RAZVOJ REL IEFA I N IZRABA TAL V L O Ž N I Š K E M GRIČEVJU (S 3 T A B E L A M I I N 7 S L I K A M I MED BESEDILOM) DEVELOPMENT OF THE RELIEF AND THE LAND-USE IN THE LOŽNICA HILLS (WITH 3 TABLES A N D 7 FIGURES I N TEXT) K A R E L N A T E K SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI DNE 7. JUNIJA 1983 Uredniški odbor Svetozar Ilešič (glavni urednik), Ivan Gams, Drago Meze, Mi lan Orožen Adamič, Milan Slfrer UREDILA I V A N GAMS I N DRAGO MEZE Izvleček UDK 551.43 (497.12-11) Razvoj reliefa in izraba tal v Ložniškeni gr ičevju Razprava obravnava morfogenetski razvoj Ložniškega gričevja, k jer je igrala po- membno vlogo neotektonika, kar se kaže v značilnem premikanju števi lnih neotek- tonskih enot ter izrabo tal in njeno odvisnost od litološke zgradbe ter reliefne izobli- kovanosti. Pokraj ina je razčlenjena na 40 pokraj inskih enot, te pa glede na izrabo tal in njeno odvisnost od reliefne izoblikovanosti na sedem značilnih tipov. Abstract UDC 551.43 (497.12-11) Development of the Relief and the Land-use in the Loznica Hi l ls The study deals w i t h the morphogenetic development of the Loznica Hi l ls where the neotectonics has been of great importance. I t is shown in the characteristics mo- vements of numerous neotectonic blocks. The study also deals w i th the land-use and the dependence of i t on the l ithological structure and the relief. The investigated region has been divided into 40 landscape units which have been fur ther classi- f ied according to the land-use and the dependence of i t on the relief configuration in seven characteristic types. Naslov — Address Mag. Karel Natek Znanstvenoraziskovalni center SAZU Geografski inšt i tut Antona Mel ika Novi t rg 4 61000 L jub l jana Jugoslavija 1. LEGA I N OMEJITEV PROUČEVANEGA OZEMLJA Proučevano ozemlje zajema 8—9 k m širok in 24 k m dolg pas gričevnatega sveta, k i se v smeri od severozahoda prot i jugovzhodu vleče med Velenjsko kot l ino in Dobrnskim podoljem na severu ter Spodnjo Savinjsko dolino na jugu in meri 176 km2 . Na zahodni strani ga omejuje ozka dolina Pake med Šoštanjem in Go- renjem, na vzhodni pa široka dolina Hudin je med Vo jn ikom in Celjem. Te meje so sicer izrazite, vendar ne razmejujejo bistveno razl ičnih pokraj in, saj je proučevano ozemlje le del prehodnega območja med predalpskim in subpanonskim svetom. Najizrazitejša je meja pro t i Velenjski kot l in i , saj poteka ob njenem južnem robu po šoštanjskem prelomu, ob katerem se je kot l ina ugreznila za več kot sto metrov. Ta prelom se nadaljuje prot i jugovzhodu po Dobrnskem podol ju, k i po geoloških in geografskih značilnostih spada k Ložniškemu gričevju, tako da poteka meja ob vznožju strme apniške strukturne stopnje Radojča in Vinske gore na se- verni strani podolja. Vzhodno od Dobrne se terciarno gričevje razširi tudi onstran doline Dobrnice in čeprav se bistveno ne razl ikuje od Ložniškega, sem potegnil mejo po severnem robu doline. Dolina Pake je med Šoštanjem in Gorenjem zarezana v predalpsko Skornsko hr ibovje, k i je zgrajeno iz permskih in tr iasnih dolomitov in apnencev ter andezit- nega groha; zanj je značilna velika gozdnatost in samotne kmeti je, kar se nadaljuje tudi onstran soteske v Lokoviškem gričevju, Bezgovci in Gori O l jk i , k jer je pred- alpski značaj pokraj ine več kot očiten. Tud i dolina Hudin je ne pomeni izrazitejše ločnice, saj se terciarno gričevje brez prekinitve vleče naprej prot i vzhodu, k jer dobiva vse bol j subpanonske poteze. Razmejitev prot i Spodnji Savinjski dol in i n i povsem jasna, saj spada Ložniško gričevje v geološkem smislu k Celjski kot l in i . Za razl iko od južnega in deloma za- hodnega roba Spodnje Savinjske doline, k jer poteka meja po tektonskih prelomnicah, je prehod na njenem severnem robu manj izrazit, saj oligocenski sedimenti z obrobja gričevja le počasi tonejo pod mlajše naplavine v Spodnji Savinjski dol ini . Med ne- izrazito pregibnico, k i predstavlja južno mejo terciarnega gričevja, i n dol inskim dnom se razprostirajo obsežne pleistocenske terase v debelih plio-pleistocenskih ilo- vicah, k i so v glavnem pokr i te z gozdom in redko poseljene, prehodi iz gričevja v dolino pa potekajo po širokih, vzporednih dol inah ob pr i tok ih Ložnice. Pr i Vel ik i Pirešici in severno od Celja je ta terasast svet širok 3 — 4 k m ; ker pa spada v po- rečje Ložnice in ker je deloma podoben severnejšemu gričevju, sem ga pr ik l juč i l proučevanemu ozemlju. Zato sem potegnil mejo prot i Spodnji Savinjski dol in i po severnem robu aluvialne ravnice ob Ložnici, oziroma po prv ih izrazitejših stopnjah nad ravnim dnom Spodnje Savinjske doline. Ozemlje znotraj teh meja prištevajo posamezni av tor j i k razl ičnim večj im te- r i tor ia ln im enotam. V geološkem pogledu spada večj i del ozemlja k najvzhodnej- šemu delu Savinjskih Alp, del pa prištevajo že k Posavskim gubam ( B u s e r , 1979. 43). Mel ik prišteva to ozemlje, katerega deli na Ponikovsko planoto in Dobrnsko podolje, k Savinjskemu predelu, k i ima še značilnosti predalpskega sveta, subpanon- ski vp l iv i pa se odražajo predvsem v vzhodnem delu ( M e l i k , 1957, 426—428). Ilešič ga po pokraj insko-t ipološki k las i f ikaci j i prišteva k vzhodnim slovenskim pred- alpskim pokraj inam, in sicer k Spodnji Savinjski dol ini ali Celjski ko t l in i ( I l e š i č , 1972, 12), oziroma k osrednji regi j i Savinjske Slovenije ( I l e š i č , 1972, 15; 1979, 416). Po Gamsovi kvant i tat ivni prirodno-geografski regionalizacij i Slovenije spada proučevano ozemlje k makroregi j i Subpanonska Slovenija in zajema del mezoregije Celjske kotine. Ker pa mezoregija n i enotna, izloča severni gričevnati del kot sub- regijo z imenom Ponikevska planota ( G a m s in sod., 1978, 34). Menim, da ima Ložniško gričevje tako značilne pokraj inske poteze, da ga lahko smatramo za samostojno pokraj ino. Geološko je sestavni, manj pogreznjeni del Celjske kot l ine, vendar pa so razlike med Spodnjo Savinjsko kot l ino in gričevjem tolikšne, da obeh pokra j in ne moremo združit i v eno celoto. V fizično-geografskem pogledu je navezanost gričevja na Spodnjo Savinjsko dolino sicer zelo očitna, v druž- beno-geografskem pa ves severozahodni del pripada gravitaci jskemu območju ve- lenjskega industri jskega bazena. Če upoštevamo še prehodni značaj gričevja med predalpskim in subpanonskim svetom, je najbol j pr imerno, da opredelimo Ložniško gričevje kot prehodno, a povsem samostojno pokraj ino. 2. O I M E N U POKRAJINE Čeprav ima proučevana pokraj ina določene skupne poteze, so med posameznimi deli tako velike razlike v prirodno- in družbeno-geografskem pogledu, da n i t i v l jud- skem izroči lu nimamo enotnega imena za celotno pokraj ino. Medtem ko ima pas nizkega sveta ob šoštanjskem prelomu ustaljeno ime Dobrnsko podolje* ( M e l i k , 1951, 448; S o r e , 1 9 6 9 ) , za ostali del nimamo ustreznega imena. Melik in kasnejši raziskovalci imenujejo celotno ozemlje med Velenjsko kot l ino in Dobrnskim po- dol jem ter Spodnjo Savinjsko dolino kar Ponikevska planota ( M e l i k , 1957, 449), nekateri tudi Ponikvanska ( K v a s , 1977, N o v a k , 1977) al i Ponikovska pla- nota ( K r a j e v n i l e k s i k o n S l o v e n i j e 3, 1976, 466). Takšno poimenova- nje n i pr imerno, ker zavzema Ponikovska planota samo 9,5 % proučevane pokra- j ine in je izjemna zaradi prevladujočih kraških pojavov in ker naziv planota n ikakor n i primeren za to razgibano gričevje. Najizrazitejša skupna poteza, na katero lahko opremo poimenovanje te pokra- j ine, je pripadnost porečju Ložnice (108 km2 al i 61 %) . Tud i njeno povir je leži v tej pokra j in i , tako da jo lahko imenujemo kar L o ž n i š k o g r i č e v j e . Velika večina ozemlja je res rahlo do zmerno razgibano gričevje s povprečno reliefno am- plitudo 128 m na 1 km2 , v višinah nad 600 m pa leži samo 0,5 % ozemlja. Hr ibovi t značaj imajo samo Gora Ol jka, Sevčnik in Klumberk, k i se kot otoki dvigujejo nad n iž j im, izrazito gričevnatim svetom. * Dobrnsko podol je z malo začetnico upo rab l j am za izrazi to re l ie fno ob l iko in izraza ne upo- rab l j am kot pokra j insko ime, saj leži v podo l ju v e i pok ra j i nsk ih enot (Šaleška planot ica, P i re i ko po- dol je, Lokov insko razvodje. Dol ina Dobrnice) . 3 PREGLED DOSEDANJEGA PROUČEVANJA Ložniško gričevje je geografsko slabo proučeno, nekoliko bolje pa je obdelano v geološki l i teratur i v zvezi s proučevanjem triasnega in terciarnega vulkanizma na Slovenskem ter raziskovanjem rudnih nahajališč. Prv i je detajlno proučeval geološko zgradbo ozemlja Teller v okv i ru izdelave geološke karte Prassberg a. d. Sann (Mozirje) v mer i lu 1 : 75 000 ( T e l l e r , 1898), k i je sicer pravi lno ugotovil meje posameznih geoloških enot, vendar je zaradi po- manjkanja strat igrafskih dokazov napravi l precejšnje napake pr i določevanju geo- loške starosti. Ne razl ikuje triasnega ( ladini j) in terciarnega (srednji oligocen) vul- kanizma in vse uvršča v miocen. T. i. »vojniški kr istal in«, k i ga Teller povezuje s pojavom starih kristalast ih kamnin v dol in i črne p r i Strahovici in pod Menino, je po novih raziskavah uvrščen v ladini jsko stopnjo in predstavlja rahlo metamor- fozirane apnence, pomešane s tufom in skri lavci ( B u s e r , 1979, 23). Ponikvanske pisane skrilavce in apnence je uvrst i l sicer v srednj i in zgornji trias, vendar je pra- vi lno spoznal, da spominjajo na zgornjo ju ro , kar je pozneje dokazal Premru (1975). Kasnejši proučevalci geološke zgradbe so se posvečali predvsem triasnemu vul- kanizmu ( D o 1 a r - M a n t u a n i , 1942; R a k o v e c , 1946; G e r m o v š e k , 1953, 1959; I s k r a , 1976; G r a f e n a u e r , 1980) in smrekovškemu vulkanizmu iz sred- njega oligocena ( H i n t e r l e c h n e r - R a v n i k - P l e n i č a r , 1967; G r im š i - č a r , 1967). V povojnem obdobju so glavno pozornost posvetili raziskovanju rudnih naha- jališč, zlasti bentonitom na severnem obrobju Spodnje Savinjske doline ( D r ž a j - L u k a c s, 1968; P e l h a n , 1956; R i h t e r š i č , 1957, 1958), kremenovim pe- skom ( O č e p e k , 1962; D r o b n e , 1967; L a p a j n e, 1967), boksitom pr i Andra- žu in Letušu ( B u s e r - L u k a c s , 1966) ter nahajališčem železove, svinčeve in cinkove rude ter p i r i ta v pirešičkem masivu ( B e r c e, 1956). Obseg geografskega proučevanja je skromnejši, saj se je večina raziskovalcev le obrobno dotikala tega ozemlja. Največjo pozornost so posvetili Ponikovski pla- not i ( M e l i k , 1957) in krašk im pojavom na nje j ( K u h a r , 1974; K v a s , 1977; N a r a g l a v , 1977; N o v a k , 1977). Dobrnsko podolje je podrobneje prouči l Sore (1969). Ob proučevanju ostankov starejših uravnav na obrobju Velenjske kotl ine je Sore zajel tudi del Ložniškega gričevja (1957). Podrobno so proučeni kvar tarn i sedimenti v dol in i Pake nad Gorenjem ( M e z e, 1962) in na severnem obrobju Spod- nje Savinjske doline ( R a d i n j a, 1959; S o r e , 1959) ter poplavna območja ob Ložnici ( N a t e k , 1975) in I l ud i n j i ( N a t e k , 1983). 4. LITOLOŠKA ZGRADBA Najstarejše kamnine so spodnjepermski sivi apnenci in dolomit i , k i j i h najdemo v soteski Pake pod Šoštanjem in v soteski Ložnice pod Andražem. Prevladuje sivi m ik r i tn i apnenec, vmes pa je tudi sivi dolomit, v katerem so manjša ležišča galenita in sfalerita ( M i o č , 1978, 26). Na levem bregu Pake je 100 m jugozahodno od Pu- har ja še ohranjen opuščeni rudniški jašek. To rudišče je bi lo znano že v 17. stoletju, ko so kopal i rudo na površini, rudarjenje pa je zamrlo v 19. stoletju. Pred desetimi leti so ponovno raziskovali rudišče, vendar so zaloge premajhne za izkoriščanje ( M i o č , 1978, 56). Triasni apnenci in dolomit i zavzemajo petino proučevanega ozemlja, obenem pa tvor i jo tudi podlago terciarnim kamninam tako v dobrnskem podol ju kot v Spod- n j i Savinjski dol ini. Največ je skladovitega dachsteinskega apnenca, na katerem so se razvi l i številni in pestri kraški pojavi. Gradi večji del Ponikovske planote, Sev- čnik in Goro Ol jko, k i je s 733 m najviš ja vzpetina v pokra j in i . Pr i tem je z geo- morfološkega vidika zanimivo predvsem pojavl janje triasne podlage v zelo razl ičnih višinah (si. 1), kar je rezultat intenzivnih tektonskih premikov, in pa stik med tr i- asom ter mlajš imi terciarnimi sedimenti, k jer se je razvi l zanimiv kontaktni kras (zlasti v Ta jn i , severovzhodno od Polzele). Posebno mesto zavzema tr iasni vulkanizem, ko je v ladin i jsk i stopnji nastal pirešički predorninski kompleks, k i je z 10 km2 eden največj ih v Sloveniji. Z vrta- njem so v globini keratofirskega masiva naleteli na več tanjših plasti apnenca, k i so nastale v dal jših obdobjih mirovanja med posameznimi izbruhi. Istočasno to do- kazuje, da so b i l i izbruhi podmorski, pretežno pl inski in lavin i ( I s k r a , 1976, 256). Na ta način si tudi lažje razložimo pojav številnih erozijskih ostankov temno sivega apnenca na površini masiva. O kakršnemkol i ostanku vulkanskega reliefa ne moremo govorit i , saj je ero- zija odstranila že velik del masiva, debele plasti keratofirskega proda pa najdemo celo na južnem obrobju Spodnje Savinjske doline. V masiv se je na st iku s tr iasnimi kamninami Ponikovske planote globoko zarezala probojna dolina Pirešice, zlasti zahodni del masiva (Klumberk) pa je razrezan z globokimi in s t rmimi grapami. Poslednji vzdih l ja j davnega vulkanizma je slan studenec na južnem pobočju Slač- jeka, odrastkom pirešičkega masiva, k i ga je Sušnica odrezala od ostalega dela. Analiza vode je dala 1,5 grama trdnega ostanka na l i ter vode. Podoben stude- nec naj bi b i l tudi severozahodno od cerkve v Vel ik i Pirešici ( G e r m o v š e k , 1953, 164). Jurski »ponikvanski skladi«, k i so na zunaj podobni f l išu, so sestavljeni iz rož- natega, rdečega in temno do svetlo sivega ploščastega in lističastega apnenca, k i se menjava z lapor jem, lapornat im skri lavcem in rožencem, k i ga je zelo veliko in se pojavl ja v plasteh do 50 cm debeline. Vmes najdemo tudi plasti piroklastičnega ma- teriala ( P r e m r u , 1975; B u s e r , 1979,27—28). Čeprav vsebujejo veliko apnenca, se je v n j i h razvi l normalni f luv ia ln i relief. Pojavl jajo se v manjš ih zaplatah na južnem obrobju Ponikovske planote, največ severno od Zaloga na obeh straneh doline Trnave. Te starejše kamnine obdajajo z vseh strani mlajše, v glavnem oligocenske, v vzhodnem delu tudi miocenske kamnine. Z n j im i je bi la pokr i ta tudi celotna Po- nikovska planota, kar se ne odraža samo v ohranjenih erozi jskih ostankih oligocen- skih sedimentov, ampak tudi v specifičnem reliefnem razvoju in do neke mere v re- l iefnih oblikah. Nad starejšo podlago leži večinoma oligocenska siva lapornata morska glina ali sivica, k i zavzema 32,3 km2 oziroma 18% površine gričevja. Sveža kamnina je trda, s kroglasto k ro j i tv i jo , na površini zelo h i t ro prepereva in daje debelo i lovnato preperelino. V nje j so razvit i n iž j i , gričevnati predeli z blagim reliefom (vzhodno podnožje Gore Ol jke ob Kotunjščici, vznožje Klumberka, okolica Smartnega v Rožni dol ini, Lokoviško-Podgorsko in Podkrajsko podolje ter Aipiaška kot l inica). Zani- mivo je, da v n je j najdemo malo rečnih naplavin, kar si lahko razložimo z značilnim preperevanjem kamnine in naglim razpadanjem naplavljenega materiala. V dnu podol i j in rečnih dol in so sicer razvite aluvialne ravnice, vendar so pokri te le z 0,5— 1 m debelo plastjo ko luv i ja ter preperele peščeno-ilovnate rečne naplavine. Rečna kor i ta so vrezana 1—2 m globoko v sivico, potoki pa prenašajo le minimalne kol i - čine lapornatega in grohastega proda. Smrekovški vulkanizem iz srednjega oligocena je v Ložniškem gričevju zapu- sti l debelo skladovnico andezitnih grohov in manjše izlive dacitne lave. Pas vulkan- skega delovanja