" SOBOTNE NOTI ob 17. in 19. uH 29. januarja amer. barv. vojna aVau* NAKI ob 17 in 19. uri 30 januarja amer. barv. vojna draiN NAKI ob 17 in 19. uri ;i| jiiiiiiarja amer. barv pus»t nnag(7 SEM S HUDIČEVEGA OTOKA T 19 uri Jesenice PLAVŽ 2«; januarja am«'r barv ( AHRip • 20 uri 27 januarja amer barv JUNAKI ct» 20 uri 28 lanuarja amer barv. JUNAKI i(l um amei barv, TOM Ijv IPoBi VEČNA TEKMECA ob 10 uri '•"P-"» januarja »mer barv VR(>f«ip, . K NO^'I ob 18 m 20. uri PREPORi' M VROČICA SOBOT ' m januarja amer barv. VR()f-i.. v i v, „i is in >o uri NE NOČI ob 18 m 20 uri I M T:< I 1,-bi ii.ii i a Miner bar\ NAJVEČ in 20 ur. NA S\ ITI I oh 18 K ran laka g««-a » lamin i.i hongkon. barv ,,.\ / MAJA ob 20 uri 11 ,nii.u ia anu-r barv H \ ^ ^ j Dovje - Mojstrana i miru i.i hongkon, b.u-v SPOl »ah oh 151 uri ■>H |.iimai ta hongkon barv PEvsT ; '.maja oh 19 uri VRI |Ki V f JUGOSLOVANSKI AEROTRANSPORT TOZD Zemeljska operativa sprejem in odprava potnikov in blaga LETALIŠČE LJUBLJANA - 64210 BRNIK objavlja prosta dela in naloge: 1. DELAVCA V LETALSKI OPERATIVI — potniški promet (za nedoločen čas) 2. DELAVCA V LETALSKI OPERATIVI — potniški promet (za določen čas) Pogoji za sprejem so dokončana višja šola oziroma srednja šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami ter srednješolsko znanje angleškega jezika. s Rok za dostavo ponudb je 15 dni po objavi v dnevnem časopisu (Glas in Delo, 26. 1. 1979). Informacije dobite po telefonu 064/21-112. iskga; ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOZD Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava 124 po sklepu komisije za delovna razmerje in osebne dohodke objavlja prosta dela oziroma naloge: 1. SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA I. (1 izvajalec) 2. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA I. (1 izvajalec) 3. SAMOSTOJNEGA KALKULANTA I. (1 izvajalec) v tehnološki pripravi proizvodnje 4. SAMOSTOJNEGA KONTROLORJA (2 izvajalca) 5. INDUSTRIJSKEGA KONTROLORJA (2 izvajalca) v tehnični kontroli. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Podtočko l.,2., 3.: srednja izobrazba elektro ali strojne smeri, 6 let ustreznih delovnih izkušenj. Pod točko 4.: 3-letna poklicna šola RTV ali TT tehnik, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pod točko 5.: 3-letna poklicna šola RTV ali TT mehanik, 1 leto delovnih izkušenj. Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA Elektromehanika Kranj, TOZD Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava 124 Izvršni odbor delovne organizacije DOM-OPREMA na Plavžu 77 64228 Železniki razpisuje zaradi razširitve in rekonstrukcije naslednja dela oziroma naloge: 1. VEĆ SPLOŠNIH MIZARJEV, s prakso ali brez, OD 6000 do 7000 din 2. VEČ PRIUČENIH ALI NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ALI DELAVK, s prakso ali brez, OD 4000 do 6000 din 3. VEČ UČENCEV V GOSPODARSTVU po končani šoli za izučitev lesnih delavcev — specialnih mizarjev. Prevoze nad 50 din plača podjetje. Prevozi možni tudi z osebnimi vozili. *>la in naloge se vršijo v delavnici in na montaži pri naročnikih. kandidati naj vložijo svoje ponudbe z opisom dosedanjega tlela na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ, Iva Slavca 1, 64000 KRANJ Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja dela oziroma naloge SPLOŠNEGA VETERINARJA za delo na območju občine Jesenice. Za opravljanje razpisanih del oziroma nalog se zahtevata naslednja pogoja: — diplomirani veterinar, — vozniško dovoljenje B kategorije. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi. Odbor bo upošteval prijave, ki bodo prispele v roku in bodo opremljene z dokazili. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. Stanovanja ni. Vsem, ki še niste videli in tistim, ki želite še enkrat videti in slišati revijo Strausso-vih valčkov, sporočamo, da bomo pred iztekom licence še enkrat predvajali ameriški barvni biografski film o življenju in delu Johanna Straussa VELIKI VALČEK Režija: Andrew L Stone Igrajo: Horst Bucholz, Marv Costa, Rossano Brazzi Na sporedu v kinu: STORŽIČ Kranj v ponedeljek, 29 januarja ob 18 in 20 uri DUPLICA: v sredo, 31 lanuarja ob 20 uri DOM Kamnik: v četrtek 1 februarja ob 1 8 in 20 uri KIIWWNJ Kinopodjetje Kranj Plesno in baletno društvo vabi vse člane in ostale, ki jih zanima društvo na svoj letni občni zbor Ta bo 31 januarja 1979 ob 16 uri v Domu JLA Kranj Rudnik urana Žirovski vrh — v ustanavljanju vzame v najem dvo- ali tro-sobno stanovanje po možnosti opremljeno v Skofji-Loki ali neposredni okolici za doho 1 do 2 let. Informacije po telefonu (064)61-192 oz. 61-184 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Delavska univerza Tomo Brejc Kranj ponovno razpisuje vpis v dveletno DELOVODSKO ELEKTRO ŠOLO za jaki in za šibki tok Pogoji za vpis so: — končana poklicna šola elektro smeri — 3 leta prakse — odslužen vojaški rok. Prijave bodo sprejemali do vključno 9. februarja 1979 Komisija za delovna razmerja osnovne šole JANKO IN STANKO MLAKAR Šenčur razpisuje naslednje delovne naloge in opravila: 1 UČITELJA, MATEMATIKE IN FIZIKE Pogoj: — učitelj predmetnega pouka ali profesor — za določen čas Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe takoj! ŠPORTNO DRUŠTVO KRVAVEC - CERKLJE Organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj za odrasle na Krvavcu od 12. do Iti. februarja lf>7f>. Zbor je oh 13, uri na spodnji postaji žičnice. Predplačilo 2.r>(>. — din. Prijave zbira Leskovec Irena, Cerklje 69. Informacije tel.42-045 in 42-106. OBVESTILO OBRTNIKOM IN DELAVCEM GORENJSKE Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj, organizira 3-dnevno ekskurzijo na ogled mednarodnega obrtniškega sejma v Munchen od 20. do 22. marca 1979. Program: 1. dan: Odhod iz Kranja ob 6. uri zjutraj izpred hotela Creina Vožnja mimo Kranjske gore, prehod jugoslovansko-avstrij-ske meje na Korenskem sedlu, mimo Beljaka in dalje po novi cesti Taueren autoban, mimo Salzburga Po prihodu v Munchen nastanitev v hotelu Citv Večerja in prenočišče 2. dan: Po zajtrku prevoz do sejmiščnega prostora in ogled sejma Povratek v hotel in večerja. Po večerji po želji možen obisk pivnice. Prenočišče v hotelu. 3. dan: Po zajtrku prosto za individualne oglede in nakupe Popol- dne povratek proti domovini po isti relaciji Predviden prihod v Kranj v poznih večernih urah Cena ekskurzije je 2200 din na osebo. Obrtniki plačajo celotno ceno, za delavce pa bo Sklad povrnil polovico stroškov t. j. 1100 din. ROK PRIJAV JE DO 15. februarja 1979. Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj Kranj, Oldhamska 4 objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: l FINANČNEGA KNJIGOVODJE 2. ADMINISTRATORJA 3. KURIRJA — za 4 ure dnevno Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1.: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj na področju računovod- sko-finančnih opravil, ustrezen odnos do samoupravljanja, 2 meseca poskusnega dela; pod 2.: dveletna administrativna šola, eno leto delovnih izkušenj, ustrezen odnos do samoupravljanja, dva meseca poskusnega dela; pod 3.: osnovna šola, dve leti delovnih izkušenj, ustrezen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj, Oldhamska 4, 64000 Kranj, z oznako »ZA OBJAVO«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj objavlja prosto delo oziroma naloge v delovni skupnosti skupne službe VODENJE EKONOMSKEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati le naslednje, oziroma da ima: — visoko ali višjo strokovno izobrazbo (ekonomske smeri) in najmanj .r> let delovnih izkušeni na vodstvenih položajih ekonomskega p:>dročja Poleg zgoraj navedenih pogojev mora kandidat imeti še: — vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje sektorja, kar doka/me / dosedanjim delom oziroma zaposlitvijo. — osebnostne in moralnopolitirne kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo in rn/viiame samoupravnih odnosov. Mandatna doba traja 4 leta. o izbiri bomo kandidate obvestili v .'tO dneh po izbiri kandidata. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj dajo pismene prijave v roku 15 dni po objavi razpisa priporočeno na naslov Tekstilindus Kranj — odbor za splošne zadeve. Delavski svet Doma oskrbovancev ALBINA DROLCA Preddvor razpisuje na podlagi 111. člena Statuta dela in nalog INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za individualni organ je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev predpisanih v 511. členu ZZD, izpolnjuje še te pogoje: — je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — ima višjo izobrazbo socialne smeri, — ima 5 let prakse dejavnosti temeljne organizacije oziroma na delovnih mestih s posebno odgovornostjo v družbenih službah, — je moralno in politično neoporečen, — je predložil program razvoja temeljne organizacije Dela in naloge se združujejo za štiri leta. Prošnje je treba oddati v 15 dneh od dneva razpisa na gornji naslov — razpisna komisija. telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam 5 avtogum s platišči, skoraj novih, za Opel, otroški sedež za avto in šlajer za prvo obhajilo. Maric, Špicarjeva 4, Radovljica 259 Prodam črnobeli TV SPREJEMNIK Panorama Alkor, popolnoma tranzistoriziran, star tri leta in globok OTROŠKI VOZIČEK. Vprašati od 18. do 20. ure po tel. 25-831 445 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 21. Kranj 446 Prodam polovico PRAŠIČA ( meso in speh). Pire, Voglje 106, Šenčur 447 Prodam Grunding C 6000 avto-matik. Informacije od 19. ure dalje po tel. 26-747 Lebar 448 Ugodno prodam dobro ohranjen kombiniran električni ŠTEDILNIK, star dve leti, z električnim vžigom. Informacije vsak dan na naslov Zveršen Peter, Naklo 183 449 Prodam devet mesecev brejo TELICO.Zg. Bela 51 450 Prodam KRAVO za skrinjo (mlado) ali menjam za molznico. Kupim samonakladalno PRIKOLICO, prosim za opis in ceno. Bilban Vinko, Sp. Pirniče 42, Medvode 451 Prodam TRAKTOR TV, 21 KM, registriran, letnik 1977. Eržen, 2i-rovski vrh 5, 64224 Gorenja vas 452 Prodam pomivalno MIZO, dve OMARICI, delovno MIZO in 8-li-trski BOJLER. Dugandjič Jaka, Savska Loka 9, Kranj 453 Prodam dva rabljena KAVČA in dva FOTELJA. Ogled je možen vsak dan dopoldan in popoldan. Sto-jakoviČ Dragan, Cesta 1. maja 69, Kranj, sedmo nadstropje 454 Prodam osem mesecev brejo TE-LICO. Praprotna polica 5 455 Prodam PRAŠIČA za zakol. Gor-njesavska 21, Kranj 456 Prodam traktor Ferguson IMT, 35 KM, v dobrem stanju. Hafner, Zabnica 14 457 Prodam CISTERNO, 1700-litr-sko. letnik 1974. Podhom 4, Zg. Gorje 458 Prodam popolroma nove SMUČI Elan MC, 200cm, z vezmi TYRO-LIA ter nov kombinirani univerzalni mizarski STROJČEK z »vidia « se-kularjem, velikost ca. 60x 60x 60 cm. Ptiček Bojan, Lesce, Alpska 57, telefon 74-130 459 Prodam KRAVO frizijko, konec januarja bo tretjič telila. Voklo 66 460 Prodam dva RADIOKASETOFO-NA, še skoraj nova in nerabljena, cena 2700 in 6300 din. Fen'an Dušan, Ribno 102, 64260 Bled 461 Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, prodaja naslednje rabljene predmete: Ebulioskop Čhibre, ročni razmnoževalni ciklostilni stroj, magnetofon Grundig in trakove, televizor RR, radio RR, stabilizator, nerabljeno registrsko blagajno Regina, več gostinskih pletenih steklenic, polovični štedilnik na trdo gorivo, električni štedilnik in dve mali peči »Lutcove«. Izklicna cena bo na javnem razglasu od 1. 2. 