ob smrekovškem, šoštanjskem in donačkem prelomu je b i l dolg nad 80 k m s središčem nekje severno od Ju l i jsk ih Alp. Kasneje naj b i prišlo ob savskem, smrekovškem in šoštanjskem prelomu do obsežnih hor izontalnih premikov grud prot i jugovzhodu (ob savskem prelomu za 14 km, ob smrekovškem in šoštanj- skem pa za 25km) . Tako si lahko razložimo, da severno od prelomov n i n ikakršnih sledov vulkanskega delovanja, čeprav so tam prav tako razšir jeni oligocenski sedi- menti ( H i n t e r l e c h n e r - R a v n i k - P l e n i č a r , 1967,224). O dolgotrajni vulkanski dejavnosti pr iča vel ika debelina izmečkov v b l iž in i kra- terjev (preko 1000 m) in pa hkratno usedanje vel ik ih kol ič in morsk ih sedimentov ( H i n t e r l e c h n e r - R a v n i k - P l e n i č a r , 1967, 222—224). Z oddaljevanjem od središča aktivnosti p ro t i jugovzhodu se debelina andezitnih grohov manjša. Ob šo- štanjskem prelomu je na nekaterih mestih prišlo še do manjših izl ivov dacitne lave. Andezitni grohi pokr ivajo 34 km2 oziroma 19 % površine Ložniškega gričevja. So svetlo sive do svetlo zelene barve in po trdnost i ter odpornosti prot i preperevanju nekje med kremenovim keratof i r jem in oligocensko sivico. Slednja je manj odporna, zato tvor i groh ponekod strmejša pobočja, pa tudi prave strukturne stopnje nad svetom v sivici, npr . v zahodnem delu Lokoviško-Podgorskega podolja, k jer se nad š i rok im dnom in n i ž j im i pomol i v sivici na severni strani dviguje strmo pobočje Hrastnikovega vrha iz andezitnega groha s povprečno nagnjenostjo 34°, medtem ko znaša le-ta pod stopnjo največ 22°. Andezitni groh relativno počasi prepereva, tako da ga pokr ivajo tanke (15— 30 cm), srednje rodovitne prst i . Na obdelovalnih površinah v vršnih del ih slemen pa denudacija sproti odnaša preperelino in na površju se marsik je pojavl ja C-hori- zont (v Velikovrškem, Koninskem in Gradiškem gričevju). Tud i strma pobočja so stabilna z zelo redk imi usadi, k i so tako značilni za svet v oligocenski sivici. V grohih je nastalo intenzivno razrezano gričevje med Ponikovsko planoto in dobrnskim podoljem, k i je 100—150 m višje od južno ležeče Ponikovske planote. V njem so tudi pov i r ja vseh potokov, k i tečejo prot i jugu, razen Pirešice in Pod- sevčnice. Najvišje vzpetine iz groha so v severozahodnem delu gričevja (Veniški v rh 569 m, Tur in jsk i v rh 567 m) in v ozkem hrb tu med Velenjsko kot l ino in južno leže- čimi podol j i (Veliko Gradišče 587 m, Vel ik i Koželj 590 m) . Prot i jugovzhodu se naj- višje vzpetine polagoma znižujejo (Hudourski hr ibar 532 m, Gora nad Podkrajem 543m in Obrč 354m). V tej smeri se tanjša tudi plast andezitnega groha. Nad izl i- vom Lokoviškega potoka v Pako je debela 200 m, nad dolino Kotunjščice v Lovčah 120 m, nad Skofjo vasjo 65 m in p r i Zaloški gorici le še 50 m. Miocenski peščenjaki i n kremenovi peski z v ložki lapor ja so se ohrani l i v do- brnskem podol ju in v ma jhn ih zaplatah na severnem obrobju Spodnje Savinjske doline. Nad n j im i se med Prelsko in Dobrno dvigujejo markantne kope l i to tamni j - skega apnenca (Obložje 463 m, Gor jak 452 m, Brce 491 m in Kačjek 514 m). Vzhodno od Saleka je v l i totamni jskem apnencu ohranjena zakrasela Šaleška planotica v vi- šini 490—520 m, k i jo od nižje ležečega podolja loči strma (do 45°) in 60—70 m vi- soka strukturna stopnja. Miocenski peščenjaki na severnem robu Spodnje Savinjske doline tvor i jo ne- znatne osamelce, k i se dvigajo nad pleistocenskimi i lovnat imi terasami (Škafarje nad Ložnico p r i Žalcu 288 m, kota 287 m nad Rušami, kota 269 m nad farmo Zalog in Strenčanov hr ib nad Lopato 296 m). Nekdaj so tod domačini lomi l i gradbeni kamen v številnih, zdaj opuščenih kamnolomih. Zeleni miocenski peščenjak z glavkonitom tvori ozek niz Langersko-Rigeljskega gričevja južno od doline Dobrnice. 1—1,5 k m širok in 8 k m dolg pas se začne pr i Hramšah, k je r doseže tudi največje višine (Aleksandrov v rh 605 m). Pro l i jugovzhodu se polagoma zniža na 370 m. K l jub ma jhn im višinam ima nekatere značilnosti hri- bovja (reliefne amplitude nad 200 m / k m 2 , velike strmine, 45—50°, zelo globoke in razvejane grape, neznatna poseljenost in velika gozdnatost). Severno obrobje Spodnje Savinjske doline tvor i jo obsežne rečne terase v plio- pleistocenskih ilovnato-peščeno-prodnatih sedimentih. Naplavina naj bi nastajala v stadialnih in interstadialnih obdobj ih srednjega in zgornjega pleistocena, n i pa izključena pliocenska starost spodnj ih plasti ( B u s e r , 1979, 39). V zahodnem delu je mecl plastmi rumeno r jave in v spodnjem delu sive mastne gline več prodnih in peščenih plasti, prot i vzhodu pa je proda vedno mai i j i n se v do 10 m debelih plasteh pojavl ja jo čiste gline, k i so bile zelo pomembne za razvoj opekarništva. Po Mel iku je pleistocenska akumulaci ja omejena le na osrednji del Spodnje Savinjske doline, k jer je Savinja odlagala pretežno apniški f luvio-glacialni prod iz poledenelih Savinjskih Alp, medtem ko so manjši p r i tok i iz terciarnega obrobja za- radi zastajanja ob robu vršaja odlagali le mu l j i n f i n i pesek. Meni, da je tudi še v pleistocenu pr ihajalo do manjš ih ojezeritev, medtem ko se je pliocenski material odlagal v velikem jezeru al i pa v več ločenih jezerih. Na to sklepa na podlagi po- jav l jan ja teh naplavin v enakomernih višinah (do 420 m nadmorske višine oziroma 120 m nad današnjo Savinjo) po celotnem obodu Spodnje Savinjske doline ( M e 1 i k , 1957, 450—454). Tud i geologi govori jo o jezerskem postanku teh glin, k i naj bi se odlagale istočasno z zgornj imi plastmi gline v Velenjski kot l in i ( B u s e r, 1979, 39). Radinja dvomi o jezerskem izvoru teh naplavin, saj vsi znaki kažejo na odla- ganje v plavnih vršaj ih. V r h največjega, še dobro ohranjenega plavnega vršaja, je p r i Vel ik i Pirešici v nadmorski v iš ini 303 m, prot i jugu pa se s srednj im naklonom 0,8° polagoma zniža na 255 m. Plavni izvor dokazuje močna preperelost i lovnatih plasti, k i je p r i jezerskih sedimentih ni , vmesne plasti hudourniških nanosov peska in proda ter zelo spremenlj iva sestava v ist ih horizontalnih plasteh ( R a d i n j a , 1961, 29). Mlajše ilovice in gline z vmesnimi plastmi peska in proda so se odla- gale istočasno kot f luvio-glacialni nanos Savinje, s kater im se tesno plepletajo v osrednjem delu doline. Holocenske naplavine pokr ivajo 17,2 km2 oziroma 9,7 % površine. Najdemo j i h v dol inah potokov, k i tečejo od severa prot i jugu in pa v prečnih podol j ih. Aluvialna naplavina je na splošno zelo tanka in pretežno glinasto-peščena. Večje holocenske akumulaci je rečnih naplavin najdemo na obrobju v tektonskih udorinah (Šaleška in Spodnja Savinjska dolina) ter ob spodnji Paki in Hudin j i . Tabela 1 pr ikazuje l i tološko zgradbo Ložniškega gričevja po posameznih pokra- j insk ih enotah: 5. OSNOVNE ZNAČILNOSTI RAZVOJA RELIEFA Triasna podlaga se v Ložniškem gričevju pojavl ja v zelo razl ičnih višinah (si. 1). Se posebej zanimiv geomorfološki problem pa je izredno nizka lega Ponikovske pla- note. Melik jo je imel sprva za del nekdaj enotnega pontskega peneplaina, čeprav so ga presenečale velike višinske razl ike (Dobroveljska planota je 300—400 m višja, Menina planina pa 900—1000 m) , k i j i h je razlagal z različno intenzivnostjo post- pontskega dviganja ( M e l i k , 1935, 124). Kasneje je meni l , da tolikšne višinske raz- Sl. 1. Prečni prof i l Dobrovlje-Ponikovska planota Fig. 1. Transverse section Dobrovl je-Ponikva plateau like niso le posledica tektonskih premikov, ampak naj b i posamezni n ivo j i že na- stajal i v neenakih višinah ( M e l i k , 1963, 77). Ce pr imer jamo višino Ponikovske planote s sosednim pogorjem Paškega Kozjaka in Dobroveljsko planoto, izgleda Ponikovska planota kot potopljena sredi terciarnih sedimentov, s kater imi je bi la tudi sama prekr i ta. To je še zlasti očitno p r i pogledu z Gore Ol jke, k i je vzhodno nadaljevanje Dobroveljske planote in čeprav leži v neposredni bl iž ini , je celih 250 m višja od Ponikovske planote. Vzhodni del Dobroveljske planote leži v nadmorski višini okrog 680 m. Ob bra- slovškem prelomu naj b i se le-ta dvignila (za to n i zaneslj ivih dokazov), zahodni del celjske udorine pa pogreznil ( B u s e r , 1979, 47). Ob prelomu je nastalo dolgo premočrtno pobočje, k i se v višini 370 m končuje v Dobravi, izredno lepo ohranjenih in zakraselih erozi jskih terasah jugozahodno od Letuša v višinah 340—350 m in 380—390 m, kar je 30 oziroma 70 m nad današnjo strugo Savinje. Onstran njene doline se s podobnim pobočjem dviguje Gora Ol jka (733 m) , pod katero je p r i Pod- gori slabše ohranjena, a ravno tako močno zakrasela erozijska terasa v višini 360— 380 m, k i je po viš ini in izoblikovanosti ekvivalent zgornj i terasi v letuški Dobravi. Podobno erozijsko teraso najdemo v Zadrečki dol ini p r i Kokar jah in Dreti v viš ini 390—410 m, to je 40—60 m nad današnjo strugo Drete, k i je prav tako za- krasela. Sodeč po ležiščih boksita na kokarsk i terasi so te terase nastale v pliocenu. Južno od letuške Dobrave se v pr ibl ižno isti višini ob vznožju Dobrovelj nada- l ju je jo prot i jugu ostanki široke terase iz plio-pleistocenskega kislega proda in ilo- vice, k i se zelo počasi znižujejo prot i jugu (nagnjenost je 0,5°) do višine 330—340 m severno od Kaple. Podoben material je b i l na levem bregu Savinje pod Goro Ol jko večinoma od- nešen in se pojavi šele v zavetni legi onstran polzelskega apniškega pomola. Dobrovl je in Goro Ol jko loči 2—3 k m široko podolje v smeri severozahod- jugovzhod, po katerem tečeta Paka in Savinja. V severnem delu je zapolnjeno z an- dezitnim grohom, k i sega v Skornem do višine 590 m, južneje pa z oligocensko mor- sko sivico. To je pravzaprav globok tektonski jarek, k i je nastajal v srednjem ali zgornjem pliocenu ( P r e m r u , 1976,219). Na jn iž j i preval med Paško dolino in Mozirsko kot l in ico je na lepo ohranjenem slemenskem n ivo ju v višini 390—400 m, koder naj bi nekdaj tekla Savinja prot i vzhodu. Soteska Socka med Mozi r jem in Letušem, k je r se je Savinja 1 km daleč vrezala za več kot 100 m globoko v srednjetriasne apnence in dolomite in pa 30 m dolg prag v masivnem triasnem apnencu nad letuškiin mostom, sta mlajši tvorbi kot erozijske terase v Dobravi i n epigenetskega postanka. Ker so terase nastale naj- pozneje v zgornjem pliocenu in ker najdemo domnevno pliocenske plasti i lovice, proda in peska tudi v dolinskem dnu na levem bregu Savinje v Letušu (Radinja, 1960, 7) ter 3 m visoko wi i rmsko prodno teraso v Podgor ju nad letuškim pragom, menim, da je Savinja izdelala soteski že v poznem pliocenu al i na prehodu v pleisto- cen in ne šele t ik pred wi i rmsko poledenitvi jo. Odprto ostaja vprašanje pojav l jan ja 2—3 m debele plasti apniškega konglome- rata, na katerega naj b i naleteli p r i kopanju vodnjaka pod 4 m debelo plastjo i lovnate prepereline na že omenjenem slemenskem n ivo ju v viš ini 390—400 m med Pako in Savinjo. Po Mezetu (1966, 108) je to ostanek predwurmskega nanosa Savinje, k i na j b i tedaj tekla preko današnjega slemena prot i vzhodu in zavila na jugovzhod šele p r i Paški vasi, k je r se je vanjo izl ivala Paka. N i možno razložit i n i t i prestavitve Savinje, potem ko je izdelala omenjene erozijske terase p r i Letušu in Podgori, na dan- današnji 50 m v iš j i i n severnejši svet na razvodju, k je r se naj b i ohrani l i ostanki konglomerata, n i t i mlajšega tektonskega dviga tega razvodja, saj se le-ta nahaja v osredju tektonskega jarka s stalno tendenco grezanja, n i t i naknadnega in povsem enakega tektonskega znižanja erozi jskih teras na obeh straneh tektonskega jarka. Gora Ol jka je izrazit tektonski čok, k i je po vseh tektonskih premik ih ostal pr ibl ižno v ist i višini. Na njenem v rhu je ohranjena uravnava v višini 670—680 m, ko l ikor je visoka tudi sosednja Dobroveljska planota. Na vseh straneh jo obdajajo izrazite tektonske prelomnice. Na severni strani se svet zniža na 100—130 m nižje sleme Bezgovca, k i se onstran soteske Hudega potoka nadal juje v Bezgovco (623 m) , ta pa prehaja neposredno v Koninsko gričevje iz andezitnih grohov. Ob prelomih na vzhodni in južn i strani Gore Ol jke so se zunanja k r i la pogreznila za več 100 m. Na južn i strani se sleme Gora Ol jka-Vimperk v dveh stopnjah zniža za skoraj 300 m. Prva stopnja je nad Jugom, k je r je v viš ini 505—510 m ohranjen 200 m dolg sle- menski nivo, druga pa nad Bolčinom, k jer se svet spusti še za 50 m na 430 m. V tej višini se še 2 k m daleč prot i jugu nadaljuje široko, v nizke kope razčlenjeno in za- kraselo Vimperško sleme, k i se konča z Vimperkom (448 m) nad Podvinom. Na vzhodni strani Gore Oljke znašajo tektonsko pogojene višinske razl ike 350 m. V živahno razčlenjenem svetu, k i se odteka v Kotunjščico, so se na vzpo- rednih h rb t ih ohrani l i številni slemenski n ivo j i , k i so najv iš j i na severu nad Gre- bencami (410—415 m) , nato pa se polagoma znižajo pro t i jugu na 365—380 m okrog Zagorca, 360—370 m pod Vinco in v Ta jn i ter 330 m v Borštu severno od Polzele (nagnjenost nivojev prot i jugu znaša torej 1°, strmec Kotunjščice pa je 0,6°, kar govori o relativnem neotektonskem zatišju). V ozkem podol ju med Goro Ol jko in Tajno izgine triasna podlaga pod plasti andezitnega groha in oligocenske morske sivice. T u naletimo na raztekanje neznat- n ih vodnih tokov prot i zahodu in vzhodu, kar je obakraj podolja ustvari lo zanimive oblike kontaktnega krasa, še zlasti v Ta jn i na vzhodni strani podol ja, k je r se tr i - asna podlaga dvigne do 410 m visoko. Manj kot 2 k m širok apniški pas onemogoča normaln i rečni odtok pro t i Kotunjščici in Ložnici , tako da potoki izginjajo v po- nor ih al i kraških jamah na zahodnem robu Tajne. Na 0,9 km2 ozemlja v apnencu najdemo osem manjš ih in več kot 1000 m dolgo Tajno jamo ter druge zanimive kraške pojave. Podoben tektonski čok kot Gora Ol jka je nekaj n iž j i Sevčnik (562 m) . Na njem sta ohranjeni dve močno zakraseli uravnavi, manjša v višini 510—520 m in večja na ovršju v višini 530—540m, k i sta po legi in zakraselosti ekvivalent Dobroveljske planote ter uravnave na Gori O l jk i , čok predstavlja 3,5 k m dolgo sleme v smeri sever-jug, k i ga na vseh straneh obdajajo izrazite tektonske stopnje. Na severni strani se ob prelomu v smeri jugozahod-severovzhod spusti za 110 m na degradirano uravnavo nad Jajčami v višini 420—430 m, na jugu in zahodu pa ob žalskem pre- lomu, k i poteka od severozahoda prot i jugovzhodu, v dolino Ložnice, oziroma na razgiban in zakrasel svet Zaloškega gričevja v viš ini 350—370 m. Tektonsko pogo- jeno je tudi vzhodno pobočje, k i se zelo strmo (32—38°) spušča prot i Arnaški kot l i - n ic i v severnem delu, v južnem pa v ozek pas grohastega podgorja, k je r t r i je manjši potoki poniknejo že sredi obviselih dol in ca. 30 m nad dolino Trnave. Onstran n jene soteske, k i je vrezana v triasno podlago za 100—150m, se začenja Ponikovska pla- nota. To je obsežen kraški svet (17 km2) med probojnima dolinama Trnave in Pire- šice. Na severu se spušča v Podkrajsko podolje, na jugu pa jo omejujeta dol in i GIo- boškega grabna in Vršce. Na n je j je malo pravega planotastega sveta, ker je pre- prežena s sistemom suhih dol in in vmesnimi n izk im i ter zaobljenimi slemeni. Naj- v iš j i v rhov i segajo preko 500 m visoko (Apnenik 525 m, Vrhe 513 m) , vmes pa so številne večje in manjše zakrasele uravnave v višinah 450—460 m, 410—420 m in 385—395 m. Meze meni, da so Ponikovska in Dobroveljska planota ter Menina planina po- dobnega postanka. Višinska razl ika med Menino in Dobrovl jami po njegovem mne- n ju n i posledica tektonike, ampak naj bi bi la Dobroveljska planota naknadno f lu- vialno znižana, saj je na neprepustnih kamninah v podlagi (keratofir) i n na pokrovu l ine ( M e z e , 1966, 43). Tud i Ponikovsko planoto so na debelo prekrivale nepre- pustne oligocenske usedline, tako da je pretežno fluvialnega postanka. Vendar pa si brez tektonskih premikov težko razlagamo vzhodno pobočje Dobrovel j , osamljeno andezitnega groha obstajala gosta rečna mreža, o kater i pričajo številne suhe do- lego Gore Ol jke, k i jo obdaja za 250—300 m n iž j i svet v enakih kamninah in meh- kejših oligocenskih sedimentih. podoben čokast položaj Sevčnika ter naglo premo- črtno znižanje sveta za 100—150 m na njegovi vzhodni strani. Postavlja pa se vpra- šanje, al i gre za grezanje, zastajanje al i pa celo dviganje Ponikovske planote. Po W i n k l e r j u (1924, 386—387) se je svet vzhodno od Savinjskih Alp pretežno grezal, saj so triasno-oligocenski sedimenti povsod obdani s pliocenskimi. Rakovec pa t rd i , da se je Ponikovska planota dvigala, na kar naj bi kazale globoko vrezane doline, zlasti dolina Trnave ( R a k o v e c , 1934, 135). Menim, da n i t rdnih dokazov za dviganje Ponikovske planote, saj so se prot i jugu odtekajoči potoki globoko zarezali predvsem zaradi zniževanja lokalne erozij- ske baze na območju Spodnje Savinjske doline. Debel pokrov neprepustnih kamnin je nedvomno precej prispeval k f luvia lnemu znižanju prvotne planote. Glede na ostanke uravnav na Dobroveljski planoti , Gori O l jk i , Sevčniku in na planot i sami pa je očitno, da se je planota tudi tektonsko pogreznila, vendar pa je to grezanje bilo izrazito predvsem v terciar ju. Kasnejši neotektonski premik i v Ložniškem gri- čevju nasploh so navezani na starejše tektonske bloke in v glavnem niso povzročil i vel ik ih sprememb, tako da pr i večini blokov sploh ne moremo ugotovit i , al i gre za neotektonsko dviganje al i grezanje. Problem razvoja Ložniškega gričevja je treba povezati s širšo okolico, zlasti z mla jš imi udor inami Celjske in Velenjske kotl ine. V Celjski kot l in i je triasna pod- laga zelo globoko pogreznjena (vrt ina v Mal i Pirešici je naletela na triasni apnenec v globini 628 m, vr t ina v Podlogu pa v globini 372 m), med Žalcem in Grajsko vasjo pa je trias več kot 1000 m globoko ( R a v n i k , 1962, 8), vendar je povsem zapol- njena z oligocenskimi sedimenti, kvar tarn i nanos pa je zlasti v osrednjem delu zelo tanek (3—10 m) , tako da Savinja marsik je teče po oligocenski sivici. Po Buserju (1979, 44) naj b i nastala šele na prehodu iz pliocena v pleistocen, kar pa glede na tisočmetrsko plast oligocenskih sedimentov n i povsem verjetno. Velenjska kot l ina je začela nastajati že v oligocenu, v pliocenu pa jo je zalivalo jezero, v katerem je nastajal l igni t . Neotektonsko grezanje se je nadaljevalo tudi še v pleistocenu (M i o č , 1978, 52). Udor in i je ločeval izrazit šoštanjski prelom, ob katerem se je severno kr i lo pogreznilo (najbol j intenzivno v Velenjski kot l in i in okrog Dobrne), medtem ko se je južno kr i lo rahlo dvigovalo. Osrednjega dela Celjske kot l ine ne omejuje na severni strani noben izrazitejši prelom, temveč se starejša podlaga iz najglobljega dela kot l ine med Grajsko vasjo in Žalcem le složno dviguje prot i severu ter pr ihaja na dan na južnem obrobju Po- nikovske planote ( R a v n i k , 1962, 8). Oligocenski sedimenti in apnenec na juž- nem robu planote zmerno strmo vpadajo prot i jugu (20—26°), medtem ko so plio- pleistocenski sedimenti ostali v prvotni legi in ležijo diskordantno na andezitnem grohu ter morski sivici. To pomeni, da se je grezanje Spodnje Savinjske doline s pre- cejšnj im delom Ložniškega gričevja vred izvršilo pred odlaganjem teh naplavin. Tr iasni masiv se je p r i tektonskih premik ih obnašal kot toga plošča, tako da se je ozemlje med obema kotl inama poveznilo prot i jugu. Istočasno je prišlo do razlam- I janja na posamezne grude po starejših tektonskih l in i jah, k i so se pretežno grezale, medtem ko sta Gora Ol jka in Sevčnik ostala v v iš j i legi kot tektonska čoka. 5.1. Ostanki starejših uravnav Denudacija je zmanjšala starejše uravnave na skromne slemenske nivoje, k i so se ohrani l i v razl ičnih višinah. Pravega planotastega sveta je ostalo le malo, največ v osrednjem delu Ponikovske planote. Zaradi vel ik ih razl ik v odpornosti kamnin prot i preperevanju in zaradi sodelovanja tektonike lahko s proučevanjem uravnav ugotavljamo le najbol j splošni potek nastajanja današnjega reliefa. Večina teh ostan- kov je vezana na današnjo rečno mrežo in na neodporne kamnine, kar močno zmanjšuje nj ihovo primernost za morfogenetsko proučevanje. Pred ugrezanjem Velenjske kotl ine je po dobrnskem podol ju tekla večja reka prot i vzhodu. O tem naj b i pr ičal i sicer slabo ohranjeni n ivo j i na obeh straneh po- dolja, zlasti na južni , k je r se je na prvotnem razvodju med Prapako in Savinjo v andezitnem grohu ohranilo več slemenskih nivojev. Najvišje ležita manjša nivoja na Bezgovci, i n sicer v višini 612—617 m in 620—627 m. Prot i vzhodu se nizajo in znižujejo v skoraj neprekinjeni vrst i n ivo j i , k i so v Koninskem gričevju med 540— 550 m in 525—535 m, nad Arnačami med 500—510 m, v črnovskem gričevju med povi r jem Trnave in Pirešice pa le še 485—495 m visoko. Ohranjeni so še n ivo j i v višinah med 520—525 m med Vel ik im in Mal im Ko- željem, v Zgornjem Saleku, nad Podvinjami in pod Janškovim selom, 500—505 m v Golinovem vrhu nad gradom Gorica, 490—500 m nad cerkvi jo Sv. Miklavža v Bev- čali in 480—485 m nad šaleškim gradom, na Malem Koželju, Potel injeku, nad Kač- jekom in v Lanšperku južno od Pristove. Med nastajanjem nivojev v teh višinah in n i ž j i h je dotlej enotno podolje začelo razpadati in se postopoma odmakati prot i jugu. Na Lokovinskem razvodju so se ohrani l i manjš i n ivo j i med 450—455 m in 460—465 m, enako tudi v Črnovskem gričevju in obakraj pirešičke probojne doline, zlasti v Rodofu, vendar pa pr imerjava ni zanesljiva zaradi naknadnega neotekton- skega dviga Lokovinskega razvodja. Lokoviško-Podgorsko in Podkrajsko podolje sta nastala potem, ko so vode s poglabl janjem prerezale odpornejše sklade andezilnega groha in dosegle mehko oligocensko morsko sivico, k jer so si z lahkoto izdelale široke doline, od kater ih so se ohrani l i številni pomoli , n izk i hrbt i in erozijske terase v n izk ih legah, k i pa j i h je težko medsebojno pr imer ja t i . T i ostanki nekdanjega dolinskega dna so zlasti na pr isojni strani bistveni za poselitev in kmeti jstvo, saj so dna podol i j preveč mo- krotna. Lokoviško-Podgorsko podolje se je odmakalo prot i vzhodu še v času obstoja široke doline, katere ostanki so se ohrani l i v višinah med 440—450 m, to je 40—50 m nad današnjim dnom podolja, zlasti na severnih pobočj ih Koninskega gričevja in na južni strani Podgorskega podolja. Od tam se nadal jujejo še prot i ožini med Li- l i j sk im gričem in Gradiščem, k jer se je nekdanj i potok izl ival v Pako. N iž j i n ivo j i v tem podol ju pa že kažejo, kako se je zahodni del začel odtekati skozi probojno dolino prot i zahodu naravnost v Pako. Kasneje sta v osrednji in vzhodni del po- segla še Slatina in Verižel j , tako da se nekdaj enotno podolje odmaka danes skozi ozke doline na t r i strani. O zelo mladem dogajanju priča jo nizka razvodja med temi potoki. Razvodnica med Lokoviškim potokom in Slatino je v viš ini 409 m, kar je 19 m nad dolino prvega in samo 9 m nad dolino drugega potoka, med Slatino in Veriž l jem pa v viš ini 428 m, kar je le 13 oziroma 18 m nad današnjima dolinama. Sledove podobnega dogajanja zasledimo tudi v Arnaški kot l in ic i in Podkrajskem podolju. V okol ici Arnač in Podkraja so obsežni n ivo j i v višinah 355—365 m, k i se nadal jujejo tudi prot i vzhodu vse do črnove in Lokovine. N iž j i n ivo j i v višini 340— 350 m pa so že vezani na kasnejše razmere, ko je enotna rečna mreža razpadla na t r i dele. Zahodni del se je po Arnašnici odtekal sprva površinsko, danes pa pod- zemeljsko skozi Vranjo peč v Ložnico, srednj i del je pritegnila nase Trnava, naj- večj i vzhodni del pa Pirešica. Južno od glavnega razvodnega hrbta zasledimo veliko skladnost med današnjo rečno mrežo in ostanki uravnav v razl ičnih višinah. Prevladuje enakomerna nagnje- nost prot i jugu. Vodni odtok v tej smeri je očitno zelo star in se že dolgo n i bistveno spremenil, kar je povsem različno od nagl ih sprememb onstran razvodnega hrbta. Ker tud i v nekraškem svetu niso bile n iko l i velike reliefne amplitude, se je k l j ub današnjim ož j im rečnim dolinam, k i so se zajedle v nekdaj še man j razgiban svet, ohrani l enakomerno nagnjen, nerazgiban relief. To je najbol j očitno v Andraškem gričevju in v širši okol ic i Smartinskega jezera. Med Kotunjščico in zgornj im tokom Ložnice se od severa prot i jugu enako- merno spušča 5,5 k m dolgo andraško sleme z zaporednimi, vedno n iž j im i slemen- skimi n ivo j i , kar prikazuje slika 2. Počasno zniževanje prek in ja jo le posamezne pregibnice, od kater ih je najizrazitejša pod andraško cerkvi jo, k je r se ob prelomu v smeri SZ-JV sleme zniža za 35 m. Najlepše ohranjeni slemenski n ivo j i so v višinah 500 m, 435—440 m, 390—396 m, 355—360 m, predvsem pa 350—360 m južno od glavne ceste Polzela—Velenje, k i je dolg več kot 800 m. Srednja nagnjenost slemena je 2,0°, medtem ko je strmec Ložnice le 0,3°, kar nedvoumno kaže na neotektonsko dviganje severnega dela slemena. Na Ponikovski planoti se je največ uravnjenega sveta ohranilo med Zgornjo in Spodnjo Ponikvo. Le-tega ne moremo smatrat i za ostanke kraškega ravnika, ampak za naknadno preoblikovano f luvialno površje. Ko je planoto pokr ival neprepusten pokrov, se je na n je j izoblikovala površinska rečna mreža, k i se nam je do danes ohrani la v sistemu dobro ohranjenih suhih dol in (si. 3). Ker je površje na severni in vzhodni strani višje in zgrajeno iz neprepustnih kamnin, b i lahko sklepali, da so te uravnave ustvar i l i z bočno korozi jo potoki, k i so pr i tekal i z višjega obrobja. Prot i tej domnevi govorita dejstvi, da najdemo na celotni planot i le redke in neznatne ostanke rečnih naplavin, predvsem pa omrežje suhih dolin, k i jasno kaže na raz- tekanje voda prot i severu in jugu. Tedanja razvodnica je potekala na čr t i Brege—- Apnenik—Gambelov vrh—južno od Srednje Ponikve—Studence—Vrh—Rodof—Sker- l inov grad. Ker je južno od nje precej ozemlja iz neprepustnih ponikvanskih skla- dov in ker je erozijska baza potokov na južn i strani nižje kot na severni (na juž- nem robu okrog 270 m, v Podkrajskem podol ju pa 320—330 m) , je planota južno od razvodja bol j razčlenjena in uravnan svet omejen le na skromne slemenske ni- voje. Severni del planote je ujet med Arnaško kot l inico, Podkrajsko podolje in pol- krožno razvodje na južn i strani in prav v njegovem osredju je površje najbol j urav- nano. Na razvodju so ohranjeni slemenski n ivo j i v višinah med 455—465 m, k i se torej po viš ini ujemajo s slemenskimi n ivo j i v črnovskem gričevju onstran Pod- krajskega podolja. Sledijo najobsežnejše uravnave v višini 410—420 m, k jer se je med Zgornjo in Srednjo Ponikvo ter marofsko suho dolino razvi l na jbol j razčlenjen kras. Prevladujejo manjše vrtače s premerom 30—40 m in globino 2—5 m. Znotraj te uravnave se je kasneje s kraško korozi jo izoblikovala obsežna pl i tva kotanja, katere dokaj uravnjeno, vendar intenzivno zakraselo dno leži v višini 385—395 m. LEGENDA Legend rečna dolina p . vrtača river valley ^ doline /TTTTTTTT suha dolina več j i vrtača V u - L L i u . dry valley " larger doline n i n TFjt obvisela suha dolina ••a hanging dry valley fosilna razvodnica 5 0 0 m O 500 1000 fossil wa te r divide I . . . I . . . I . . . L . . I . . . I | i SI. 3. Suhe doline in fosilna razvodnica na Ponikovski planoti Fig. 3. Dry valleys and fossil water divide on the Ponikva Plateau Soteska Pirešice se je globoko vrezala med Ponikovsko planoto in Klumberško hribovje. V n je j in v dolini Trnave n i nobenih ostankov nekdanjega dolinskega dna. V najvišjem delu Klumberškega hr ibovja so v razl ičnih višinah ohranjeni sicer močno degradirani slemenski n ivo j i , k i pa j i h zaradi drugačne kamninske podlago in tektonskega razvoja ne moremo pr imer ja t i z enako v isokimi n ivo j i v okolici. Takšen nivo je prav na vrhu Klumberka v višini 618—625 m, na Novakovem hr ibu pa sta manjša nivoja še v višinah 567—573 m in 542—545 m. Največ nivojev je v severnem delu hr ibovja, k jer poteka razvodje med Dobrnico in Močilnico, pr i tokom Pirešice, in potoki , k i v vzporednih dol inah tečejo prot i jugu (Podsevčnica, Sušnica. Koprivnica). To razvodje se onstran Hramškega medgorja nadal juje t ik nad dolino Dobrnico po vrhu Langersko—Rigeljskega gričevja, k je r so se ohrani l i podobni slemenski nivo ji. Najv iš j i nivo je v višini 600—605 m na Aleksandrovem vrhu, v nekoliko niž jem Dobniku pa v višini 565—575 m. še obsežnejši so slemenski n ivoj i v višinah 475—485 m, k i j i h najdemo na severovzhodnih pobočj ih Klumberka, met! Rigljem in Langerjem na glavnem razvodnem slemenu in še zlasti okrog Lanšperka nad Rupami. V vzhodnem delu gričevja se južno od razvodja spuščajo prot i Spodnji Savinj- ski dol in i dolgi in široki hrbt i , na kater ih so se ohrani l i v glavnem manjši slemenski n ivoj i . Na južni strani brez pregibov prehajajo v akumulacijske terase na severnem obrobju Spodnje Savinjske doline. Ob vznožju Langersko-Rigeljskega gričevja je na južni strani izrazito, danes neenotno šmartinsko-konjsko podolje, po katerem se je nekdaj ta del gričevja odtekal naravnost prot i vzhodu, vendar se v oligocenski sivici nekdanje uravnave niso ohranile. Južno od podolja prevladuje andezitni grol i , k je r se je okrog šmartnega v Rožni dol in i izobl ikoval blag relief, k i prot i jugu prehaja v široke pleistocenske terase okrog Lokrovca in Dobrove. Na jugozahodu zapira lo kot l inico n izk i hrbet Slačjeka, k i ga je dolina Sušnice oddvoj i la od ostalega klum- berškega masiva in se je na njem ohrani l slemenski nivo v višini 310—315 m. Okrog Šmartnega ležijo n ivo j i v višini 290—295 m, severno od Dobrove 260—270 m, aku- mulacijske terase južno od nje pa so v višinah med 246—253 m. Med Šmartinskim jezerom in dolino Hudin je je nekol iko viš j i svet v andezit- nem grohu, k je r so se na slemenih ohrani l i obsežni n ivo j i , k i se znižujejo prot i jugu. Vzhodno od Spodnje Brezove so med 300—306 m visoko, pr i Prekor jah med 292— 300 m, v plio-pleistocenskih naplavinah p r i Lahovni v višinah med 275—280 m ter pr i Zgornj i Hud in j i med 264—267 m. Slemenski n ivo j i v vzhodnem delu gričevja so mladi in vezani na današnjo rečno mrežo ter bol j kot o sledovih nekdanjega rečnega odtoka pričajo o neotek- tonskem premikanju. 