1979 do prodaje predmetov. Uradne ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. ure 462 Poceni prodam nov ženski kožni PLAŠČ za vitke postave. Vdovič, Kidričeva 14, Kranj 477 Prodam dve KRAVI, frizijki, pred ♦elitvijo, ki imata 24 do 26 litrov mleka ali dve TELICI z 18 litrov mleka. Nova vas 3, Preddvor 478 Prodam STRUŽNICO Maksimat. Ogled popoldan. Šesg, Kranj, Cesta i. maja 18 479 Prodam PEČ Kuppersbusch; dobro ohranjeno. Bešter Ivan, Bistrica 86, Tržič ' 480 Prodam mlado KRAVO za zakol in eno po teletu. Zalog 17, Cerklje 481 Prodam KRAVO s teletom po izbiri. Vrhunc Franc, Orehek 41, Kranj 482 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Zerovnik Jože, Voglje 53 483 Prodam mlado KRAVO za zakol. Dorfarje 21, Zabnica 484 Prodam tri mesece stare VOLČJAK E. Polajnar, Trnje 3, Škofja Loka 485 Prodam zimska JABOLKA. Ča-dež, Virlog 8, Škofja Loka 486 Prodam dve litr aluminijasti PLATIŠČI (13tol) z novimi plašči Tiger. Okorn, Hosta 11, Škofja Loka 487 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-H60, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din. polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportazi 4 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Vokrva, KOKRA Trgovska in proizvodna delovna organizacija, n. sol. o. objavlja za potrebe TOZD Engro n. sub. o. prosta dela in naloge: VEČ PRIUČENIH DELAVCEV — za delo v oddelkih — prevzemu — odpremi. Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih se naslednje posebne pogoje: — nepopolna osemletka in po dveh letih priučit\ i- na delu — poskusno delo Iri mesece. Nastop tlela je možen takoj. Prijave sprejema tajništvo podjetja 64001 Kranj, Poštna 1, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od dneva izbire. VOZILA! Prodam TELICO frizijko, v devetem mesecu brejosti. Kalan, Poljšica 4/a Podnart 488 Prodam mlado KRAVO, brejo sedem mesecev in bo v drugič te-letila. Benedik Ivan, Pozirno 2, Selca 489 Prodam KRAVO PO TELITVI, že ponovno osemenjeno. Sp. Duplje 71 490 Prodam PRAŠIČE, težke 20 do 45 kg. Posavec 16, Podnart 491 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO z volnenima vzmetnicama. Gorjanc Janez, Sebenje 43, Tržič 492 Prodam KRAVO pred tretjo telit* vijo. Globočnik, Voglje 85 493 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Visoko 90, Šenčur 494 Ugodno prodam 16 kv. m novega, hrastovega, klasičnega PARKETA in kotne LETVE. Naslov v oglasnem oddelku 495 Prodam dolgo poročno OBLEKO (nemško), št. 38 do 40. Malovrh Marinka, Kokrica pri Kranju, Gale-tova 15 496 Prodam hlevski GNOJ. Kličite od 14. do 19. ure po tel. 50-147 497 Prodam plinsko PEČ z garancijo. Tunič Mato, Britof 175 498 Poceni prodam dvoposteljno in enoposteljno »PERNICO« ter bel poročni KLOBUK. Mlaka 58, Kranj 499 Najboljšemu ponudniku prodam »Vrhniško« PEČ za centralno. 30.000 do 36.000 ccal. Tel. 49-097 500 Prodam BIKA za dopitanje. Posavec 19/a, Podnart 501 Prodam šest tednov staro TELIČKO (okrog 100 kg). Naslov v oglasnem oddelku 502 Prodam PRAŠIČA za zakol. Stiska vas 10, Cerklje 503 Ugodno prodam TV Gorenje color; še z garancijo. Kržišnik. Gorenjskega odreda 18, Kranj 504 Prodam več ton zmešanega SENA. Sp. Brnik 30, Cerklje 505 Ugodno prodam CIRKULAR z enofaznim motoriem Zg. Brnik 2. Cerklje 506 Prodam mlado KRAVO s teletom. Zg. Brnik 36, Cerklje 507 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 130 kg. Zg. Brnik 60, Cerkl je 508 ANSAMBLI POZOR prodam dvomanualne ORGLJE s klavirjem, nožnimi basi in elektronskimi bobni, znamke GEM-F 20 in 100 W pevsko ozvočenje z dvema skrinjama. 2x KM) W. znamke FBT 1002. Berle Peter. Krašnova 5, Kranj 509 Prodam Črn obe I TELEVIZOR ambasador. Štular Ivan. Mlaka 26, Kranj(Vočnel 510 Prodani t ra j noža reč« PKC Zg. Brnik 136, Cerklje 512 Prodam snežni PLUG s kompletno hidravliko za tovorni avto. Telefon 74-084 513 Prodam traktorski NAKLADA-LEC Riko Kočevje. Voglje 77 514 KUPIM Kupim rabljeno otroško POSTELJICO z jogi jem in športni VOZIČEK z avtosedežem. Naslov v oglasnem oddelku. 4H3 Smrekov, borov in macesnov rezan LES vseh dimenzij, v večji ali manjši količini, kupim. Naslov v oglasnem oddelku 249 Kupim vprežni IZRUVAČ za krompir; še v dobrem stanju. Begunje 105, na Gorenjskem 464 Kupim kakršnokoli KOSILNICO z volanom v brezhibnem stanju. Mramor Janez, Brest 16, 61292 Ig 465 Kupim LES za večjo stanovanjsko hišo, po možnosti obžagan. Plačam takoj. Pod šifro »Gotovina 466 Kupim rabljeno trivrstno, diato-nično HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku 511 Za AMI 8, letnik 1971, prodam motor (85000 km), menjalnik in ostale dele. Humar Maks, Gradni-kova 121, Radovljica 423 Ugodno prodam NSU 1200 C, letnik 1970, motor IR za ZASTAVO 750 in TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Informacije Jereb, Lesce, Begunjska 6/a, tel. 75-422 425 Prodam FIAT 1300 po delih, letnik 1969 in RENAULT 4 po delih, letnik 1968. Stare Jože, Dragočajna 9, 61216 Smlednik 467 Prodam FIČKA, letnik 1971. Šu-bic Heron, H rastje 112, Kranj 468 Prodam osebni avto WART-BURG, prevoženih 60.000 km, odlično ohranjen. Ogled vsak dan popoldan ali zvečer. Brane Praprotnik, Janeza Puharja 6, Kranj (Planina) 469 Prodam NSU 1200, letnik 1971, registriran do septembra 1979. Stare Marjan, C. 1. maja 65, Kranj 470 Prodam avto FIAT 850. Lam-berger Irena, Posavec 19 471 SAAB - 96, letnik 1970, registriran do decembra 1979, Ugodno prodam. Potočnik, tel. 40-568 472 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Ogled popoldan. Dulič, Gubčeva 2 473 Prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik december 1973, registriran do 21. 12. 