5.2. Ncotektonske razmere Na podlagi rokopisne geološke karte v mer i lu 1 : 25 000, k i so jo izdelali na Geološkem zavodu SRS, karte nivojev in ostankov uravnav ter geomorfološke karte v meri lu 1 :25 000, lahko v Ložniškem gričevju identi f iciramo vrsto neotektonskih enot. Omenil sem že zelo različno višino triasne apniške podlage, kar je posledica preteklih in recentnih tektonskih premikov. Na razvoj reliefa so sicer precej vpli- vale litološke razlike, vendar ne moremo vsega razložit i z raz l ikami v odpornosli kamnin prot i eksogenim procesom. SI. 4. Neotektonske enote v Ložniškem gr ičevju Fig. 4. Neotectonical units in the Ložnica Hi l ls Legenda: Legend: 390—420 srednja višina slemenskih nivojev average height of ridge levels + območje dviganja area of up l i f t ing — območje grezanja area of subsidence Slika 4 prikazuje neotektonske enote v Ložniškem gričevju. Zaradi majhn ih vert ikalnih premikov največkrat ne moremo ugotovit i , al i se neotektonski blok dvi- guje ali pogreza, ponekod pa zasledimo tudi poševno dviganje oziroma grezanje. Najizrazitejši pr imer je Andraško in Koninsko gričevje, k i sta v severnem delu dvig- njena od 520—550 m, v južnem pa sta se pogreznila od 340—350 m. To premikanje se je izvršilo ob vzporednih pregibnicah pretežno v smeri SZ-JV in se najlepše od- raža v andraškem slemenu (si. 2). Neotektonski blok Andraškega gričevja na vseh straneh obdajajo območja dviganja (Gora Ol jka, Sevčnik, Tajna). Od Spodnje Sa- Sl. 2. Vzdolžni prof i l po andraškem slemenu Fig. 2. Longitudinal section of Andraž Ridge vinjske doline ga loči nekoliko v iš j i neotektonski hrbet Tajne in Zaloškega gričevja, k jer je prišla na dan apniška podlaga, kamor sta se Ložnica in Kotunjščica zajedli v ozkih, razmeroma p l i tv ih soteskah. Neotektonsko dviganje je najmočnejše na vojniški ant ik l inal i , k i se severno od Spodnje Savinjske doline vleče od zahoda pro t i vzhodu. Na nje j se nahajajo Gora Ol jka, Tajna, Sevčnik, Klumberk in Šentjungrtsko hribovje. Slednja dva predstav- l jata tr iasni vulkanski masiv, k i se svojsko obnaša tudi dandanes. Močna erozija, intenzivno vrezovanje grap, večje reliefne amplitude in umikanje Pirešice prot i zahodu na rob masiva kažejo na trajno neotektonsko dvigovanje. Najmočneje se dviga Klumberško hribovje (višina 628 m) , k i ima zaradi tega izrazito obliko svoda. Šentjungrtsko hr ibovje je dvignjeno le do 490—550 m visoko, medtem ko je vmesni del (Galici jsko-Završki kot) zastajal med obema blokoma in leži le 380—420 m visoko. Južno od Ponikovske planote in Klumberškega hr ibov ja poteka mestoma izra- zita pregibnica, ob kater i se svet spusti za 150—200 m in predstavlja neotektonsko mejo med Ložniškim gričevjem ter Spodnjo Savinjsko dolino. V zahodnem delu gri- čevja sega recentna aluvialna ravnica Ložnice prav do njegovega roba, vzhodno od Zaloga pa je med obema enotama širok pas plio-pleistocenskih i lovnat ih naplavin, k i se polagoma znižuje prot i osredju Spodnje Savinjske doline. To je območje neo- tektonskega grezanja, k i so ga zasipali potoki iz Ložniškega gričevja. Tako moč- nega in dolgotrajnega nasipavanja ne moremo razlagati samo z zajezovanjem od- toka na robu Savinjinega prodnega vršaja. Ilovnato-peščeni sedimenti so namreč nanešeni do višine uravnav v sosednjih andezitnih grohih, tako da se le-te nepo- sredno nadal jujejo tudi na območje akumulaci je, kar pomeni, da so uravnave na- stajale istočasno z odlaganjem. Mlajšega postanka so šele nižje terase obakraj vrš- n ih uravnav, k i so nastale zaradi zniževanja erozijske baze potokov med grezanjem južnega dela Spodnje Savinjske doline. O neotektonski pogojenosti plio-pleistocenskega akumulacijskega bazena nam priča tudi nizek neotektonski hrbet na st iku med Spodnjo Savinjsko dolino v ožjem pomenu besede in starejšimi ilovnato-peščenimi naplavinami. Le-ta se na površju pojavl ja v neznatnih, nekaj metrov v iš j ih zaplatah miocenskega peščenjaka p r i Lož- nici , Rušah in Lopat i ter v nekaj deset metrov višje dvignjenih slemenskih n ivo j ih v gr ičevju med Koprivnico in I lud in jo . Najv iš j i je Obrč (354 m), k i ga na vseh stra- neh obdaja 50—60 m n iž j i svet v andezitnem grohu in plio-pleistocenskih i lovicah. Tud i južnejši del Dobrovskega gričevja med Prekor jami in Zgornjo Hud in jo je za 10—20 m viš j i od soseščine, tako da predstavlja vmesno neotektonsko enoto, k i se je le malenkostno dvignila. Lego tega rahlo dvignjenega hrbta in zaplat miocen- skega peščenjaka n ikakor ne moremo razložit i samo s selektivno erozijo. Neotektonsko dogajanje v severnem delu Ložniškega gričevja je tesno povezano s šoštanjskim prelomom. Po izrazitem podol ju ob prelomu je še v pliocenu tekla Prapaka, k i je v Dobravah pr i V išn j i vasi odložila velike množine proda iz kremena in metamorfn ih kamnin. To podolje n i več enotno, saj je osrednji del pri tegnila od juga prodirajoča Pirešica, k i jo loči od doline Dobrnice t. i. Lokovinsko razvodje z najn iž jo točko v višini 404 m, kar je 60—70 m nad dnom Pireškega in Podkraj- skega podolja. Za neotektonsko dviganje Lokovinskega razvodja še bol j govori 1—2 k m širok preval med Temnjakom in Aleksandrovim vrhom, nesporni ostanek nekdanjega dna podolja, k i se je ohranilo v slemenskih n ivo j ih v višini med 450— 460 m, kar je celih 110—120 m nad današnjim dnom podolja. Tol ikšnih višinskih razlik ne moremo pripisat i zgolj erozijskemu delovanju povirn ih pr i tokov Pirešice in Dobrnice, še zlasti ne v tako tektonsko razgibanem svetu ob akt ivn i tektonski prelomnici. 5.3. Razvoj rečne mreže Na podlagi povedanega lahko rekonstruiramo spreminjanje rečne mreže od srednjega pliocena do današnjih dni. Ohranitev predpliocenskega reliefa, k i na j bi b i l šele ob koncu pliocena in v pleistocenu ekshumiran izpod debelih plasti oligo- censkih grohov ter neznane debeline miocenskih plasti, je težko dokazati, saj je relief po razkr i t j u doživel zelo velike spremembe. V dobi, do katere še lahko zasledujemo razvoj rečne mreže, je bi lo površje bol j uravnjeno kot danes, tako da so geomorfološki procesi še počasneje potekali. O tem pričajo prevladujoči i lovnat i i n peščeni sedimenti, k i so se odlagali okrog prouče- vanega gričevja, še zlasti pa na severnem obrobju Spodnje Savinjske doline. V severnem delu Ložniškega gričevja je pr ihajalo do pogostih hidrografskih sprememb, v južnem pa se je vseskozi obdržala v glavnem ista usmeritev, le da so prot i jugu tekoči potoki z retrogradno erozijo vedno bol j posegali v podolja v sever- nem delu gričevja. Ver je tn i razvoj rečne mreže je pr ikazan na sl ikah 5 a , b in c. Slika 5 a pr ikazuje stanje v srednjem pliocenu, pred grezanjem Velenjske kot- line. Ta rečna mreža je nastala kot posledica postopnega umikanja miocenskega mor ja prot i vzhodu. Odtekanje v severnem delu je bi lo osredotočeno na tektonsko nestabilno cono ob šoštanjskem prelomu, k i je b i l akt iven že dolgo pred spodnj im pliocenom ( P r e m r u , 1976, 227). Do danes se je ohranilo grezanje severnega kr i la , A tarja, c) današnje stanje Fig. 5. The evolution of drainage-pattern in the Ložnica Hi l ls : a) Middle Pliocene, b) the beginning of the Quaternary, c) recent state verjetno v zvezi z narivanjem Paškega Kozjaka prot i jugu (M i o č, 1978, 50), medtem ko se je južno kr i lo dvigalo. Odtod izvira izrazito asimetrična rečna mreža z dolgimi pr i tok i od severa in k ra tk im i južn imi pr i tok i . V južnem delu ozemlja se je rečni odtok koncentr i ral v Spodnji Savinjski do- l in i , od koder se je usmeri l prot i vzhodu. S severnega obrobja, k i je bi lo tedaj re- lativno nižje, so se stekali številni majhn i potoki z majhno erozijsko močjo in enotno smerjo odtoka prot i jugozahodu. Zasnova današnjega omrežja glavnih tokov (Lož- nica, Trnava, Pirešica, Podsevčnica, Sušnica) se je razvila že v t ist i dobi in se odtlej n i bistveno spreminjala. Pač pa je tedanja Koprivnica tekla prot i vzhodu, kar se je ohranilo v pasu nižjega sveta v šmartinsko-konjskem podol ju med Šmartnim v Rožni dol in i in Vojn ikom. Prot i jugu jo je pritegnilo šele intenzivnejše grezanje neotektonskega akumulacijskega bazena na severnem robu Spodnje Savinjske doline. Slika 5 b pr ikazuje rečno mrežo ob začetku kvar tar ja po nastanku Velenjske kotl ine. Prej enotni rečni odtok po dobrnskem podol ju je razpadel v dva dela z raz- vodjem nekje pr i Pirešici, tako da se je večj i del podolja še naprej odtekal prot i jugovzhodu. Pred tem je prišlo tudi do pretočitve Pake prot i jugu. Pri tok Savinje je z retro- gradno erozijo prebi l pas višjega sveta pod Skornim in pri tegni l nase rečno omrežje Velenjske kotl ine. Tud i S o r e ugotavlja na podlagi ohranjenih slemenskih nivojev na obeh straneh soteske, da se je to zgodilo že v mlajšem pliocenu, v času nasta- jan ja jezerskega nivoja 510 m, k i je ohranjen na začetku soteske (1957, 70). Pr i pretočitvi Pake prot i jugu je bi lo posebej pomembno grezanje tektonskega jarka med Dobrovl jami in Goro Ol jko v srednjem in zgornjem pliocenu ( P r e m r u , 1976. 219), kar je preobrni lo odtok iz Velenjske kotl ine in kasneje iz Lokoviško-Podkraj- skega podolja. V luči tega dogajanja je prvotni odtok Pake prot i Mozirski kot l in ic i malo verjeten. V tem času se je tudi Pirešica prebila skozi 3 k m dolgo sotesko med apniško Ponikovsko planoto in keratof i rsk im Klumberškim hr ibovjem ter pretočila Pod- krajsko podolje prot i jugu. Poseg Trnave v Arnaško kot l inico je mlajši , še mlajša pa je izločitev Arnašnice iz porečja Trnave in podzemeljski odtok skozi Vranjo peč v Ložnico. S temi spremembami se je razvodje med pr i tok i Savinje in severnimi vodami premaknilo daleč prot i severu in se je kasneje spremenilo le še s posegom Pirešice v osrednji del dobrnskega podolja. Tud i v vzhodnem delu gričevja je grezanje Celjske kotl ine in rahlo dviganje južnega kr i la ob šoštanjskem prelomu povzročilo, da se je vodni odtok vse bol j usmerjal prot i jugu. Glavni razlog je bila povečana erozijska moč potokov, k i so tekl i v grezajočo se Spodnjo Savinjsko dolino. Koprivnica se je iz šmartinsko-konj- skega podolja obrni la prot i jugu, del njenega porečja pa je pritegnila nase Sušnica, k i je v ozki soteski prebila 600 m širok pas kremenovega keratof i r ja med Golnim vrhom in Slačjekom in posegla v južni del Smartinske kotl inice. Slika 5c prikazuje današnjo rečno mrežo. Paka se je že v zgodnjem pleisto- cenu tol iko utrdi la v soteski med Šoštanjem in Gorenjem, da se je razvila mreža kra jš ih pr i tokov. Eden od n j i h je prebil ozek pas andezitnih grohov in posegel v za- hodni del Lokoviškega podolja. Vzhodni del njegovega porečja pa bo kmalu pri- tegnil nase potok, k i teče v Velenjsko kot l ino po ozki in globoki dol in i med Rebri jo in Hrastelovim hr ibom, saj ga od Lokoviškega podolja loči le še 14 m visok preval. Tudi Ložnica in njeni p r i tok i (Trnava, Pirešica, Sušnica) nadal jujejo z odmi- kanjem razvodja prot i severu. Najbol j se razšir ja porečje Pirešice, k i je v pleisto- cenu posegla v osrednji del dobrnskega podolja, kmalu pa bo dosegla tudi Trebuš- nico, saj je na razvodju p r i Crnovi že danes 25 m globlje vrezana kot Trebušnica na nasprotni strani. S Temnjaškim potokom je posegla tud i daleč v Lokovinsko razvodje in na vzhodna pobočja Temnjaka. Zaradi neotektonskega grezanja in povečanega nasipanja Savinje v pleistocenu se je na severnem obrobju Spodnje Savinjske doline razvi l vzporedni vodni tok, k i je sprejel vse pri toke iz Ložniškega gričevja. Med Savinjo in spodnj im tokom Lož- nice n i izrazitega razvodja, ampak se i lovnata aluvialna ravnica na južnem robu blago dvigne v 1—2 m v iš j i svet, zgrajen iz apniške prodne naplavine, k je r se vrst i jo na- selja Zgornje in Spodnje Grušovlje, Podlog, Gotovlje, A r ja vas, Drešinja vas in Leveč. Umik Ložnice prot i severu zaradi močnega wurmskega nasipanja Savinje kažejo tud i i lovnate plasti, k i segajo daleč pod apniški prod v osrednji del doline. Na s l ik i 6 so pr ikazani vzdolžni rečni pro f i l i potokov v Ložniškem gričevju, k jer razl ikujemo dva tipa. K prvemu spadajo Ložnica, Trnava in Pirešica, k i imajo vseskozi uravnovešen vzdolžni prof i l , še zlasti velja to za Pirešico in Trnavo, čeprav tečeta skozi zelo različno odporne litološke enote. Vsi t i potok i imajo v soteskah, k i so j i h izdelali v trših kamninah, še posebno majhen strmec (strmec Pake v so- teski med Šoštanjem in ust jem Lokoviškega potoka je 5,7 %o, do konca soteske nad Gorenjem pa samo 2,6 %>, Ložnica v soteski med Podsevčnikom in ustjem Kotunj- ščice 4,7 Trnava v soteski 12,3 %> in Pirešica v soteski 8,3 %>). Ta pojav lahko razložimo z dvema značilnostima morfogenetskega razvoja. Spodnja Savinjska dolina se je in se še tako počasi ugreza, da je vzpostavljeno rav- novesje med rečno erozijo in akumulaci jo. Skalni prag ob vstopu Savinje v sotesko pod Celjem preprečuje poglabljanje Savinje in n jen ih pr i tokov, po drugi strani pa ležijo n j ihova pov i r ja v nizkem svetu podol i j , kar tudi vpl iva na celotni vzdolžni prof i l . V drugi t ip spadajo Podsevčnica, Sušnica in Koprivnica. Tud i t i potoki imajo v spodnjem delu uravnovešen prof i l , strmec pa se j i m močno poveča v višjem ob- rob ju na južnem k r i l u šoštanjskega preloma (Koprivnica, Sušnica), oziroma v Klum- berškem hr ibov ju (Podsevčnica). Deloma lahko to razložimo z močnejšim neotekton- skim grezanjem vzhodnega dela gričevja, od koder izvirajo ostanki števi lnih za- porednih erozi jskih teras v šmart insk i kot l in ic i in izrazita stopnja na Kopr ivnic i pod Šmartnim. Deloma pa so večj i strmci v zgornjem toku posledica dejstva, da je povir je teh potokov v odpornejših peščenjakih Langersko-Rigeljskega gričevja (Ko- privnica) oziroma kremenovih kera to f i r j i h šentjungrtskega in Klumberškega hr i- bovja (Sušnica, Podsevčnica). 6. IZRABA TAL Izraba tal je zanimiv pokra j insk i element, k i se razvi ja pod vpl ivom pr i rodnih in družbenih pokra j insk ih procesov. Človekovo delovanje se v večj i ali manjši meri pri lagaja naravnim razmeram v pokra j in i , obenem pa se n jun i medsebojni odnosi različno naglo spreminjajo z družbenim razvojem. Fizično-geografski elementi po- kra j ine so stalnejši in v večj i a l i manjši mer i favor iz i rajo al i omejujejo določeni način izrabe tal. Takšen omejitveni dejavnik je npr. prevelika strmina pobočij, k i po eni strani neposredno omejuje možnosti strojnega obdelovanja, po drugi strani pa s strmino narašča intenzivnost odnašanja prsti, zaradi česar se le-ta ne more razvit i do ustrezne debeline in kvalitete, oziroma, nepravilna izraba tal lahko sproži pre- tirano erozijo prst i in proženje usadov. Ložniško gričevje je prehodna pokraj ina iz predalpskega v subpanonski svet s pestro l i tološko zgradbo in reliefno izoblikovanostjo. Tud i v izrabi tal so zelo velike razl ike med posameznimi deli gričevja, tako da ga ne moremo obravnavati kot celoto, ampak ga je potrebno razčlenit i na manjše, homogenejše enote. Pokraj ino, to je del zemeljskega površja, k i se po f iz iognomi j i in pokraj inskih procesih razl ikuje od sosednjih delov, lahko razčlenimo na pokraj inske enote. Kot pove že ime samo ima tudi takšen del pokraj ine značilno zunanjo podobo in svojskc pokraj inske zakonitosti, obenem pa je to enota, k i jo po pokra j insk ih k r i te r i j i h ne moremo več del i t i na manjše dele (lahko pa j i h npr. po pokraj insko-ekoloških prin- cipih razčlenimo na ekotope ipd.). Pr i omejevanju pokra j in se največkrat opiramo na administrativne enote in nj ihove meje, k i pa se pogosto ne skladajo s pokra j insk imi mejami (občine, kata- strske občine, statistični okoliši). Pr i omejevanju pokraj inskih enot ta način ni pri- meren, ker so le-te pogosto manjše od n j ih . Zato je bolje, da se naslonimo na eno ali več vodi ln ih pokraj insk ih značilnosti. Pr i razčlenjevanju Ložniškega gričevja, k i sem ga razdelil na 40 pokraj inskih enot (slika 7), sem upošteval naslednje pokraj inske značilnosti: — reliefna izoblikovanost — l i tološka zgradba — izraba tal — nagnjenost pobočij — absolutne višine Osnovni k r i te r i j je reliefna izoblikovanost, k i sem jo ugotavl jal s pomočjo splošne geomorfološke karte v mer i lu 1 : 25 000 (Natek. 