1979, prevoženih 80.000 km. Benedikova 12, Kranj, Stražišče 474 Ugodno prodam dobro ohranjeno »KATRCO«, letnik 1973. Korošec, Alpska 63, Lesce 475 Prodam FIAT 750, po delih, letnik 1962, stroj pred kratkim po generalni. Voglje 49 476 Poceni prodam FIAT 850. Sp. Duplje 71 515 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. Informacije vsak dan od 16. do 18. ure po tel. 26-102 516 Prodam VVV 1300, letnik 1970. Ogled v soboto in nedeljo do 13. ure" ostale dneve do' 15. ure na Partizanski 20. Lesičnik Franc, Pševska 2/i. Kranj 517 Prodam MOPED APN 4 ter kupim leva VRATA za ZASTAVO 750. Eržen. Zabukovje 2. Zg. Besnica 518 Prodam RENAULT 10. letnik 1971. Zevnik Viktor, Kranj, Ljubljanska c. 36/a 519 " Poceni prodam ZASTAVO 750. Ogled je možen vsak dan v Man-delčevi 16, Kranj, telefon 22-856 520 Prodam dele za ŠKODO, letnik 1974; menjalnik, prednje in zadnje vetrobransko steklo, zaganjač -motorček za brisalce. Plestenjak Jože, Zg. Bitnje 15 521 Prodam karambolirano ŠKODO 1000 MB, letnik 1978. Vprašati po tel. 23-520 522 TOMOS 90-E, letnik 1978, kot nov — prodam. Bojan Ambrož, Luz-narjeva 13, Kranj 523 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registriran do 22. decembra 1979. Jenko. Preska 10, Medvode 524 Prodam FIAT 750 ali FIAT 850 in komplet dele za fiat 850; tudi na kredit. Žiganja vas 31. Tržič 525 Prodam LADO, letnik 1972. I generalni, delno karambolirano. 0. led pri splošnem Kleparstvu Tra: puž, Pivka 29, Naklo pri Kraniu 9 Prodam GS PALLAS, letnik l? Sušnik, Britof 152, Kranj Prodam skoraj nov KOMBI B stava 850, registriran za 8 oseb i menjam za novega VVartburga t rist. Naslov v oglasnem oddelku ;:" Prodam FIAT 750, letnik HT neregistriran in osebni avto ME: CEDES 200 D, letnik 1966, m striran. Tel. 74-084 Prodam dvoosno tovorno PRIK. LICO, nosilnost 4 tone. Tel. 74-> Prodam avto CITROEN, leta 1975, club. Ogled vsak dan od 16 ■ dalje. Telefon 064-75-416 Prodam triinpol leta staro ŠKC DO za 40.000 din. Šiškovo nasefie*-Kranj Ugodno prodam MOTOR za V* 1200. Ogled v soboto. Kranj, Stane-Zagarja 34 ali po tel. 211-88 ' Jg Prodam FORD 1600XL al: menjam za manjši avto. Ogled soboto. Kranj, Staneta Žagana ali po tel. 211-88 Prodam 101, letnik 1973, delne-kredit. Naslov v oglasnem odde-J Prodam ZASTAVO 750* let 1971, prenovljeno. Voklo 47 FIAT 1100-R, letnik 19^ generalni, ugodno prodam. Pusa«* Janez, Podnart, Ovsiše 1 telet'-' 70-060 Prodam eno leto staro ZASTVi 101. Trbič, Zanova 36, Kranj ' - " 9 Kupim CAPRI 1.6 L ali C, ghia novejše izdelave — gotove Korošec Zgoša 53, 64275 Be*ur- ZAHVALA Ob nenadni tragični in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene 10-letne hčerkice, sestrice, vnukinje, nečakinje in pravnukinje BERNARDKE, KALANOVE z Okroglega 11 — učenke 4. a razreda se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom, prijateljem in vsem ostalim, ki so nam v težkih urah pomagali, z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se osebju ZD Kranj in zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani za požrtvovalno pomoč. Prav lepa hvala pionirskemu odredu Rudija Medeta-Groga, učencem osnovne šole France Prešeren Naklo, sošolcem 4. a razreda in tovarišicam za spremstvo in lepe poslovilne besede ter petje ob odprtem grobu. Zahvala gre tudi pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: ata, mama, bratec Branko, teta Micka, stari mami, strici in tete z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, deda, pradeda, brata in strica JANEZA OKORNA iz Sp. Besnice se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem m ostalim vaščanom za pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala dr. Beleharju, č. g. župniku Pavlinu za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter kolektivoma DO TTI Sava in Iskra. Žalujoči vsi njegovi! Besnica, Bitnje, Lesce ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in sestre ANGELE UDIR roj. Okorn se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Iskrena hvala sodelavcem Iskre in Šolskemu centru Iskra Kranj ter sodelavcem Industrija — obrt Jesenice. Zahvaljujemo se g. župniku Pavlinu za poslovilne besede in opravljeni obred, pevcem ter Z H Besnica. Hvala vsem! Žalujoči oiroci! Besnica, 5. 1. 1979 Prodam CAPRI 1500. kombinacija metalnočrne barve, garažiran. Korošec. Zgoša 53, 64275 Begunje 540 Prodam FIAT 1.100 Bus, po delih ali celega. Krapše Janez, Valjavčeva 3. Kranj 541 Prodam dve ZASTAVI 750, ena je malo karambolirana. Kokra 66, Jezersko 542 Prodam avto AUSTIN 1300, letnik 1971. prevoženih 48.000 km. Ogled od 15. do 1. ure popoldan. Klemenčič, Lesce, Finžgarjeva 13, telefon 74-119 543 zaposlitve; prireditve Danes zvečer ob 19. uri na Gorenjskem sejmu v Kranju v hali A PROARTE in COBI. Vabljeni! DISCO ples ponovno vsako soboto ob 19. uri v gostilni Zelenica v Žirovnici - Selo 544 TVD Partizan Gorenja vas, priredi v soboto, 27. 1. 1979, PLES ob 20. uri. Igra skupina AMARO. Vabljeni. 545 TVD PARTIZAN Ljubno vas vabi vsako soboto ob 19. uri na PLES. Igra SELEKCIJA. Vabljeni! 546 Instruiram kemijo za gimnazijo. Naslov v oglasnem oddelku 547 Instruiram vse predmete za peti, šesti in sedmi razred osnovne šole. Faletič, Moša Pijade 9, Kranj 429 ELEKTRIKARJA ali KOVINARJA za posebna maloserijska dela sprejmem. OD po dogovoru. Peter Avbelj, Kajuhova 23, Bled 375 Delavko-ca sprejmem v redno delovno razmerje. USNJENA GALANTERIJA, Križe 24 430 Takoj želim zaposliti kvalificiranega KLJUČAVNIČARJA in delavca za priučitev. Informacije vsak dan od 7. do 1. ure. KLJUČAVNIČARSTVO, Prebačevo 13, Kranj ali po telefonu 49-155 432 Takoj zaposlim KV ali priučenega AVTOKLEPARJA prostega voja-ščne. OD po dogovoru. Informacije osebno pri Jerebu, Lesce, Begunjska 6/a "433 Iščem KUHARICE vajene vsaj najnujnejših del v gospodinjstvu. Delovni čas 7 ur dnevno, v ponedeljkih prosto. Stanovanje in hrana v hiši, plača dobra, ostalo po dogovoru. Informacije vsak dan od 9. do 22. ure po telefonu 064-61-204 ali 61-212. Gostilna BERGANT, Stara Loka 30, Škofja Loka 563 Instruiram matematiko v Kranju. Pod šifro: Februar 564 Takoj sprejmem v službo K V STRUGARJA. Slatnar, Cerklje 50, telefon 42-087 