1982 b). Najpre j sem ugotovil SI. 7. Pokraj inske enote v Ložniškem gričevju Fig. 7. Landscape units in the Ložnica Hi l ls 1. Soteska Pake 2. Dolina Pake pod Gorenjem 3. Lokoviško gričevje 4. Lokoviško-Podgorsko podolje 5. Velikovrško hr ibovje 6. Koninsko gričevje 7. Gradišče-Koželj 8. Gora Ol jka 9. Vimperško sleme 10. Andraško gričevje 11. Tajna 12. Slatinski kot 13. Arnaška kotl inica 14. Zaloško gričevje 15. Sevčnik 16. Podkrajsko podolje 17. Crnovsko gričevje 18. Šaleška planotica 19. Pireško podolje 20. Lokovinsko razvodje 21. Hramško medgorje 22. Langersko-Rigeljsko gričevje 23. Klumberško hr ibovje 24. Galici jsko-Završki kot 25. Sentjungrtsko hr ibovje 26. Plevnsko gričevje 27. Gradiško gričevje 28. Pirešička terasa 29. Ponikovska planota 30. Goriško gričevje 31. Dolina Podsevčnice 32. Smartinska kotl inica 33. Dolina Sušnice 34. Lokrovško gričevje 35. Koprivniška dolina 36. Brezovsko gričevje 37. Runtolsko gričevje 38. Dobrovsko gričevje 39. Pirešička dolina 40. Dolina Dobrnice 00 CO ŠALEŠKA DOLINA SPODNJA SAVINJSKA DOLINA SI. 7 Pokraj inske enote v Ložniškem gričevju Fig. 7. Landscape units in the Ložnica Hi l ls približne morfološke enote, k i sem j i h ob upoštevanju ostalih značilnosti še naprej razčlenil na pokrajinske enote in j i h v zadnji fazi še podrobneje omeji l z dodatnim proučevanjem teh in ostalih značilnosti. Osnovne karakterist ike pokraj inskih enot po uporabljenih k r i te r i j ih prikazuje tabela 2. Tabela 3 prikazuje izrabo tal v Ložniškem gričevju po pokra j insk ih enotah. Izdelana je na podlagi planimetr iranja karte izrabe tal v Ložniškem gričevju v me- r i lu 1 :25 000, k i sem jo izdelal s pomočjo topografskih kart v mer i lu 1 : 5 000, le- talskih posnetkov v meri lu 1 : 30 000 iz leta 1981 ter terenskega kar t i ranja in pr ika- zuje stanje v letu 1981 (Na t e k , 1982 b). Nj ivskih površin je v Ložniškem gričevju 2658,9 ha ali 15,1 % celotne površine. Največ j i h je v širših rečnih dol inah in v podol j ih. V Dol in i Pake pod Gorenjem in v Dol in i Dobrnice, k jer sta reki nanosil i pretežno prodnat aluvi j z manjšim de- ležem ilovnatega gradiva, je 49,3% oziroma 47,1 % n j iv . V vseh ostalih dol inah in podol j ih prevladuje ilovnato-peščeni aluvi j in bol j al i manj oglejene prsti, k je r je n j iv bistveno manj (Pirešička dolina 35,9 %, Dolina Sušnice 33,8 % , Podkrajsko podolje 30 ,1%, Dolina Podsevčnice 29 ,5%, Koprivniška dolina 29,2%, Arnaška kotl inica 26,1 %, Pireško podolje 22,0 % ter Lokovinsko-Podgorsko podolje 17,0 %) . Njivske površine so v teh podol j ih in dol inah vezane predvsem na nekaj metrov višje, bolje drenirane dele dolinskega dna in spodnje, položnejše dele pobočij, v dnu pa skoraj povsem prevladujejo mokrotn i t ravnik i . V gričevj ih iz manj odpornih terciarnih kamnin (andezitni groh in oligocenska morska sivica) se ponekod pojavl ja izrazita poselitvena inverzi ja. Naselbine, pre- težno zaselki in razpršena naselja, ter večina obdelovalne zemlje ležijo na urav- njenih vršinah širokih slemen, k i j i h loči jo gozdovi na st rmih pobočj ih in v dnu grap ter ozkih dolin. K l jub prevladi gozda je zatorej delež n j i v precejšen (Andraško gričevje 18,4 %, Koninsko gričevje 12,5 % in Velikovrško hr ibovje 10,4 %) . V vzhodnejših pokraj inskih enotah z manjš imi rel iefnimi ampl i tudami in širšimi dol inami ta pojav n i tako izrazit, čeprav je na položnejših delih pobočij in na ši- rok ih vršinah še precej neizkoriščenih potencialnih kmet i jsk ih zemljišč, pa tudi delež n j iv je manjši kot v zahodnem delu (Brezovsko gričevje 21,0 %, Goriško gri- čevje 18,1 %, Dobrovsko gričevje 12 ,9%, Lokrovško gričevje 11,2% in Runtolsko gričevje samo 7,4% nj ivskih površin). Poglavitni razlog za to so neugodne talne razmere na i lovnatih plio-pleistocenskih naplavinah. Velike površine zavzemajo sadovnjaki (2379,8 ha al i 13 ,4%) . Gre skoraj iz- kl jučno za stare ekstenzivne sadovnjake s kombin i ranim pridelovanjem krme in sadja za domače potrebe, čeprav so v gričevju ugodni mikrok l imatsk i pogoj i za modernejše pridelovanje jabolk in hrušk (intenzivni nasadi v Šenti l ju in Arnačah). Takšen obseg in t ip sadovnjakov je pogojen tud i z obl iko naselbin. Samotne kmeti je, zaselki in vasi se skrivajo med sadnim drevjem, tako da sem precejšnje dele sveta znotraj ohlapno zazidanih vasi prištel med sadovnjake. Zanimivo je, da je v zahodnem delu več sadovnjakov kot v vzhodnem. Največ j i h je v Pireškem podol ju (30 ,0%) , k je r sklenjeno pokr ivajo spodnje dele 5 k m dolgega prisojnega pobočja Radojča in Vinske gore. Vel iko j i h je še v Lokoviško- Podgorskem podol ju (25,2 %) , Soteski Pake (25,1 % ) , na Šaleški planotici (21,6 % ) , v Velikovrškem hr ibov ju (20,4%), Paški dol in i pod Gorenjem (19,7 %) in v Ko- ninskem gričevju (19,1 %) . K l j ub izrazitejšim subpanonskim potezam je v vzhod- nem delu gričevja manj sadovnjakov: Brezovsko gričevje 17,8 % , Runtolsko gričevje 16 ,2%, Goriško gričevje 14 ,1%, Lokrovško gričevje 9 ,7% in Dobrovsko gri- čevje 6,1 %. Travn ik i zavzemajo 2307,9 ha ali 13,1 % površine. Najbol j izrazito prevladujejo na mokro tn ih tleh v dnu širših rečnih dol in in podol i j , medtem ko j i h na pobočj ih zamenjajo sadovnjaki. Največ travnikov je v dol inah Pirešice (59,6 %) , Podsevčnice (57 ,3%) , Koprivnice (55,6%) in Sušnice (54,4%) ter v dnu Arnaške kotl inice (50,7 %) in Podkrajskega podolja (36,5%). V gričevnatem in hr ibovi tem svetu je travnikov malo (manj kot 10 % od celotne površine), ker prevladuje pridelovanje krme v sadovnjakih. Vinogradov je v Ložniškem gričevju 260,4 ha al i 1 , 5%. Nj ihova razširjenost je v večj i mer i odvisna od družbeno-ekonomskih kot pa od pr i rodnih pogojev, saj je v vzhodnem, subpanonskem delu gričevja manj vinogradov kot v bol j predalpsko obarvanem zahodnem delu. To si lahko razložimo s tem, da so vinogradi v Zaloškem in Gradiškem gričevju, na Vimperškem slemenu in v Velikovrškem hr ibov ju v lasti kmečkih gospodarstev iz dol inskih vasi, k i na ekstenziven način pridelujejo nežlahtno vino za domače potrebe, po drugi strani pa se ob nagli urbanizaci j i dol inskih naselij v soseščini (Žalec, Šempeter, Polzela, Šmartno ob Paki, Šoštanj i n Velenje) v Lož- niškem gričevju h i t ro množi jo počitniške hišice, obdane z manjš imi vinogradi (Veliko- vrško hr ibovje, Vimperško sleme, Zaloško ter Gradiško gričevje in Pireško podolje). Vinska trta dosega tu svojo zahodno mejo in uspeva le na mikrok l imatsko naj- ugodnejših rastiščih v zgornj ih delih pobočij (tudi do 25° strmine), k i so zaščitena od severnih vetrov. Prevladujejo prot i mrazu odporne samorodne sorte (šmarnica in izabela). Največj i delež vinogradov je na pobočj ih Vimperškega slemena (6,9 %) in Za- loškega gričevja (5 ,6%) , k jer zavzemajo kar 35,2% oziroma 16,3% vseh obdelo- valnih površin. Precej j i h je še v Gradiškem gričevju (6,7 % oziroma 19,1 % vseh obdelovalnih površin), na južn ih pobočj ih slemena Gradišče-Koželj (4,2 %) ter v Pi- reškem podol ju (2,7 % ) , Koninskem gričevju (2,7 %) , Velikovrškem hr ibov ju (1,9 %) in Andraškem gričevju (1,8 %) . V vzhodnem delu Ložniškega gričevja je manj vino- gradov: v Sentjungrtskem hr ibov ju v Podgori 2,1 % , v Smartinski kot l in ic i 1,1 % , Brezovskem gričevju 1,0 %, drugod pa samo še neznatne površine. Več kot polovica gričevja (9741,8 ha al i 55 ,3%) je pokri ta z gozdom. K l jub prevladi nizkega gričevja z ma jhn im i rel iefnimi ampl i tudami je gozdov tol iko, da predstavljajo obdelovalne površine le večje al i manjše otoke sredi gozdov. Najizra- zitejša poselitev na krčevinah je na Ponikovski planoti , k je r je kar 71,2 % gozda, naselbine pa ležijo sredi krčevin v dnu ali na robu kraških kotanj ter suhih dolin. V najvišje dvignjenih in najbol j s t rmih pokra j insk ih enotah v kraškem svetu gozd absolutno prevladuje (Gora Ol jka 87 ,7%, Tajna 86 ,6%, Sentjungrtsko hr i- bovje 78,6 %, Gradišče-Koželj 77,7 %, Lokoviško gričevje 74,7 %, Klumberško hr i - bovje 73,0 %, Sevčnik 70,7 % in Langersko-Rigeljsko gričevje 67,7 %) . K precejšnji razširjenosti gozda prispevajo tudi neugodne prirodne, zlasti hidro- grafske in pedološke razmere. Zlasti na plio-pleistocenskih i lovnatih naplavinah na južnem obrobju gričevja pokr iva gozd obsežne ravne površine, k i b i j i h bi lo možno z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi spremeniti v obdelovalne površine. V 60. let ih so na Pirešički terasi izkrč i l i obsežen gozd in ga spremenil i v nj ive, vendar je na terasi, k je r je samo 5,3 % površine strmejše od 6°, še vedno 30,5 % gozda. Podobno je tudi V Plevnskem (52,7% gozda), Goriškem (43,7%) in Lokrovškem gričevju (61,2 % gozda). V vzhodnem delu Ložniškega gričevja so gozdovi bol j izkrčeni in je kul turna pokraj ina bol j sklenjena. Najmanj gozdov je v Smartinski kot l in ic i (26,8 %) in Bre- zovskem gričevju (33 ,0%) , precej več pa v Dobrovskem (45 ,7%) , Runtolskem (60,2 %) ter Lokrovškem gričevju (61,2 %) . Glede na dosedanje ugotovitve lahko pokraj inske enote v Ložniškem gričevju razvrstimo po izrabi tal v naslednje tipe: 1. apniški čoki (Gora Ol jka, Vimperško sleme, Tajna, Sevčnik) 2. kraške planote (Ponikovska planota, Šaleška planotica) 3. hr ibov ja in razčlenjena gričevja (Lokoviško gričevje, Vel ikovrško hr ibovje, Gradišče-Koželj, Crnovsko in Langersko-Rigeljsko gričevje, Klumberško in Šent- jungrtsko hr ibovje ter Lokovinsko razvodje) 4. n iž ja gričevja s š i rokimi vršinami in slemenskimi n ivo j i (Koninsko, Andraško, Zaloško, Gradiško, Brezovsko in Runtolsko gričevje ter Galici jsko-Završki kot in Hramško medgorje) 5. gričevja in terase v plio-pleistocenskih i lovnatih naplavinah (Plevnsko, Go- riško, Lokrovško in Dobrovsko gričevje ter Pirešička terasa) 6. podolja v terciarnih sedimentih (Lokoviško-Podgorsko, Podkrajsko in Pi- reško podolje, Arnaška in Smartinska kot l in ica ter Slatinski kot) 7. dna rečnih dol in (soteska Pake in Paška dolina pod Gorenjem, doline ob Dobrnici , Pirešici, Podsevčnici, Sušnici i n Koprivnici) Natančnejše proučevanje izrabe tal v posameznih t ip ih nam pokaže še tesnejšo povezavo med reliefom, l i tološko zgradbo, izrabo tal in poselitvi jo, kar si bomo ogledali na posameznih pr imer ih: 1. S e v č n i k je značilen tektonski čok, k i je zgrajen pretežno iz skladovitega dachsteinskega apnenca, le v spodnjem delu jugozahodnega pobočja pr ihaja jo na dan neprepustni ponikvanski skladi ter zaplata kremenovega keratof i r ja. Vzhodno pobočje je zelo strmo (nad 40°), s kamni t im površjem in pokr i to z gozdom. V vršnem delu čoka je v višini 530—550 m ohranjena manjša kraška planota, k i je zelo raz- členjena z vrtačami (184 vrtač na 1 km2) . Onstran prelomnice, k i poteka od JZ prot i SV in ob kater i se je izoblikovala grapasta dolina Kamenškega potoka in njeno nadaljevanje, ja jška obvisela suha dol ina, je ta uravnava slabše ohranjena kot sle- menski n ivo j i v višinah od 400—420 m. Jugozahodno pobočje je v zgornjem delu strmo in pokr i to z gozdom (23—30°), na neprepustnih kamninah pa je položnejše (10—15°) in zaradi ugodnejših ta ln ih pogojev izkrčeno ter obdelano. Prevladujejo precejšnje strmine, saj je srednja nagnjenost pobočij kar 16,3°. 11,1 % površine te pokraj inske enote predstavljajo strmine nad 32° (predvsem vzhodno pobočje), 3 2 % je strmin med 20—32° (v severnem delu in zgornji del jugozahodnega pobočja), 40,3% med 12—20° (spodnji deli jugozahodnega pobočja) i n 15,1 % sveta med 6—12° (vršna uravnava, koška suha dolina). Zaradi tega ne preseneča velika gozdnatost (70,7 % površin je pod gozdom). Izkrčen in obdelan svet predstavlja samo 29,3 %, od česar je 48.8 % sadovnjakov, 26,1 % n j iv , 17,8 % travnikov in 7,4 % vinogradov. Najdemo ga v št i r ih medseboj- no ločenih zaplatah v spodnjem položnejšem delu jugozahodnega pobočja na nepre- pustnih kamninah v ugodni mik rok l imatsk i legi, k jer sega od doline Ložnice do nadmorske višine 500 m (prevladujejo ekstenzivni sadovnjaki z manjšimi n j ivami in vinogradi ter izrazito razpršena poselitev), na degradiranem slemenskem n ivo ju v kremenovem kera to f i r ju s Sevčnikarjevo in Presečnikovo kmet i jo, okrog zaselka Zgornja Koška, k je r je obdelan svet (manjše nj ive in travniki) predvsem v obviseli suhi dol in i Doline v višini 450—460 m ter okrog zaselka Jajce v severnem delu z razloženo poselitvi jo, k jer so solidne nj ivske površine skoraj izkl jučno v dnu jajške obvisele suhe doline ter treh večj ih vrtač, na položnejših delih pobočij pa prevladujejo t ravn ik i in sadovnjaki. 2. P o n i k o v s k a p l a n o t a je obsežno območje pretežno kraškega sveta med Podkrajskim podoljem na severu in vzporednima dolinama Trnave in Pirešice, medtem ko na južn i strani neopazno prehaja v Gradiško gričevje na severnem ob- rob ju Spodnje Savinjske doline. Prevladuje skladovit dachsteinski apnenec, vmes pa so večje zaplate triasnega dolomita (okrog Zgornje Ponikve), kremenovega ke- ra to f i r ja (severovzhodno od Zgornje Ponikve), ponikvanskih skladov (v južnem delu planote) in oligocenskega apniško-dolomitnega konglomerata (na vzhodnem pobočju Apnenika), kar vse zmanjšuje kraški značaj planote. Zaradi dosedanjega geomor- fološkega razvoja je planota precej razčlenjena (reliefna ampli tuda do 150 m na 1 km2 ) . Zlasti izstopata dva niza viš j ih vzpetin, k i se vrst i jo od severa prot i jugu na zahodnem (Smrekovca 482 m, Apnenik 525 m, Goli v rh 457 m in Reber 475 m) in vzhodnem robu planote (Skerlinov grad 434m, Rodof 471 m in V rh 497 m), vmes pa leži 1—2 km široko pl i tvo podol je z omrežjem suhih dol in ter neizrazit ih kraških kotanj z relativno ugodnimi možnostmi za poselitev. Ravnega sveta je na planot i malo (pod 6° naklona je samo 7,2 % ) , prav tol iko pa je tudi strmin nad 32°. Prevladujejo zmerna pobočja med 12—20° (46,3%) in položna pobočja med 6—12° (29,8 %) , K l j ub majhn im strminam in višinskim razl ikam je poselitev na planot i zelo redka. Največj i del je pod gozdom (71,2 %) , izkrčenega sveta je komaj 489,7 ha al i 28 ,8%, od tega 41,1% n j ivsk ih površin, 28 ,1% sadovnjakov, 27 ,9% travnikov in 2,9 % vinogradov. Največ obdelanega sveta je v omenjenem podol ju v dnu suhih dol in in večj ih kraških kotanj , na n izk ih in uravnjenih h rb t ih med n j im i ter na položnejših delih pobočij. Obdelani svet n i sklenjen, ampak po večj ih ali manjših krčevinah, k i j i h z vseh strani obdaja gozd. Največja je okrog Zgornje Ponikve v pov i r ju Ponkvice, k jer se je razvilo tud i centralno naselje in razmahnilo moderno gojenje hmelja. Druga velika krčevina je okrog Spodnje Ponikve in Studenc, k i zavzema predvsem široko dno suhe doline, na robu katere stoj i zaselek Spodnja Ponikva in večjo uvalo Devce pod Studencami. Dve večji zaplati obdelanega sveta sta vezani na aku- mulac i j i aluvialnega in koluvialnega ilovnatega materiala v dnu marofske suhe do- line in v Rupah, k je r dandanes ponikne potok Ponkvica. Na naplavinah prevladu- jejo nj ive, na pobočj ih pa sadovnjaki in t ravnik i , v okol ic i Kal, Visokega in Osrek na južnem robu planote pa je tudi precej vinogradov ob raztresenih počitniških hišicah. Poselitev, k i je sicer zelo redka (srednja gostota prebivalstva je na planot i samo 40,4 prebivalca na 1 km2 , 1981, v celotnem Ložniškem gričevju pa 85), je izrazito gručasta, po čemer se planota razl ikuje od ostalega gričevja. Večina na- selbin leži na n izk ih in š i rokih hrbt ih med krašk imi kotanjami (Topolovec, Bre- zovo, Zgornja Ponikva, Kale. Studence) al i pa na pr isojn ih južnih pobočj ih (Loke, Marof , Vrhe, Osreke). 3. K l u m b e r š k o h r i b o v j e je najbol j hr ibovita pokraj inska enota. Za hribovje, k i je zgrajeno pretežno iz kremenovega keratof i r ja in apnenca ter dolomita v južnem delu, je značilna velika horizontalna in vertikalna razčlenjenost, zelo strma pobočja ter velika gozdnatost. Na zahodnem robu hr ibovja je globoko vrezana pro- bojna dolina Pirešice, v katero se iz hr ibov ja stekajo do 200 m globoko zarezane grape (Medanov, Temni, Klavžev in Brezov graben). Prevladujejo zelo strma pobočja, saj je kar 48,1 % površja strmejšega od 20°. Največj i delež predstavljajo pobočja med 12—20° (33,1 %) , zelo veliko pa je tudi pobočij nad 32° (18 ,6%) . Zlasti strm je severozahodni del hr ibovja, k i je najbol j razrezan z grapami in v celoti pokr i t z gozdom, položnejša pobočja, k jer je možna naselitev in obdelovanje zemlje, pa so zlasti v južnem in jugovzhodnem delu. Skoraj t r i četrtine hr ibovja je pod gozdom (73,6 %) , izkrčen svet (230,7 ha ali 26,4%) pa sestavljajo sadovnjaki (45 ,2%) , nj ive (28 ,8%) , t ravn ik i (23,5%) in vinogradi (2,6 %) . Izkrčen in obdelan svet leži skoraj izkl jučno na položnih do zmerno strmih pobočjih. Na ozkih slemenih, k i v hr ibov ju prevladujejo, poselitev n i bi la možna, razen v vzhodnem delu, k jer so med pl i tvo zajedenimi pr i tok i Podsevčnice ohranjeni manjši slemenski n ivo j i v višinah med 300—350 m. Najbol j je poseljeno južno pobočje (naselji Pernovo in Železno), k jer sega raz- pršena poselitev od dolinskega dna do višine 500 m. Med starejšimi naselbinami v Pernovem, pa tud i v Železnem, se v zadnj ih let ih pojavl ja jo počitniške hišice z manjš imi vinogradi, k i izkoriščajo ugodne mikrokl imatske pogoje. 4. A n d r a š k o g r i č e v j e je pr imer nizkega, a horizontalno precej razčle- njenega gričevja s števi lnimi slemenskimi n ivo j i na širokih, uravnjenih slemenih. Zajema južn i del širokega, plitvega podolja med apniškima čokoma Gore Oljke in Sevčnika, k i je v glavnem zgrajeno iz oligocenske morske sivice in andezitnega groha ter deloma iz triasnega apnenca in dolomita. Značilne so pl i tve (50—80 m globoke) doline povi rn ih pr i tokov Kotunjščice s širšimi aluvialnimi ravnicami. Izrazito gra- pastega površja n i , zato so tudi strmine relativno blage. Srednja strmina znaša 9,0°, največj i delež pa zavzemajo pobočja med 6—12° (46,3%) ter 12—20° (22 ,6%) , medtem ko je s t rmin nad 20° komaj 3 , 6 % . Precejšen delež predstavlja raven do položen svet (0—6°), k i ga je 27,5 %, predvsem v dnu rečnih dol in in na vršinah slemen. K l jub zmerni razčlenjenosti je v gričevju veliko gozdnih površin (59,3 %) , naj- več na osojnih dol inskih pobočj ih ter na apnencih v vzhodnem in jugovzhodnem delu. Izkrčen svet (304,3 ha ali 40 ,7%) sestavljajo nj ive (45 ,3%) , sadovnjaki (39,5 %) , t ravnik i (10,7 %) in vinogradi (1,5 %) . V gričevju je zelo očitna odvisnost izrabe tal od pr i rodnih pogojev. Na aluvi- alnih ravnicah, k i so zaradi ilovnato-peščenega rečnega nanosa mokrotne, prevla- dujejo t ravnik i , na nekol iko dvignjenih obrobnih delih ravnice ob Ložnici in Ko- tunjščici pa nj ivske površine. Na blagih do zmerno strmih pobočj ih se raztezajo sadovnjaki in mestoma vinogradi, osojna pobočja pa so izkl jučno pod gozdom. Na- selbine so večinoma razmeščene po širokih slemenih in slemenskih n ivo j ih , tako da lahko govorimo o izrazit i poselitveni inverzi j i . Kmeti je imajo zemljišča v vseh teh št i r ih delih, kar je še posebej ustrezalo dosedanjemu pol iku l turnemu kmeti jstvu. 5. L o k r o v š k o g r i č e v j e zajema nerazčlenjeno gričevje in del terasastega sveta v plio-pleistocenskih naplavinah na severnem obrobju Spodnje Savinjske do- l ine med dolinama ob spodnji Sušnici i n Koprivnic i . V zahodnem delu, k jer pridejo na dan miocenski peščenjaki ter andezitni groh in v severnem delu iz andezitnega groha, je svet razčlenjen v nizko gričevje z največj imi rel iefnimi ampl i tudami do 50 m / k m 2 , v vzhodnem delu pa se razteza obsežen terasast svet z urbaniziranima naseljema Ostrožno in Lokrovec. Doline ob pr i tok ih Koprivnice so pokri te z i lov- nat im aluvialnim nanosom in zatorej mokrotne ter pokr i te z gozdom al i t ravnik i . Srednja nagnjenost pobočij je 4,8°. Prevladujejo blaga pobočja med 6—12° (46,9 %) in raven do položen svet pod 6° naklona (32,9 %) . Strmine nad 20° se po- jav l ja jo le izjemoma. K l jub majhn im strminam in ugodni legi na robu Spodnje Savinjske doline in v b l iž in i Celja, je gričevje slabo izrabljeno. Poglavitna razloga sta težko obdelova- nje i lovnat ih prsti na plio-pleistocenskih sedimentih, k i brez modernejših agroteh- ničnih ukrepov ne dajejo velikega pridelka, in pa zamočvirjenost dol in ob potokih. Kar 61,2 % gričevja je pokritega z gozdom, medtem ko zavzema izkrčen svet samo 163,6 ha al i 32,7 % površja (od tega je 35,2 % travnikov, 34,2 % n j iv , 29,6 % sa- dovnjakov in 1,0 % vinogradov). Razlikujemo troje poselitvenih in obdelanih območij. Prvo se vleče od vznožja Slačjeka prot i Smartinskemu jezeru, k jer ležijo naselbine na n izk ih in š i rokih sle- menih, obdane s sadovnjaki in manjšimi n j ivami ter majhn imi zaplatami vinogra- dov v pr isojnih legah. Drugo območje je okrog Ostrožnega, k je r zavzema največje površine sklenjeno naselje indiv idualnih stanovanjskih hiš. Največje obdelano ob- močje pa je na lokrovških terasah, 7 do 25 m nad dolino Koprivnice. Naselbina je obdana s sadovnjaki, v ostalem delu teras ležijo obsežne nj ivske površine, v mokrot- nem dolinskem dnu ob Lokrovškem potoku pa t ravnik i . 6. P i r e š k o p o d o l j e je 7 k m dolgo in dober ki lometer široko in se vleče v smeri od SZ prot i J V ob vznožju Paškega pogorja. Sprva enotno dobrnsko po- dolje, po katerem se je v pliocenu odtekala Velenjska kot l ina prot i vzhodu, je ka- sneje razpadlo v t r i dele. Zahodni del se preko Trebušnice odteka prot i Paki, v vzhodnem delu se je onkraj Lokovinskega razvodja izoblikovala dolina Dobrnice, v osrednji del pa je od juga posegla Pirešica. Del podolja, k i leži v njenem porečju, imenujem Pireško podolje po naselju Pirešica v osrednjem delu. Zgrajeno je iz mio- censkega laporja in peščenega lapor ja, v južnem delu pa tudi iz oligocenske morske sivice, medtem ko je dno podolja pokr i to s peščeno-ilovnatim aluvi jem. Na sever- nem pobočju je lapornata podlaga pokr i ta z različno debelo plastjo apniškega po- bočnega grušča, k i se je nabral pod strukturno stopnjo Radojča in Vinske gore, in je zaradi lapornate podlage zelo nestabilen, tako da se pogosto proži jo večji in manjši usadi. Na severni strani omejuje podolje strma strukturna stopnja, k i ščiti spodnji del pobočja pred mrz l im i severnimi vetrovi. Na južni strani se nad n j im dviguje le 50— 100 m višje, gozdnato črnovsko gričevje. Na vzhodni strani preide podolje v inten- zivno razčlenjeno in gozdnato Lokovinsko razvodje, na zahodu pa preko slemenskili nivojev v višini 420—430 m neposredno v Velenjsko kot l ino. Ravnega sveta je v podol ju malo (7,4 % ) , in to v dnu ob Pirešici in Belem po- toku. Prav tako je malo strmega sveta (nad 20° je le 1,8 %) . Prevladujejo položna pobočja med 2—12° (48,8%) in zmerno nagnjena pobočja med 12—20° (42 ,0%) . Kot za vsa podolja in širše doline v Ložniškem gričevju je značilna zelo majhna gozdnatost (22,0% gozda). Obdelovalnih površin je 542,3 ha (78,0%), od tega 36,4 % sadovnjakov, 26,6 % n j iv . 23,8 % travnikov in 3,3 % vinogradov. Značilna je razporeditev posameznih zemlj iških kategori j . Osojno pobočje na južni strani in strma strukturna stopnja na severni strani sta sklenjeno pokri ta z gozdom. V mokrotn ih aluvialnih ravnicah ob Pirešici in Belem potoku prevladu- jejo t ravnik i , nj ive pa so na nekol iko dvignjenih delih ob vznožju severnega po- bočja, na obsežnih slemenskih n ivo j ih na zahodnem robu podolja ter na n iž j ih ero- zi jskih terasah okrog naselja Pirešica. Za severno, prisojno pobočje, k i ima že subpanonski videz, je značilna razpršena, a kont inuirana poselitev, zelo pestra iz- raba tal, vel ik i sadovnjaki okrog bivališč z vmesnimi skromnimi n j ivami in vino- gradi. Na tem pobočju še danes živi večina prebivalstva Pireškega podolja (naselja Lipje, Vinska gora in Prelska), le da v zadnjem času na veliko gradijo tudi na bol j stabilnih tleh v dnu podolja okrog novega središča Vinske gore ob glavni cesti. V zahodnem delu pa se je poselitev naslonila na nekol iko dvignjene terase in na sle- menske nivoje na razvodnem hrbtu med Pirešico in Trebušnico. 7. D o l i n a o b P o d s e v č n i c i . Spodnji del doline Podsevčnice pod sotoč- jem Potočnikovega in Rimskega grabna je tipičen primer dolinske pokrajinske enote v Ložniškem gričevju. Razlika je le v tem. da pr ihaja potok iz keratofirskega k lum- berŠkega masiva in prinaša s seboj večje kol ičine proda. Zaradi tega je dolinsko dno sušnejše in tudi bolje obdelano, kot npr. ob Vršci, Sušnici ali Pernovskem potoku, k jer popolnoma prevladujejo mokrotn i t ravnik i . Meja pokraj inske enote sovpada z mejo rečne akumulaci je in poteka po kon- kavnem pregibu med dolinskim dnom in sosednjim pobočjem. Zlasti na zahodni strani doline je ta pregib zelo izrazit in z n j im sovpada tudi meja med gozdom na pobočju in obdelovalnimi površinami. Gozd sega le tu in tam na dolinsko dno. tako da ga je samo 8,7 %. Od 72,3 ha obdelovalnih površin je 62,6 % travnikov, 32,4 % n j iv in 5.0 % sadovnjakov. Nj ive ležijo predvsem v osrednjem delu pokraj inske enote med Podgoro in Gorico pr i Smartncm, in to v glavnem na levem robu aluvi- alne ravnice, sicer pa prevladujejo t ravnik i . Neposredno v dolinskem dnu je le nekaj posamičnih kmet i j , več j ih je na le- vem bregu na degradiranih erozi jskih terasah pod omenjenim sotočjem v Galici j i ter na levem bregu v spodnjem delu doline, k je r zadnja leta rastejo individualne stanovanjske hiše v Gorici pr i Smartnem. 7. ZAKLJUČEK Ložniško gričevje je 176 km2 vel ika pokraj ina med Velenjsko kot l ino in Dobrn- skim podoljem na severu, dolino Pake na zahodu, Hudin je na vzhodu in Spodnjo Savinjsko dolino na južni strani. Zgrajeno je iz triasnega apnenca, k i se zaradi tek- tonskih premikov pojavl ja v zelo razl ičnih višinah, in terciarnih kamnin, k i ga ob- dajajo z vseh strani. Prevladuje oligocenska sivica, v kater i so se izoblikovala plitva podolja v smeri zahod-vzhod, predvsem pa oligocenski andezitni groh, k i je ostanek zelo močnega vulkanizma ob šoštanjskem in smrekovškem prelomu. Posebno mesto zavzemata klumberški keratof irski masiv iz ladini jske stopnje, k i je eden največj ih predorninskih kompleksov v Sloveniji ter širok pas plio-pleistocenskih ilovnato- peščeno-prodnatih naplavin na severnem obrobju Spodnje Savinjske doline. Zaradi pestre litološke zgradbe in zanimivega morfogenetskega razvoja se je v gr ičevju izobl ikoval razgiban relief, k i ga brez upoštevanja tektonike ne moremo razložit i . Reliefni razvoj je usmerjalo grezanje Velenjske kotl ine in dviganje južnega kr i la ob šoštanjskem prelomu ter grezanje Spodnje Savinjske doline. Ložniško gri- čevje se je torej v severnem delu rahlo dvigovalo, v južnem pa pogrezalo, vendar pa je prišlo do precejšnjih razl ik med posameznimi neotektonskimi b loki , k i j i h pri- kazuje slika 2. Zlasti v t. i. vojniški ant ik l inal i , k i poteka v smeri zahod-vzhod, so se posamezni b lok i dvigovali, oziroma kot tektonski čoki ostali v prvotni legi (Gora Ol jka, Sevčnik). Najbol j značilen primer je Gora Ol jka, k i je vzhodno nadaljevanje Dobroveljske planote, od katere jo loči 2—3 k m širok tektonski jarek, zapolnjen s terciarnimi in kvar tarn imi sedimenti. Grezanje v tem ja rku je po eni strani skre- ni lo Savinjo prot i jugu, k jer je na robu Dobrovelj zarezala 100 m globoko in 1 km dolgo sotesko, obenem pa pospešilo retrogradno erozijo pr i toka Savinje, k i je pri- tegnil nase vodni odtok iz grezajoče se Velenjske kotl ine. Na Gori O l j k i in Sevčniku sta ohranjeni uravnavi, ekvivalentni Dobroveljski planoti , vendar v razl ičnih višinah (na Gori O l j k i 730 m, na Sevčniku 530—550 m), medtem ko se je Ponikovska planota pogreznila še za 100—150 m nižje od Sevčnika in je zaradi neprepustnega pokr iva terciarnih sedimentov močno f luvialno preobli- kovana ter preprežena s sistemom suhih dol in, k i se raztekajo prot i severu in jugu. S tektoniko lahko razložimo tudi nastanek plitve depresije na severnem ob- rob ju Spodnje Savinjske doline, v kateri so se diskordantno na starejšo podlago odlagali plio-pleistocenski ilovnato-peščeno-prodnati sedimenti. Tu je torej priha- ja lo do rečne akumulaci je zaradi počasnega tektonskega grezanja in ne samo zaradi zajezevanja odtoka po savinjski prodni akumulaci j i . Na podlagi ostankov starejših uravnav, k i so močno degradirane in se zaradi različne kamninske zgradbe ter tektonskih premikov nahajajo v zelo razl ičnih vi- šinah, je izdelana karta neotektonskih enot v Ložniškem gričevju (slika 4) in rekon- struiran razvoj rečne mreže od srednjega pliocena dalje. V tem obdobju je b i l vodni odtok skoncentriran v Dobrnskem podol ju in Spod- n j i Savinjski dol ini . Kasneje lahko razl ikujemo južni del gričevja, k jer n i pr ihajalo od bistvenih hidrografskih sprememb, razen kasnejšega pojava Savinji vzporednega toka Ložnice ob vznožju Ložniškega gričevja, od severnega dela. k jer se je vodni odtok bistveno spremenil. Zaradi grezanja Velenjske kotl ine je najprej razpadel enotni odtok po dobrnskem podolju, kasneje pa je vanjo od juga posegel pr i tok Savinje. Tud i ostali potoki so z juga posegli v severna podolja, najprej Pirešica in Trnava v Podkrajsko podolje, pr i tok Pake iz soteske med Šoštanjem in Gorenjem v zahodni del Lokoviško-podgorskega podolja, grezanje Spodnje Savinjske doline pa je pritegnilo nase tudi Koprivnico, k i je prej tekla naravnost prot i vzhodu po šmar- t insko-konjskem podol ju. V pleistocenu je Pirešica posegla še v osrednji del Dobrn- skega podolja, v prihodnosti pa bo pritegnila nase tudi Trebušnico. Izraba tal v tem prehodnem svetu med predalpskim in subpanonskim svetom je zaradi pestre litološke zgradbe in reliefne izoblikovanosti tako različna, da je bilo potrebno pokraj ino razdelit i na homogenejše pokraj inske enote. Pr i omejevanju po- kra j insk ih enot sem upošteval reliefno izoblikovanost, l i tološko zgradbo, izrabo tal. nagnjenost pobočij in višinske razmere. V tabeli 2 so prikazane osnovne karakteri- stike teh pokraj insk ih enot glede na uporabljene kr i ter i je, v tabeli 3 pa izraba tal po pokraj insk ih enotah. Največje površine pokriva gozd (55,3 % ) , k i ga je največ v višjem svetu in v razčlenjenem hr ibov ju (Gora Ol jka 87 ,7%, Tajna 86 ,6%, Sentjungrtsko hr ibovje 78,6 %, Gradišče-Koželj 77,7 %, i td.), mnogo pa ga je tudi na strmejših pobočj ih in v ozkih dol inah v ostalem gričevju ter na plio-pleistocenskih naplavinah na južnem obrobju, k je r ovirajo kmeti jstvo neugodne hidrografske in pedološke razmere. 15,1 % površine zavzemajo nj ive, k i j i h je največ v širših rečnih dolinah in podol j ih ter na slemenskih vršinah. Dolinska dna, k i so pokr i ta z ilovnato-peščenimi naplavinami, so zelo mokrotna, tako da v n j i h prevladujejo t ravnik i , nj ive pa so na robu aluvialnih ravnic in v spodnjih delih pobočij. Velik delež predstavljajo sadov- n jak i (13 ,4%) , k i so izkl jučno stari, ekstenzivni nasadi s kombin i ran im pridelova- njem krme in sadja za domače potrebe. Več j i h je v zahodnem delu gričevja, k jer pokrivajo precejšnje dele pobočij in okolico kmečkih naselij na v rhu slemen. Trav- n ik i zavzemajo 13,1 % površine in prevladujejo na mokro tn ih tleh v dnu rečnih dol in in podol i j . Vinogradi zavzemajo le 1,5 % površine, vendar j i h je v nekaterih zaščitenih legah v zahodnem delu gričevja tol iko, da ustvarjajo videz subpanonskih goric. Deloma so vinogradi v lasti kmetov iz vasi v Spodnji Savinjski dol ini , del pa j i h obdelujejo lastniki počitniških hišic. Največ vinogradov je na Vimperškem slemenu (35,2% vseh obdelovalnih površin), v Gradiškem gričevju (19,1% obdelovalnih površin) in v Zaloškem gričevju (16,3 % obdelovalnih površin). Pokraj inske enote v Ložniškem gričevju so glede na izrabo tal razvrščene v se- dem tipov (apniški čoki, kraške planote, hr ibovja in razčlenjena gričevja, nižja gri- čevja s š i rok imi vršinami in slemenskimi n ivo j i , gričevja in terase v plio-pleistocen- skih i lovnat ih naplavinah, podolja v terciarnih sedimentih in dna rečnih dol in). Posamezni pr imer i pokraj inskih enot kažejo še tesnejšo povezanost med izrabo tal in pr i rodnimi pogoji, v čemer pa se posamezne pokraj inske enote zelo razl ikujejo. LITERATURA B e g , D., 1951: Postanek in zgradba Celjske kotline. Celjski zbornik 1951. Str. 84—88. Celje. B e r c e , B., 1956: Pregled železnih nahajališč LR Slovenije. Prv i jug. geol. kongres. Str. 235—259. Ljubl jana. B u s e r, S., 1979: Tolmač lista Celje Osnovne geološke karte 1 :100 000. 