565 Priznana komercialna skupina išče rutinirano PEVKO za sodelovanje iz okolice Kranja, Ljubljane ali Škofje Loke. Tel. 60-108 566 Nujno iščem varuhinjo za 8-me-sečno deklico v Kranju. Javite se popoldan po telefonu 26-675 ali dopoldan po telefonu 24-051. Kajzer na Klancu 567 Takoj zaposlimo honorarno AV-TOPREVOZNIKA z vozilom do dveh ton za razvoz pohištva strankam. Informacije ŠIPAD, Kranj, Cesta JLA (nebotičnik) 568 stanovanja Manjša družina vzame v najem DVOSOBNO STANOVANJE. Sva dobra plačnika. Ponudne pod: Stanovanje 438 V Kranju vzamem v najem eno ali dvosobno opremljeno STANOVANJE, za dobo par let. Plačam v naprej za eno leto. Ponudne pod šifro: Dober plačnik 439 Za eno leto vzamem v najem dvosobno ogrevano STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Telefon 22-270 443 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše mame, sestre, tete ANGELE JEREBOVE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi sodelavcem Jelovice za podarjeni venec. Hvala tudi pevcem in g. župniku za lep obred in nagovor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! ŽALUJOČI: sin Tone z ženo Karlo, sestre in ostalo sorodstvo Kranj, 23.1. 1979 ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete GABRIJELE PAPLERJEVE p. d. Krtove mame iz Zg. Besnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr. Bajželjnu, dr. Leskovarjevi in vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osebiu internega oddelka bolnice Golnik, ki so ji lajšali trpljenje v njenih zadnjih dneh življenja. Iskreno se zahvaljujemo tudi g. župniku Pavlinu za lep obred in nagovor, g. župniku iz Goric in pevcem za zapete žalostinke. Zahvalo smo dolžni podjetju in sodelavcem Elektro Gorenjske, sodelavcem kolektiva Sava SKK-TAP in TOZD Transport ter organizaciji ZB Besnica za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi domači, sestra Johanca in ostalo sorodstvo Zg. Besnica. Sp. Besnica. 19. 1. 1979 ZAHVALA Po neizprosni bolezni nas je v enainosemdesetem letu starosti nepričakovano zapustila naša draga skrbna teta ANTONIJA ŠMID-KOSMOVA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom ki so nam pomagali v težkih trenutkih, vsem ki so ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Francki za vsestransko pomoč med bolez-niio in ob smrti; nadalje zdravniku dr. Rešku, osebju nevrološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani ter dr. Mescu, organizaciji ZB Selca za spremstvo in venec ter govorniku za poslovilne besede. Iskrena hvala g. župniku za tolažbo in opravljeni pogrebni obred ter pevcem za zapete poslovilne žalostinke. Vsem in vsakemu posebej, ki ji je kakorkoli pomagal, jo obiskoval med njeno kratko a težko boleznijo, najlepša hvala.- Za njo žalujejo vsi njeni! Lajše, Ljubljana, Cešnjica, Kranj, Zalog, Litija, 23. 1. 1979 Zamenjam enosobno STANOVANJE, 36,5 kv. m, centralno ogrevano, za večje. Informacije po tel. 25-436 od 18. ure dalje 548 SOBO oddam ženski za pomoč osamljeni starejši ženski. Naslov pod šifro: Gorenjka 549 Zakonski par nujno išče enosobno STANOVANJE v Kranju. Plačam v naprej. Šifra: Miren 550 Miren par brez otrok išče začasno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: Primerno 551 Soliden zaposlen samec išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: Predplačilo 552 Iščem SOBO v Kranju. Pod šifro: Študentka 553 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Radljah ob Dravi zamenjam za podobno v Kranju. Sva starejša zakonca brez otrok. Prijazne ponudbe pošljite na Kržič, 62360 Radlje, št. 262 554 Mlada izobraženca iščeta manjše STANOVANJE na relaciji Kranj -Bled. Ponudbe pod: Redna plačnika 555 Prodam novo, moderno, dvosobno STANOVANJE v centru Kranja, 60 M. Naslov v oglasnem oddelku 556 Dvosobno STANOVANJE v Škof j i Loki takoj kupim ali zamenjam za večjo stanovanjsko hišo. Ponudbe pod: Gotovina ali po telefonu 61-386 557 SOBO na JESENICAH s posebnim vhodom, na lepem kraju, oddam samski osebi ali zakoncema brez otrok. Ponudbe pošljite pod šifro: Takoj 558 Takoj oddam centralno ogrevano in opremljeno SOBO in KOPALNICO. Pod šifro: Soba 559 Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo. Vso opeko vam dostavimo na dom po konkurenčnih cenah. Vse informacije vam nudi SMOLEJ ANDREJ, Kranj, Opreš-nikova 15, (na Klancu-Primskovo) tel. 25-579 561 I posesti Kupim starejšo enodružinsko, pritlično HIŠO v okolici Škofje Loke, Z. J., Novi svet 1, Škofja Loka 392 Kupim manjšo KMETIJO ha Gorenjskem. Zabreznica 22, Žirovnica 569 Prodam GARAŽO v centru Radovljice. Tel. 74-084 570 Prodam GARAŽO pri Vodovodnem stolpu — Begunjska — najboljšemu ponudniku. Ponudne pod: Garaža — gotovina 571 Ugodno prodam del kmetijskega POSLOPJA primernega za obrt v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 572 V Cerkljah ali bližnji okolici kupim gradbeno PARCELO. Ponudbe pošljite pod šifro: Parcela 573 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijo ali brez. Bohinc, Zalog 49, Cerklje 574 V centru Kranja prodam ali dam v najem PROSTOR primeren za obrtnike. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro: Predplačilo 575 V Lescah ali bližini Bleda kupim do 15 let staro HIŠO. Ponudbe pod šifro: Gorenjsko 15 576 Starejšo dvostanovanjsko HIŠO z nekaj vrta v okolici Kranja, ali kjerkoli na Gorenjskem, kupim. Plačam 50 M v devizah, ostalo po dogovoru. Cenjene ponudbe pod: Čimprej 577 obvestila; poznanstva LASTNIKI AEG PEČI! Montaža, popravila, čiščenje peči, overitev garancije, rezervni deli — zglasite se v hotelu Jelen Kranj ali po tel. 21-466. Tovarniški servis AEG, Elektronska industrija 441 BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja obvešča, da začne z vpisom v nov začetki in nadaljevalni tečaj 29. januarja ob 15. uri in 31. januarja 1979 ob 8. uri. Delavski dom Kranj, vhod 6 560 GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno gradbeni material za vašo hišo. Ne čakajte gradbene sezone. Fant 31/173. nealkoholik in nekadilec, ljubitelj planin, s stanovanjem želi spoznati osamljeno dekle. Ponudbe s sliko pod šifro: Zakaj sem osamljen 578 izgubljeno Dne 19. 