72 str. Beograd. B u s e r, S. - L u k a c s, E., 1966: Rezultati novejših geoloških raziskav boksitov v Slo- venij i . Referat VI . savet. geol. SFRJ. Str. 293—304. Ohrid. D o l a r - M a n t u a n i , L., 1942: Triadne magmatske kamnine v Slovenij i. Razprave mat.-prir. razreda SAZU, 2. Str. 429—480. Ljubl jana. D r o b n e , F., 1967: Mineralna preiskava kremenovih peskov iz okolice Ruš pr i Žalcu v Savinjski dolini. Elaborat. A rh i v Geološkega zavoda SRS. Ljubl jana. D r ž a j , B. — L u k a c s , E., 1968: Nekatere geološke in tehnološke značilnosti ben- tonitov iz nahajališč v okolici Celja. Geologija 11. Str. 129—133. Ljubl jana. G a m s , I., 1975: Problemi geografskega raziskovanja ekotopov in pokrajinske eko- logije v Sloveniji. Geografski vestnik 47. Str. 133—140. Ljubl jana. G a m s , I. in sod., 1978: Kvant i tat ivna prirodnogeografska regionalizacija Slovenije. Elaborat. Katedra za fizično geografijo PZE za geografijo. 43 str. L jubl jana. G e r m o v š e k , C., 1953: Kremenov keratof ir p r i Ve l ik i Pirešici. Geologija 1. Stran 135—168. Ljubl jana. G e r m o v š e k , C., 1954: Obvestilo o preiskavah predornin v Sloveniji. Geologija 2. Str. 261—268. Ljubl jana. G e r m o v š e k , C., 1959: Triadne predornine severovzhodne Slovenije. Dela SAZU 11. Razred za prirod. in med. vede SAZU. 133 str. L jubl jana. G r a f e n a u e r , S., 1980: Petrologija t r iadnih magmatskih kamnin na Slovenskem. Dela SAZU 25. Razred za prirod. in med. vede SAZU. 220 str. L jubl jana. G r i m š i č a r , A., 1967: Zeoli t i v oligocenskih tu f ih med Mozir jem in Celjem. Geo- logija 10. Str. 239—245. Ljubl jana. G r i m š i č a r , A., 1973: Inženirskogeološke razmere ob trasi avtomobilske ceste Hoče—Leveč. Geologija 16. Str. 363—370. Ljubl jana. H i n t e r l e c h n e r - R a v n i k , A. — P l e n i č a r , M., 1967: Smrekovški andezit i n njegov tuf. Geologija 10. Str. 219—237. L jubl jana. 11 e š i č, S., 1972: Slovenske pokraj ine (Geografska regionalizacija Slovenije). Geograf- ski vestnik 44. Str. 9—31. Ljubl jana. 11 eš i č, S., 1979: Pogledi na geografijo. 612 str. L jubl jana. I s k r a , M., 1976: O pirešičkem vulkanizmu. Geologija 19. Str. 251—257. L jub l jana. K o l e n i k , E., 1959: I lovica in opekarništvo v porečju Hudinje. Elaborat. Geografski inšt i tut A. Mel ika SAZU. 23 str. L jubl jana. K r a j e v n i leksikon Slovenije, 3. knj iga: Svet med Savinjskimi A lpami in Sotlo. 574 str. L jub l jana 1976. K u h a r , I., 1974: Kraška jama Pekel. Savinjski zbornik 3. Str. 344—350. Celje. K v a s , S., 1977: Osamljeni kras v Savinjski dolini. Naše jame 18. Str. 13—15. L j u b - ljana. L a p a j ne, V., 1967: Poročilo o geoloških raziskavah kremenovih peskov v Savinjski dolini. Elaborat. A rh i v Geološkega zavoda SRS. Ljubl jana. M e 1 i k, A., 1935: Slovenija. Geografski opis. 1. knj iga. 393 str. L jubl jana. M e l i k , A., 1957: Štajerska s Prekmur jem in Mežiško dolino. 595 str. L jubl jana. M e I i k, A., 1963: Slovenija. Geografski opis. 617 str. L jubl jana. M e z e , D., 1962: Kvar tarn i sedimenti in n j i h izraba v porečju Pake nad Gorenjem. Elaborat. Inšt i tut za geografijo SAZU. 37 str. L jubl jana. M e z e , D., 1966: Gornja Savinjska dolina. Nova dognanja o geomorfološkem razvoju pokrajine. 199 str. L jubl jana. M i o č, P., 1978: Tolmač za l ist Slovenj Gradec Osnovne geološke karte 1 :100 000. 74 str. Beograd. N a r a g l a v , D., 1977: Zgodovinski pregled raziskav osamljenega krasa v Savinjski dolini. Naše jame 18. Str. 17—22. L jubl jana. N a t e k , M., 1978: Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini. Geografski zbor- nik 18. Str. 11—91. Ljubl jana. N a t e k , M., 1983: Poplavna področja v porečju Hudinje. Geografski zbornik 22. Str. 43—137. L jubl jana. N a t e k , K., 1982 a: Problemi kvant i tativnog proučavanja rečen tn ih geomorfoloških procesa i nj ihovog prikazivanja na detal jn im geomorfološkim kartama. Zbornik 11. kongresa geografa Jugoslavije. Str. 161—165. Titograd. N a t e k , K., 1982 b : Svet med Šaleško in Spodnjo Savinjsko dolino. Elaborat. Geo- grafski inšt i tut Antona Mel ika SAZU. 61 str. L jubl jana. N o v a k , D., 1977 : Hidrogeološke razmere v zaledju jame Pekel. Naše jame 18. Stran 23—30. Ljubl jana. O c e p e k, V., 1962 : Mineralna sestava kremenovih peskov iz nekaterih nahajališč v Slovenij i . Geologija 7. Str. 237—245. Ljubl jana. P e 1 h a n, C., 1956 : Bentonit i v Slovenij i . Nova proizvodnja 3—4. Str. 198. L jubl jana. P 1 e n i č a r, M. — N o s a n, A., 1958 : Palogeografija panonskega obrobja v Sloveniji. Geologija 4. Str. 94—110. Ljubl jana. P r e m r u, U., 1975 : Starost ponikvanskih skladov. Geologija 18. Str. 75—86. Ljubl jana. P r e m r u , U., 1976: Neotektonika vzhodne Slovenije. Geologija 19. Str. 211—240. L jubl jana. R a d i n j a, D., 1959 : Razprostranjenost i lovic na severnem obrobju Spodnje Savinj- ske doline. Elaborat. Inšt i tut za geografijo SAZU. 7 str. L jubl jana. R a d i n j a, D., 1960 : Kvar tarn i klastični sedimenti v Spodnji Savinjski dolini. Ela- borat. Inšt i tut za geografijo SAZU. 42 str. L jubl jana. R a d i n j a, D., 1961 : Kvar tarn i sedimenti v vzhodnem delu Celjske kotl ine in n j i - hova morfogeneza. Elaborat. Inšt i tu t za geografijo SAZU. 37 str. L jubl jana. R a k o v e c , I., 1934: Prispevki k tektonik i i n morfogenezi Savinjskih Alp. Geografski vestnik 10. Str. 116—143. L jubl jana. R a k o v e c , I., 1946: Tr iadni vulkanizem na Slovenskem. Geografski vestnik 17. Stran 139—171. Ljubl jana. R a v n i k , D., 1962: Geofizikalne raziskave v Savinjski dolini. Elaborat. Arh iv Geo- loškega zavoda SRS. Ljubl jana. R i h t e r š i č , J., 1957: Bentonitna nahajališča severno od Celja. Celjski zbornik 1957. Str. 204—208. Celje. R i h t e r š i č , J., 1958 : Bentoniti v Celjski kot l in i . Geologija 4. Str. 193—196. Ljubl jana. S o r e , A., 1957: Šaleška dolina. Geografski vestnik 27—28. Str. 44—86. Ljubl jana. S o r e , A., 1959: Opekarne na severnem in južnem obrobju Celjske kotline. Elaborat. Inšt i tut za geografijo SAZU. 18 str. L jubl jana. S o r e , A., 1969: Geografija nekaterih delov celjske makroregije. 154 str. Celje. T e l l e r , F., 1898 : Erläuterungen zur Geologischen Karte der i m Reichsrathe vertre- tenen Königreiche und Länder Österreich-Ungarischen Monarchie. SW-Gruppe Nr. 84. Prassberg a. d. Sann. 170 str. Wien. W i n k 1er von Hermaden, A., 1924: Uber die Beziehungen zwischen Sedimentation, Tektonik und Morphologie in der jungtert iären Entwicklungsgeschichte der Ostal- pen. Sitzber. Akad. Wiss. Wien. Mat.-nat. Klasse, I, 132. Wien. DEVELOPMENT OF T H E R E L I E F AND T H E LAND-USE I N T H E LOZNICA HILLS S u m m a r y The Loznica Hi l ls is a small country occupying about 176 sq. kilometres. I t is surrounded by the Velenje Basin and Dobrna Valley in the north, Paka Valley in the west, Hudin ja Valley in the east, and by the Lower Savinja Valley in the south. I t is composed of the Triassic limestone blocks which are in dif ferent heights owing to the di f ferent tectonic movements, and of the Tert iary sediments that surround the limestone blocks on a l l sides. There the Oligocene mar ly marine clay, in which some shallow valleys have been formed, and the andesitic tu f f prevail. The tuf f is a rem- nant of the vigorous Oligocene volcanic activity which took place along the Sostanj and Smrekovec fault-l ines. There are to be found two specific features, the K lum- berk volcanic extrusion of Ladinian keratophyre which is one of the largest i n Slo- venia, and a wide belt of the Plio-Pleistocene sediments of loam, sand and gravel on the northern margin of the Lower Savinja Valley. Because of the heterogenous l i thological structure and specific morphogenetic development a diverse relief has been formed, which features can not be explained wi thout tectonic. The development of the relief was controlled by the subsiding of the Velenje Basin and Lower Savinja Valley area, and by the upl i f t ing of the southern fault-side along the SoStanj fault- l ine. I n the northern part of Loznica Hi l ls a gentle upl i f t ing and in the southern part a subsiding prevailed. But there are considerable differences in heights of some neotectonic blocks (Fig. 2). On the Vojn ik anticl ine in the west-eastern direction some neotectonic blocks have been subsided whi le the other remained in the former position as the neotecto- nic horsts (Gora Ol jka, Sevcnik). The most evident example is Gora Ol jka which is considered to be an eastern continuation of the Dobrovl je Plateau f rom which the horst is separated by a 2—3 kilometres wide tectonic graben, f i l led w i t h the Tert iary and Quaternary sediments. The subsiding of this graben shifted the Savinja River to the south, where i t cut into the margin of the Dobrovl je Plateau and formed one ki lometre long and 100 m deep gorge. The subsiding of the graben also accelerated the down-cutt ing of the Paka River, the tr ibutary of the Savinja River, which reached into the Velenje Basin and reversed the drainage towards the south. The remnants of erosional surfaces on Gora Ol jka and Sevénik are equivalent to that of the Dobrovl je Plateau. But they lie at di f ferent altitudes (Gora Ol jka 730 m, Sevénik 530—550 m), whi le the Ponikva Plateau has been addit ionally subsided for 100—150 m lower than Sevénik. Because of the former impermeable cover, composed of Tert iary sediments, an extensive f luviat i le transformation took place on the Po- nikva Plateau and the remnants of this transformation were preserved as the system of dry valleys, oriented towards the south and north. The tectonic movements may also help to explain the formation of a shallow depression on the northern margin of the Lower Savinja Valley in which the Plio- Pleistocene sediments of loam, sand, and gravel have been deposited discordantly on the older basis. The r iver accumulation took place because of a slow tectonic subsiding and not only due to damming of the drainage as a consequence of the Sa- v in ja River gravel accumulation. On the basis of poorly preserved remnants of the former terraces, which l ie in very dif ferent heights because of the di f ferent l i thological structure and tectonic movements, the map of neotectonic units of the Ložnica Hi l ls has been elaborated (Fig. 4), and an attempt of reconstruction of the drainage-pattern development after the Middle Pliocene is presented (Fig. 5 a, b and c). I n the period before the Middle Pliocene the drainage was concentrated in the Dobrna and Lower Savinja Valleys. Since that period in the southern part of Ložnica Hi l ls there have been no conside- rable hydrographic changes except the formation of the Ložnica watercourse, paral- lely to the Savinja course, at the foot of Ložnica Hil ls, whi le in the northern part great changes occured. In the Dobrna Valley the drainage was f i rs t disintegrated by the subsiding of the Velenje Basin and later the tr ibutary of Savinja reached the basin and reversed the drainage towards the south. The other brooks, f lowing towards the south, reached the northern valleys, too, so the Pirešica and the Trnava into the Podkraj Valley and a Paka tr ibutary in the western part of the Lokovica-Podgorje Valley. The subsiding of the Lower Savinja Valley drew the Koprivnica towards the south — before i t had f low directly to the east. I n the Pleistocene period the Pirešica reached the central part of Dobrna Valley and in the future the Trebušnica should be drawn in its drainage-basin, too. The land-use in this transitional area between the Subalpine and Subpannonian parts of Slovenia vary very much owing to the di f ferent l i thological structure and relief shape, so that the landscape under consideration had to be divided into more homogenous landscape units. The division is made on the basis of evident differences of the relief shape, l ithological structure, land-use, slope gradient, and of the altitude. Table 2 shows the essential characteristics of the landscape units according to ap- plied criteria, and Table 3 the land-use in the particular landscape units. The largest part of the investigated area is covered w i t h wood (55,3 percent), especially in the karst areas and in the dissected mountains (Gora Ol jka 87.7 percent, Tajna 86.6 percent, the Sentjungrt Mountains 78.6 percent, Gradišče-Koželj 77.7 per- cent, etc.). Extensive wood areas are to be found on the steeper slopes of narrow valleys in other parts of the Ložnica Hil ls, and on the Plio-Pleistocene sediments on the southern margin where the agriculture is obstructed by unfavourable hydro- graphic and pedological conditions. 15.1 percent of the area is covered w i t h fields. They are chiefly i n the broader valleys and on the top of wider ridges. The valley-bottoms, composed of loamy and sandy al luvium, are very damp and meadows prevail. The fields are to be found on the drier margins of the valley-bottoms and on the lower parts of the valley slopes only. A large part of the area is covered w i t h orchards (13.4 percent). There are to be found mainly old plantations w i t h combined production of hay and fruits. There are some more orchards in the western part of the hills, where they occupy exten- sive areas on the slopes and al l around the rura l settlements on the ridges. Meadows occupy 13.1 percent of the area and are mostly on the wet valley bottoms. Wineyards take only 1.5 percent of the area, but on some protected sites in the western part of Ložnica Hi l ls there are so many of them that the appearance of sub- pannonian hi l ls may occur. Some wineyards belong to the farmers of the Lower Savinja Valley and some of them are cult ivated by the weekenders. The highest pro- portions of wineyards are on the slopes of the Vimperk Ridge (35.2 percent of cul t i - vated area), of the Gradišče Hi l ls (19.1 percent of cult ivated area), and on the Za- lože Hi l ls (16.3 percent of cult ivated area). The landscape units in the Ložnica Hi l ls are classified according to the land-use in seven types (limestone horsts, karst plateaus, mountains and dissected hil ls, lower hil ls w i t h broad ridge-levels, h i l ls and terraces in the Plio-Pleistocene loamy sedi- ments, valley in the Tert iary sediments, and broader bottoms of r iver valleys). The particular examples show a close connection between land-use nad natural conditions in which particular landscape units d i f fer very much. KAZALO Izvleček Abstract 1. LEGA I N OMEJITEV PROUČEVANEGA OZEMLJA 61 (5) 2. O I M E N U POKRAJINE 62 (6) 3. PREGLED DOSEDANJEGA PROUČEVANJA 63 (7) 4. L ITOLOSKA ZGRADBA 63 (7) 5. OSNOVNE ZNAČILNOSTI RAZVOJA RELIEFA 67 (11) 5.1. Ostanki starejših uravnav 71 (15) 5.2. Neoktonske razmere 74 (18) 5.3. Razvoj rečne mreže 77 (21) 6. IZRABA T A L 80 (24) 7. ZAKLJUČEK 90 (34) 8. L ITERATURA 93 (37) DEVELOPMENT OF THE RELIEF AND THE LAND-USE I N THE LOŽ- NICA H ILLS (Summary) 95 (39) Tabela 1 Litološka zgradba Ložniškega gričevja po pokrajinskih enotah Triasni Terciarni Permski Vojn išk i Krem. keratof i r , Keratof i rski Ponikvanski Olig. apn. — Morska Andezi tn i Mioc. pešč. Glavkon i tn i Plio-pleistoc. Glin.