1. 1979, ob 14. uri sem izgubil moško DENARNICO, od trgovine »Živila pri Bašerju« do poti v Bitnje. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne na naslov v osebni izkaznici 562 alples Industrija pohištva Železniki, 64228 Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveta in razpisne komisije dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za TOZD Predelava masivnega lesa * Pogoji za zasedbo: — dipl. ing. lesarstva, — 5 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem opravilu. — imeti mora družbenopolitične vrline, ustvarjalni odnos do samoupravljanja, ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati morajo predložiti plan in program dela TOZD. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev (diploma, potrdilo o nekaznovanju in opisom rezultatov dosedanjega dela ter mnenjem družbenopolitičnih organizacij) v 15 dneh od razpisa na ALPLES Industrija pohištva Železniki, Kadrovsko socialni oddelek, 64228 Železniki. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni. /z\ Razpisna komisija pri DS DO Veletrgovine ŽIVILA KRANJ v skladu s sklepom delavskega sveta DO in samoupravnim sporazumom delovne skupnosti skupnih služb razpisuje proste naloge in opravila VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri, — štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog, — organizacijske sposobnosti, — da je samoupravno zaveden in politično razgledan delavec. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba predložiti v 15 dneh po razpisu na naslov: Razpisna komisija pri DS Skupne službe Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6/IV. Dela naloge vodje splošnega sektorja razpisujemo vsake 4 leta. O izbiri homo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi. Sava obeta nove kilovate Izvršni SVet kranjske Občinske Skupščine SOglaŠa llPora')nik' prostora ter financiranje •y i •» , . • nujnih tehničnih rešitev. Investitor 2---------0~~—v~ z manjšim odmikom od urbanističnega programa občine Kranj in urbanističnega načrta Kranja ter z gradnjo hidroelektrarne Mavčiče na koti . . P ~I yy m , i •. • i rajo biti uresničene pred napolnitvi- zajezitve 346 metrov, vendar morajo biti prea jn je7U elektrarne, ker bo ie to Pre začetkom gradnje upoštevane vse zahteve kranj- g^^gSffi^kS™ ske občine mora pokriti stroške sprememb pri kranjski kanalizaciji in čistilnih napravah ter pri tem sodelovati s komunalno skupnostjo. Rešitve mo- Kranj — Kranjska družbenopolitična skupnost soglaša z gradnjo hidroelektrarne Mavčiče, saj bo s tem boljše izkoriščena vodna sila Save in obogatena preskrba z električno energijo. Izvršni svet tudi ne nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mavčiče na koti zajezitve 346 metrov in je voljan zaradi tega pristati na odmik od urbanističnega programa občine Kranj in urbanističnega načrta Kranja. Vendar poudarja, da se morajo investitor Savske elektrarne in vsi, ki sodelujejo in načrtujejo gradnjo, pred zasaditvijo prve lopate dogovoriti z vsemi prizadetimi in najti sprejemljive rešitve, ker se je le tako mogoče izogniti kasnejšim problemom. Dogovarjanja in usklajevanja pa se bo treba lotiti brez odlašanja in resno, saj Savske elektrarne načrtujejo, da bodo imele že marca lokacijsko dovoljenje in kmalu zatem gradbenega, jeseni pa naj bi že začeli s pripravljalnimi deli. Iskati bo treba tudi nekatere tehnične rešitve in jih usklajevati s projektiranjem. Pri usklajevanju interesov naj ne bo nobenega izsiljevanja. Dokler pa na vseh spornih področjih ne bo dosežen sporazum, pa kranjski izvršni svet soglasja k gradnji ne bo dal. Gradnja hidroelektrarne posega na področje vod- nega gospodarstva, ribištva, varstva narave, prometa in rezervata pitne vode na Sorskem polju, jez za pregrado pa se bo približal kranjskemu industrijskemu bazenu in marsikaj spremenil pri kranjski kanalizaciji in načrtovanih Čistilnih napravah. Še posebej sporna pa je gradnja kabelbagerske postaje oziroma bazena za lovljenje in odstranjevanje proda in gramoza v primerih visoke vode v Savskem logu. Temu nasprotuje Gorenjski sejem, pomisleke pa ima tudi brniško letališče, ki meni, da bo varnost letalskega prometa zaradi megle iz zajezene vode motena. Marsikaj je bilo v dosedanjem dogovarjanju že usklajenega, o marsičem pa se bo treba še dogovarjati. Izvršni svet kranjske občinske skupščine terja od Savskih elektrarn uskladitev interesov z vsemi organizacijami združenega dela in drugimi a . ..e mora poskrbeti za regulacijo Save od Zarice navzgor in zagotoviti načrt ureditve okolice ter obrežij. Izvršni svet prav tako terja vzpostavitev učinkovitega sistema oj)a-zovanja v primerih visoke vode in preprečitev poplavljanja, zagotovitev cestne povezave med levim in desnim bregom Save na območju hidroelektrarne, modernizacijo ceste skozi Mavčiče, saj sedanja ne bo vzdržala težkega prometa ob gradnji, in uporabo jezera za pregrado v turistične in rekreacijske namene. Postavitvi kabelbagerske postaje v Savskem logu pa izvršni svet nasprotuje. Investitor naj išče novo lokacijo ali druge načine odstranjevanja proda iz struge Save. Po svetu poznajo številne načine odstranjevanja proda s plavajočimi bagri, elevatorji itd. Pa tudi vso drugo škodo, ki bi nastala pri gradnji, bo moral pokriti investitor. J. Košnjek Člani delovne skupine CK ZKS, ki so jo sestavljali Zdravko Krvina Klemenčič, Albina Tušar, Lovro Gaiger in Zlato Vogrič, med v Tekstilindusu - Foto: F. Perdan Skupno snovanje program. Delovna skupina centralnega komiteja Z vezi > munistov Slovenije zaključuje z obiskom v K1 ski občini — Prihodnji teden pričakujejo predsednika CK ZKS Franceta Popita ^ Kakovost zagotavlja obstoj Nadaljevenje s 1. strani je družba zainteresirana za enakopravno vključevanje invalidov* v združeno delo. Kranj prav tu še ni storil kljub prizadevanjem nekaterih vsega. Zato je sprejemljiva pobuda Andreja Verbiča, naj se problemi rešujejo na takšni osnovi ob sodelovanju zbornice in predvsem skupnosti za zaposlovanje. Ob takšnem pristopu k problemu tudi dobrih štirih starih milijard, kolikor bi jih potrošili za gradnjo novih j>rostorov Triglav konfekcije, ne bi bil problem združiti. Ugotovitev predsednika Gospodarske zbornice, da le kakovost in perspektivnost zagotavljata razvoj, velja tudi za tekstilno industrijo. Hudo se motijo tisti, ki menijo, da tekstilna industrija nima prihodnosti. Vsaka razvita družba jo ima, vendar v potrebnem obsegu in na tehnično dovršeni ravni. Med 70 tekstilnimi tovarnami v Sloveniji (nobena od njih ne posluje z izgubo, kar je zanimivo), imamo številne pozitivne primere uspešnosti. Žal pa položaj tekstilne industrije tudi prepogosto ocenjujemo le po mani uspešnih! __,I_ Košniek DEŽURNI NOVINAR 21-860 Umrl dr. Joiko Tischler - V Celovcu je umrl ustanovitelj in dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Josko Tischler. Kot organizator manjšine se je začel udejstvovati že v prvi poplebiscitni dobi. 193*>. leta pa je postal predsednik Slovenske prosvetne zveze. Tri leta kasneje so ga nacisti poslali v izgnanstvo v firegenz. Po vojni je postal član prve začasne deželne vlade ter v njej pripomogel k temu, da je vlada sprejela predpis, s katerim so na dvojezičnem ozemlju uvedli obvezen pouk slovenščine, .loško Tischler je bil tudi ustanovitelj zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu ter njen prvi ravnatelj. Za zasluge ga je predsednik Tito pred dvema letoma odlikoval z redom jugoslovanske zvezde z zlatim vencem. Jugoftlovani na Švedskem - V Stockholmu se je sestala jugoslovansko-švedska komisija za uresničevanje sporazuma o zaposlovanju. Največ pozornosti so namenili sodelovanju v zvezi 7. vračanjem naših delavcev v domovino. Kritika Tanjugu - Moskovska televizija je ostro kritizirala jugoslovansko poročanje o dogodkih v Kampučiji. Čeprav za to nima vzroka, saj je jugoslovanski tisk poročal po načelih, uveljavljenih v svetu, le resnico Šahovski turnir — Jutri ob 8.30 se bo v dvorani nad restavracijo Iskre v Savski loki začel prvi šahovski turnir v igri na slepo na Gorenjskem. Na turnirju bodo nastopili igralci iz TfiO Gorenjske in KPD KarelJeraj iz Ljubljane. Vreme — Čeprav je na novo zapadli sneg precej voden, bo smuka mogoča Se naprej. Žičnice in vlečnice obratujejo V vseh zimskih središčih, medtem ko Blejsko jezero zaradi odjuge ni več varno. Danes ne bo posebnega mraza; dnevna temperatura se bo vrtela okoli ničle. H J j Pred svetovnim prvenstvom v veslanju Bled '79 Predsednik Tito pokrovitelj LJUBLJANA - Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je prevzel pokroviteljstvo nad svetovnim prvenstvom v veslanju, ki bo od 28. avgusta do 9. septembra na Bledu. Organizacijski odbor, ki mu predseduje republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemlja -rič, je že zelo zgodaj pričel z delom. Praktično že kmalu potem, ko je iz Montreala prišla vest, da je Bled dobil svetovno prvenstvo. Na tiskovni konferenci so člani organizacijskega komiteja, Božo Benedik, generalni sekretar in podpredsednik VS Jugoslavije, ter Leopold Pernuš, predsednik SO Radovljica, Ante Mah-kota, podpredsednik OK in predsednik VZ Slovenije, Štefan Hočevar, tehnični vodja, in Vinko Marolt, član OK, navzoče seznanili s pripravami na največjo športno prireditev pri nas. Čeprav so z nekaterimi deli v zamudi, pa vsi zagotavljajo, da bo do svetovnega prvenstva vse nared. Avgusta in septembra se na Bledu pričakuje rekordna udeležba veslačev in veslačic. V treh konkurencah — nastopili bodo tudi lahki veslači — bo startalo 1300 tekmovalcev in tekmovalk iz štiriintridesetih držav in z 269 čolni. Do prvenstva bodo morali dograditi nekaj novih prepotrebnih objektov in sanirati in dozidati že obstoječe. Tako naj bi tribune v Zaki lahko sprejele tudi do 4500 obiskovalcev. Organizatorji računajo, da bo prvenstvo stalo milijardo dinarjev. Pri tem bo potrebna pomoč vseh. Veliko razumevanje so pokazali vsi družbenopolitični dejavniki v republiki in federaciji, posebno pa SO Radovljica, TD Bled in krajevna skupnost Bled. Tudi vse gorenjske občine se bodo vključile v zbiranje sredstev. Častni odbor vodi član federacije Ivan Maček, v odboru pa so med drugimi rudi Anton Vratuša, predsednik IS skupščine SR Slovenije, ter predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. Samo prvenstvo bi naj spet bila prava propaganda za slovenski veslaški šport, ki pa je v sedanjem obdobju v zastoju. Od slovenskih veslačev naj bi na Bledu nastopila brata Golob iz Maribora. D. Humer Kranj — Program obiska delovne skupine Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v kranjski občini se zaključuje. Predstavniki centralnega komiteja so se o povezovanju proizvodnje s trgovino pogovarjali na sestanku osnovne organizacije Sava Conimerce, obiskali skupnost za zaposlovati je, prisostvo-vali skupni seji komiteja in predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, kjer je bilo govora o uresničevanju zakona o združenem delu, se pogovarjali z najodgovornejšimi komunisti v občini in obiskali Tekstil-indus ter svet Zveze komunistov v krajevni skupnosti Vodovodni stolp. V sredo so bili člani delovne skupine na seji komiteja in nato v Savi ter v Stražišču. Včerajšnji program je bil izpolnjen z obiskom v Iskri in popoldanskim srečanjem komunistov iz Naklega in Cestnega podjetja Kranj, kjer je bilo govora o usklajevanju interesov krajevne skupnosti in združenega dela. Danes je na |>ro-gramu obisk Živil in pogovor o j>ove-zovanju proizvodnje s trgovino in oblikovanju potrošniških svetov, jutri popoldne pa bo program skupine centralnega komiteja zaključen s pogovorom v Zdravstvenem domu Kopici problemov je bila namenjena pozornost na pogovorih. V Savi so največ govorili o povezovanju trgovine s proizvodnjo. delitvi ustvarjenega dohodka in usklajevanju proizvodnje jugoslovanskih izdelovalcev avtomobilske pnevmatike Klasični kupoprodajni odnosi še preveč prevladujejo. \ d usu so se pogovarjali o tekstilne industrije, mode možnostih preusmeritve vodnje, na občinski sku o uveljavljanju delegatsk ma. Tega kaže še bolj oar omogočiti soočanje mnenj kar bo sicer povzročilo wf vendar se tega ne smerno bst gram skupščine mora poštar gram vse družbenopolitične s sti in njenih organiziranih v Kranju že uresničuje o letošnji resoluciji je pri snovanje programov, povezava občinske sku^ ščinami interesnih skupn«. lete odločajo o pomembnih in razpolagajo s skoraj 70 dami starih dinarjev. Pred treba /.boljšati odnos Si služb in delavcev upravnih do občanov, saj le-ti pogosto osnovi tega odnosa cenijo tični sistem. Nekatera pod urbanizem, primarni in sektor gospodarstva, so S neurejena in akcija kasni nje dobiva na pomenu. Usk zagotavlja realne plane, ki so pogosto le zbir želja. Ocenjevanje celovitega političnega položaja v obt ključeno prihodnji teden, sklepnih pogovorov najt udeležil tudi predsednik Franc Popit. J K Sa imoupravnim aktom v OZD manjka** »individualnosti« Po formalni £ še vsebinska analiza Včeraj popoldne je komite občinske konference ZKS Škofja Loka pripravil pogovor z izvršnim sekretarjem predsedstva CK ZKS Emilom Rojcem o usmerjenem izobraževanju. Pogovora so se udeležili ravnatelji vseh šol v občini, predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. — Foto: F. Perdan Akcija za Kredarico Ljubljanu — Slovenski planinei so se ob praznovanju 200. obletnice prvega vzpona na Triglav zavezali, da je treba čimprej povečati planin-ski dom na Kredarici, najbolj obiskano postojanko v osrčju triglavskega pogorja, obenem |>a j)o-skrbeti tudi za boljše oskrbovanje Triglavskega doma na Kredarici, Staničevega doma in Planike, naših najvišje ležečih planinskih domov v pogorju Triglava. V torek, 23. januarja, je bila v Ljubljani pod vodstvom predsednika republiške konference SZDL Mitja Ribičiča I seja odbora za prenovitev doma na Kredarici, ki je z 20.000 obiskovalci najbolj obiskana planinska postojanka v Jugoslaviji, Odbor vodi predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, v njem j>a so razen planincev tudi j>redsta vniki slovenskega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. Modernizacija Triglavskega doma na Kredarici bo veljala okrog 70 milijonov dmai jev, ki jih investitor Planinsko društvo Ljubijana-Matiea ne more zagotoviti, nalogi j>a bo kos splošna vseslovenska akcija delovnih ljudi in občanov ter združenega dela. Kna od oblik zbiranja denarja je tudi uporaba najrazličnejših obveznic, tudi od posojila za ceste, za ta namen Zbiranje obveznic za triglavsko akci jo se kaže kot ena od na jučinkov i tejših oblik pomoči. Časa /a razmišljanje ni na pretek. Do 1. maja naj bi bila akcija že končana, julija pa bi se na Kredarici že začela pripravljalna gradbena dela. Kljub modem i/aci |i l>o Kredarica še vedno ostala narav ni, kulturni in nacionalni spomenik, jk Ne gre zanikati, da ne bi bilo v samoupravne a morali biti do konca lanskega leta po dveletnem rok« uaM*^ z zakonom o združenem delu, vloženega veliko truda. VM L^v^ tako so poudarili na začetku tedna na skupni m*H kaaa*t^ občinske konference ZK in občinskega sindikai^J**^** Kranj, ta trud nikakor ne bi smel ostati zapisan le nai^ artl^ uresničevanje zapisanega bi vsekakor zdaj moralo m isJ dnevne rede v kranjskih organizacijah združenega d«laS*V^ nega predaha /daj po opravljeni formalni plati si ne bi V|i, gfr V privoščiti, še posebej, ker komunisti ugotavljajo, da anao »«v niče vanju samoupravnih odnosov v združenem delu a« fctt K začetku. Zdaj ni najbolj pomembno, tako so ocenili, če m »^Cv tere delovne organizacije kljub dokaj dolgemu roku at**x ^ vanja v zamudi in se verjetno nekaterim sankcija«* n« l*> ^ izognile; pomembno pa je, da se v združenem delu preide ^ malnega k dejanskemu uresničevanju samoupravnih oda*** ' h krepitvi položaja delavca, k njegovemu dejanskemu oular'A o delu in rezultatih dela. Prav tu pa nmo Ae Aibki. Brez dvoma držijo ugoto% vobranilca, da se Ae ne uresničuje odvisnost osebnegja od rasti dohodka, prav tako pa tudi še vedno uporabljal merila za nagrajevanje po delovnih mestih ali po neu osebnem ocenjevanju. Vsekakor takih problemov, |^| »štrlijo«, ni tako malo in se jih v organizacijah združene«"* kjer so pisali samoupravne akte, tako da so škilili k noMd" enostavno prepisali iz zakona, vne bolj zavedajo. Prav w. morajo namreč biti samoupravni akti »individualni« p«w^ prav gotovo spodbuda za spreminjanje sedanjih neustr*V^ določb v jasnejše in ureanicljive v praksi. Kjer so toTTiiut* dualnost« zanemarili, ko so pisali svoje samoupravne ?W mente, so jih na njihovo neustreznost spomnile nepr^T^; situacije v delovni organizaciji, neuspeli referendumi, prfi^ vanje parcialnih interesov nad skupnimi in podobno. Tako kot v Kranju ho ocenili uresničevanje zakona o ženem delu tudi jeseniški komunisti, v teh dneh pa tud.i i*1 L imanja položaja delavca v ----» «*aij pi obenem spodbuda za tcn^ijue razprave ovahji sprt^> aktov. Morda je ena prvih primernih priložnosti *e ob zaključnih računih. . I . \ m ,