-peščeni Pokraj inska enota apnenec apnenec in trias. dol. kr is ta l in dacit tuf skladi dol. breča sivica groh i n lapor peščenjak glina a luv i j ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % 1. Soteska Pake — — — — _ _ __ 56,1 100,0 56,1 2. Dolina Pake pod Gorenjem 29,2 8,3 — — — — — — — — — — — — — — 5,0 1,4 201,4 56,9 118,2 33,4 353,8 3. Lokoviško gr ičevje 22,9 4,8 — — 26,2 5,5 — — 8,4 1,8 — — — — — 51,2 10,8 359,4 75,8 6,4 1,3 — — 474,5 4. Lokoviško-Podgorsko podolje — — — — — — — — 3,1 1,3 — — — — 166,4 67,2 78,0 31,5 — — 247,5 5. Vel ikovrško hr ibov je 76,5 9,9 — — 354,7 45,7 — — — — 62,5 8,1 — — 281,3 36,3 — — 775,0 6. Koninsko gr ičevje 15,0 1,2 1,2 0,1 — — — — — — 7,7 0,6 — — 2,0 0,2 698,6 57,1 468,8 38,3 30,3 2,5 1.223,6 7. Gradišče-Koželj — — — — — — — — 33,1 8,6 — — — — 138,4 36,1 204,8 53,4 7,2 1,9 383,5 8. Gora Ol jka 210,1 65,3 — — — — — — — — 91,1 28,4 — — — 14,0 4,4 2,8 0,9 3,2 1,0 — — 321,2 9. Vimperško sleme 200,8 79,2 — — 4,6 1,8 — — 36,8 14,5 — — — — — 4,8 1,9 6,7 2,6 — — — 253,7 10. Andraško gr ičevje 144,9 19,4 2,9 0,4 20,1 2,7 — — — — — — — — 2,5 0,3 343,2 45,8 128,8 17,2 — — — — — — 105,9 14,2 748,3 11. Tajna 90,3 36,9 — — — — — — — — — — — — — — 95,5 39,0 28,0 11,4 — 18,5 7,6 12,5 5,1 244,8 12. Slat inski kot 21,5 8,5 — — 12,1 4,8 — — — — — — — — — — 23,9 9,5 35,2 14,0 108,6 43,1 50,6 20,1 251,9 13. Arnaška kot l in ica 0,2 0,1 — — — — — — — — — — — — 0,1 0,0 250,2 67,0 10,6 2,8 — — 112,3 30,1 373,4 14. Zaloško gričevje 223,4 37,9 — — 13,8 2,3 — — 8,7 1,5 9,8 1,7 25,4 4,3 — — — — 260,3 44,2 — — — — — — 47,3 8,0 588,7 15. Sevčnik 176,2 52,5 — — 40,2 12,0 — — 28,7 8,5 — — 49,9 14,8 22,2 6,6 3,3 1,0 11,8 3,5 — — — — — 3,8 1,1 336,1 16. Podkrajsko podolje 2,5 1,1 — — 3,2 1,4 — — 15,2 6,5 — — — — 5,3 2,3 157,1 66,8 — — — — — — — — 51,3 21,9 234,6 17. Crnovsko gričevje — — — — — — — — — — — — — — — — 245,0 31,9 429,1 55,8 78,6 10,2 — — — 15,9 2,1 768,6 18. Šaleška planotica — — 89,8 75,2 — — — — — — — — — — — — — — — 29,1 24,4 — — — — 0,5 0,4 119,4 19. Pireško podolje — — 9,4 1,4 — — — — — — — — — — — — 25,5 3,9 — — 583,6 58,4 — — 39,5 6,0 198,8 30,3 656,8 20. Lokovinsko razvodje — — 31,4 14,3 — — — — — — — — — — — — 39,7 18,0 13,8 6,3 126,1 57,2 — — — — 9,3 4,2 220,3 21. Hramško medgorje — — — — — — — — — — — — — — — — 47,7 43,4 1,1 1,0 — 61,1 55,6 — — — — 109,9 22. Langersko-Rigeljsko gričevje — — — — — — 83,9 9,4 7,5 0,8 — — — — — — 146,6 16,5 4,3 0,5 50,1 5,6 588,7 66,2 — — 8,8 1,0 889,9 23. Klumberško hr ibov je 55,5 6,3 — — 96,3 11,0 — — 592,8 67,7 — — — — — — 96,1 11,0 — — — — — — — — 35,1 4,0 875,8 24. Gal ic i jsko-Završki kot — — — — — — — — 159,9 84,9 — — — — — — 24,3 12,9 — — 3,8 2,0 — — — — 0,4 0,2 188,4 25. Sentjungrtsko hr ibov je — — — — — — — — 462,5 88,9 — — — — — — 43,1 8,3 — — 5,4 1,0 — — 2,4 0,5 6,8 1,3 520,2 26. Plevnsko gričevje — — — — — — — — 24,2 5,2 — — — — — — — — 39,8 8,5 10,1 2,2 — — 362,0 77,6 30,3 6,5 466,4 27. Gradiško gr ičevje — — — — — — — — 61,8 30,9 — — 43,9 21,9 — — — — 72,2 36,2 — — — 7,7 3,8 14,5 7,2 200,1 28. Pirešička terasa 1,7 0,3 — — — — — — — — — — — — — — 17,9 3,6 — — 17,9 3,6 — — 436,2 88,0 39,9 8,0 495,7 29. Ponikovska planota 981,5 57,7 — — 228,5 13,4 — — 136,0 8,0 — — 166,6 9,8 69,3 4,1 8,5 0,5 67,5 4,0 — — — — 11,2 0,7 30,2 1,8 1.699,4 30. Goriško gričevje — — — — — — — — 35,6 4,2 — — — — — — 287,6 33,9 131,9 15,5 10,7 1,3 — — 324,3 38,1 59,1 7,0 849,2 31. Dolina Podsevčnice — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 79,2 100,0 79,2 32. Smartinska kot l in ica — — — — — — — — 30,9 8,9 — — — — — — 259,1 74,8 11,4 3,3 — — 2,2 0,6 — — 42,8 12,4 346,4 33. Dolina Sušnice — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 87,3 100,0 87,3 34. Lokrovško gr ičevje — — — — — — — — — — — — — — — — 34,0 6,8 115,1 23,0 20,7 4,1 — — 288,1 57,7 41,9 8,4 499,8 35. Kopr ivn iška dol ina — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 79,4 100,0 79,4 36. Brezovsko gr ičevje — — — — — — 106,5 18,5 — — — — — — — — 13,1 2,3 358,8 62,2 — — 34,8 6,0 — — 63,4 11,0 576,6 37. Runtolsko gričevje — — — — — — — — — — — — — — — — — — 247,9 71,9 4,5 1,3 — — 54,1 15,7 38,2 11,1 344,7 38. Dobrovsko gričevje — — — — — — — — — — — — — — — — — — 25,1 6,2 — — — — 348,0 85,3 34,7 8,5 407,8 39. Pirešička dolina — — — _ — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 126,3 100,0 126,3 40. Dolina Dobrnice — — — — — — 11,2 7,3 — — — — — — — — 17,8 11,5 — — 37,4 24,2 8,5 5,5 — — 79,5 51,5 154,4 Skupaj 2.252,2 12,8 134,7 0,8 799,7 4,6 201,6 1,1 1.645,3 9,3 171,1 1,0 285,8 1,6 101,4 0,6 3.234,7 18,3 3.399,5 19,3 778,0 4,5 695,3 3,9 2.211,6 12,5 1.717,8 9,7 17.628,7 Tabela 2 Osnovne značilnosti pokrajinskih enot v Ložniškem gričevju Pokraj inska enota Reliefna izoblikovanost Litoložka zgradba Izraba ta l Nagnjenost pobočij Višinske razmere 1. Soteska Pake 2. Dolina Pake pod Gorenjem 3. Lokoviško gričevje 4. Lokoviško-Podgorsko podolje 5. Vel ikovrško hr ibov je 6. Koninsko gričevje 7. Gradišče-Koželj 8. Gora Ol jka 9. Vimperško sleme 10. Andraško gričevje 11. Tajna 12. Slatinski kot 13. Arnaška kot l in ica 14. Zaloško gričevje 15. Sevčnik 16. Podkrajsko podolje 17. Crnovsko gričevje 18. Šaleška planotica 19. Pireško podolje 20. Lokovinsko razvodje 21. Hramško medgorje 22. Langersko-Rigeljsko gričevje 23. Klumberško hr ibov je 24. Gal ic i jsko-Završki kot 25. Sentjungrtsko hr ibov je 26. Plevnsko gr ičevje 27. Gradiško gričevje 28. Pirešička terasa 29. Ponikovska planota 30. Goriško gričevje 31. Dolina Podsevčnice 32. Smartinska kot l in ica 33. Dolina Sušnice 34. Lokrovško gričevje 35. Kopr ivniška dolina 36. Brezovsko gričevje 37. Runtolsko gričevje 38. Dobrovsko gričevje 39. Pirešička dol ina 40. Dolina Dobrnice ozko aluvialno dno tesne probojne doline široka aluvialna ravnica in nizke dolinske terase razrezano nižje gričevje z uravn jen imi slemeni izrazito podolje v smeri Z-V, razbito v t r i porečja nizko hribovje, razčlenjeno, s slemenskimi uravnavami nižje, zelo razčlenjeno razvodno gričevje ozek, a izrazit hrbet med dvema podoljema izrazit neotektonski čok s s t rmimi pobočji široko in zakraselo sleme v n izk i legi razčlenjeno gričevje z uravn jen imi slemeni, k i se znižuje pro t i jugu nizek in nepregleden kontaktni kras nerazčlenjeno, močvirno porečje Slatine v kotl inico razšir jeno podolje z mokro tn im dnom in slemenskimi uravnavami v n izk i legi deloma zakraselo, deloma f luv ia lno preoblikovano gričevje med Ložnico in Trnavo izrazit neotektonski čok s s t rmimi pobočji in zakraselo vršno uravnavo izrazito podolje v smeri Z -V med v iš j im obrobjem zelo razčlenjeno gričevje med dvema podoljema zakrasela planota pod strmo stopnjo dolgo in izrazito podolje ob šoštanjskem prelomu s pr isojnim pobočjem nizko, razčlenjeno razvodno gričevje pas nižjega sveta med v iš j im gr ičevjem i n hr ibovjem ozek pas strmega in globoko razrezanega gričevja strmo in globoko razrezano hr ibov je n i ž j i svet, k i ga na vseh straneh obdaja višje hr ibovje razčlenjeno hr ibov je z uravnjen im g lavn im slemenom nizko, a zelo razčlenjeno gričevje zelo razčlenjeno gričevje na robu kraške planote obsežna i lovnata rečna terasa zakrasela, neuravnjena kraška planota nizko gričevje i n višje i lovnate terase široko prodno aluvialno dno nizek razčlenjen svet z erozi jskimi terasami široko, i lovnato-prodno aluvialno dno ob spodnjem toku potoka nizko gričevje i n višje i lovnate terase široko aluvialno dno z n iž j im i terasami nizvodno od jezera nizko razčlenjeno gričevje z uravnjen imi slemeni zelo razčlenjeno gričevje z uravn jen imi slemeni nizko gričevje i n višje i lovnate terase aluvialno dolinsko dno nizvodno od probojne doline široko prodno aluvialno dno in nižje terase prodna naplavina prodna naplavina andezitni groh morska sivica, v v iš j ih delih andezitni groh dolomit, v vzhodnem delu andezitni groh v v iš j ih del ih andezitni groh, v n iž j ih morska sivica andezitni groh, v n iž j ih legah morska sivica apnenec apnenec morska sivica, v severnem delu andezitni groh, na jugu apnenec apnenec in morska sivica, na kontaktu andezitni groh plio-pleistocenska ilovica in i lovnata aluvialna naplavina morska sivica, v dnu ilovnata naplavina v severnem delu apnenec, v južnem andezitni groh apnenec, dolomit i n ponikvanski skladi andezitni groh v v iš j ih delih in morska sivica v dnu andezitni groh, v niž j ih legah morska sivica l i to tamni jsk i apnenec miocenski peščenjak in lapor, v dnu dol in i lovnata naplavina miocenski peščenjak in lapor s kopami l i totamnijskega apnenca glavkonitni peščenjak, v n iž j ih legah morska sivica glavkonitni peščenjak kremenov keratof i r kremenov keratof i r kremenov keratof i r plio-pleistocenska ilovica, v severnem delu andezitni groh andezitni groh, kremenov keratof i r in ponikvanski skladi plio-pleistocenska ilovica apnenec in dolomit, ponikvanski skladi na jugu morska sivica in andezitni groh, v n iž j ih legah plio-pleistocenska ilovica prodno-i lovnata naplavina morska sivica in i lovnata naplavina v dnu dol in i lovnato-prodna naplavina andezitni groh, plio-pleistocenska i lovica v n iž j ih legah ilovnato-peščena naplavina andezitni groh, vojn išk i k r is ta l in andezitni groh plio-pleistocenska ilovica ilovnato-peščena naplavina prodna naplavina malo gozda, pretežno t ravn ik i in sadovnjaki, tud i nj ive obsežne n j i ve i n sadovnjaki, gosta poselitev gozd, na širokih slemenih sadovnjaki i n njive, na južnih pobočj ih vinogradi t ravn ik i v dol inskem dnu, sadovnjaki in nj ive na pr isojn ih pobočj ih gozd, na širokih slemenih sadovnjaki okrog naselbin in n j ive gozd, na š i rokih slemenih sadovnjaki in njive, na prisojah vinogradi gozd, v n iž j ih legah na prisojah vinogradi gozd gozd, na jugozahodnem pobočju vinogradi na pobočj ih gozd, na slemenih n j i ve in sadovnjaki gozd, v dnu dol in t ravn ik i gozd, v dnu dol in t ravnik i , v dvignjenih delih sadovnjaki t ravn ik i na mokrotnem dnu, v iš je nj ive in sadovnjaki na pobočjih in v krasu gozd, na slemenih sadovnjaki in nj ive, v prisojah vinogradi gozd, na jugozahodnem pobočju sadovnjaki in vinogradi v dnu t ravn ik i , višje nj ive gozd, v n i ž j i h legah sadovnjaki i n t ravnik i gozd, na krčevinah sadovnjaki i n n j ive v dnu t ravn ik i , na prisojah nj ive, sadovnjaki i n vinogradi na pobočj ih gozd, v dolinah t ravn ik i , na slemenih nj ive in sadovnjaki prevladuje gozd, okrog zaselkov t ravnik i in n j i ve gozd, v n iž j ih pr isojn ih legah sadovnjaki in n j i ve gozd, na južnem pobočju t ravn ik i , sadovnjaki i n nj ive ter manjši v inogradi njive, sadovnjaki i n t ravn ik i gozd, na širokih slemenih sadovnjaki in nj ive na pobočj ih gozd, v dnu dol in t ravn ik i , na slemenih n j ive in sadovnjaki gozd, v pr isojah sadovnjaki i n vinogradi nj ive in t ravn ik i , mestoma še gozd gozd, na krčevinah njive, t r avn i k i i n sadovnjaki na pobočj ih gozd, na slemenih n j i ve in t ravn ik i t ravn ik i i n n j ive v dnu t ravn ik i , na terasah n j ive in sadovnjaki t ravn ik i i n n j ive na pobočj ih gozd, n j ive in sadovnjaki na terasah t ravn ik i i n n j i ve gozd, v dnu dol in in na pr isojah t ravnik i ter sadovnjaki na š i rokih slemenih sadovnjaki i n njive, v dnu dol in t ravn ik i gozd, na krčevinah nj ive in sadovnjaki, v dnu dol in t ravn ik i t ravn ik i i n n j ive nj ive i n t ravn ik i ravno dolinsko dno ravno dolinsko dno srednje strmine, velike v grapah ravno dno in terase, položna pobočja srednje strmine srednje strmine, v grapah strma pobočja v spodnjih del ih položna, v iš je s t rma pobočja strma pobočja uravnjena vršina in strma pobočja položna do zmerna pobočja srednje strma pobočja ravno dno in blaga pobočja ravno dno in položna pobočja srednje strmine, nad sotesko s t rma pobočja uravnano ovršje in strma pobočja ravno dno in položna do blago nagnjena pobočja zmerne do precejšnje strmine, zlast i v grapah uravnjena planota in strma stopnja položno do zmerno strmo pr isojno pobočje zmerne do precejšnje strmine zmerna pobočja zelo strma pobočja zelo strma pobočja blaga do zmerno strma pobočja zelo strma pobočja položna pobočja zmerna do strma pobočja ravno površje zmerne strmine, malo ravnega sveta široka ovršja i n položna pobočja ravno dolinsko dno osrednji del raven, sicer položna pobočja ravno dolinsko dno uravnjene terase in položna pobočja ravno dolinsko dno položna do zmerno strma pobočja položna do zmerno strma pobočja, v grapah strma ravne terase i n položna do zmerna pobočja ravno dolinsko dno ravno dolinsko dno 300—400 m 300—350 m 400—500 m, največ do 600 m 300—400 m največ med 400—500 m , sega nad 600 m 400—500 m 400—500 m, sega malo nad 600 m med 400—733 m, na jv iš ja točka v gričevju 400—450 m 300—400 m, ne sega nad 500 m 300—400 m 300—350 m 300—350 m 300—400 m 300—500 m, največ do 562 m 300—400 m 400—500 m, največ do 543 m 450—550 m dno 350—380 m, pobočje do 520 m 400—500 m 350—500 m 300—500 m, največ 605 m 400—600 m, največ 628 m 300—400 m 300—500 m, največ 567 m 270—330 m 280—450 m, največ 451 m 260—310 m 380—450 m, posamezni vrhovi največ do 525 m 250—320 m 250—290 m 280—320 m 250—270 m 250—300 m 240—260 m 270—350 m 250—350 m 250—300 m 250—280 m 260—350 m Tabela 3 Izraba tal v Loiniškem gričevju v letu 1981 Pokraj inska enota ha Nj ive % Sadovnjaki ha % Vinogradi ha % Travn ik i ha % ha Gozdovi % Nerodovitno ha % Skupaj ha X. Soteska Pake 13,0 23,2 14,1 25,1 — — 17,5 31,2 10,8 19,3 0,7 1,2 56,1 2. Dolina Pake pod Gorenjem 174,5 49,3 69,6 19,7 — — 55,4 15,7 29,1 8,2 25,2 7,1 353,8 3. Lokoviško gričevje 29,0 6,1 72,5 15,3 10,9 2,3 6,7 1,4 354,3 74,7 1,1 0,2 474,5 4. Lokoviško-Podgorsko podolje 42,0 17,0 62,3 25,2 3,9 1,6 65,2 26,3 72,1 29,1 2,0 0,8 247,5 5. Vel ikovrško hr ibov je 80,6 10,4 158,2 20,4 14,7 1,9 27,8 3,6 493,7 63,7 — — 775,0 6. Koninsko gričevje 153,0 12,5 233,9 19,1 33,5 2,7 52,1 4,3 751,1 61,4 — — 1.223,6 7. Gradišče-Koželj 8,1 2,1 44,4 11,6 16,2 4,2 10,0 2,6 297,9 77,7 6,9 1,8 383,5 8. Gora Ol jka 6,8 2,1 24,1 7,5 4,2 1,3 4,5 1,4 281,6 87,7 — — 321,2 9. Vimperško sleme 13,6 5,4 9,6 3,8 17,6 6,9 9,2 3,6 202,2 79,7 1,5 0,6 253,7 10. Andraško gričevje 137,7 18,4 120,2 16,1 13,7 1,8 32,7 4,4 444,0 59,3 — — 748,3 11. Tajna 9,1 3,7 7,6 3,1 1,2 0,5 14,9 6,1 212,0 86,6 — — 244,8 12. Slatinski kot 29,0 11,5 29,8 11,8 1,9 0,8 21,9 8,7 163,8 65,0 5,5 2,2 251,9 13. Arnaška kot l in ica 97,3 26,1 43,4 11,6 1,6 0,4 189,4 50,7 41,7 11,2 — — 373,4 14. Zaloško gričevje 68,6 11,7 71,3 12,1 32,9 5,6 29,6 5,0 385,3 65,4 1,0 0,2 588,7 15. Sevčnik 25,6 7,6 48,0 14,3 7,3 2,2 17,5 5,2 237,7 70,7 — — 336,1 16. Podkrajsko podolje 70,6 30,1 24,5 10,4 — — 85,6 36,5 53,9 23,0 — — 234,6 17. Crnovsko gričevje 63,1 8,2 99,2 12,9 6,3 0,8 52,6 6,8 547,4 71,3 — — 768,6 18. Šaleška planotica 15,7 13,1 25,8 21,6 1,1 0,9 13,3 11,1 63,1 52,8 0,4 0,3 119,4 19. Pireško podolje 144,4 22,0 197,3 30,0 18,0 2,7 129,2 19,7 144,5 22,0 23,4 3,6 656,8 20. Lokovinsko razvodje 44,0 20,0 35,9 16,3 — — 62,2 28,2 78,2 35,5 — — 220,3 21. Hramško medgorje 28,9 26,3 9,1 8,3 0,3 0,3 22,0 20,0 49,6 45,1 — — 109,9 22. Langersko-Rigeljsko gričevje 104,0 11,7 115,2 12,9 8,1 0,9 60,6 6,8 602,0 67,7 — — 889,9 23. Klumberško hr ibov je 66,4 7,6 104,2 11,9 6,0 0,7 54,1 6,2 639,5 73,0 5,6 0,6 875,8 24. Gal ic i jsko-Završki kot 57,6 30,6 36,7 19,5 0,6 0,3 24,1 12,8 69,4 36,8 — — 188,4 25. Sentjungrtsko hr ibov je 37,3 7,2 57,9 11,1 11,0 2,1 5,1 1,0 408,9 78,6 — — 520,2 26. Plevnsko gričevje 98,5 21,1 53,8 11,5 4,0 0,9 47,9 10,3 245,8 52,7 16,4 3,5 466,4 27. Gradlško gričevje 16,3 P ' 8,1 21,2 10,6 13,4 6,7 19,2 9,6 128,9 64,5 1,1 0,5 200,1 28. Pirešička terasa 123,2 24,9 21,5 4,3 — — 197,5 39,8 151,2 30,5 2,3 0,5 495,7 29. Ponikovska planota 201,4 11,9 137,4 8,1 14,4 0,8 136,5 8,0 1.209,7 71,2 — — 1.699,4 30. Goriško gričevje 154,1 18,1 119,5 14,1 3,7 0,4 192,4 22,7 362,5 42,7 17,0 2,0 849,2 31. Dolina Podsevčnice 23,4 29,5 3,6 4,5 — — 45,3 57,3 6,9 8,7 — — 79,2 32. Smartinska kot l in ica 96,2 27,8 50,0 14,4 3,7 1,1 99,6 28,7 92,7 26,8 4,2 1,2 346,4 33. Dolina Sušnice 29,5 33,8 1,4 1,6 — — 47,5 54,4 8,9 10,2 — — 87,3 34. Lokrovško gr ičevje 55,9 11,2 48,5 9,7 1,6 0,3 57,6 11,5 305,6 61,2 30,6 6,1 499,8 35. Koprivniška dol ina 23,2 29,2 6,9 8,7 — — 44,1 55,6 3,6 4,5 1,6 2,0 79,4 36. Brezovsko gričevje 121,0 21,0 102,4 17,8 5,5 1,0 104,1 18,1 190,9 33,0 52,7 9,1 576,6 37. Runtolsko gričevje 25,5 7,4 55,8 16,2 1,3 0,4 32,6 9,5 207,8 60,2 21,7 6,3 344,7 38. Dobrovsko gr ičevje 52,7 12,9 24,8 6,1 1,8 0,4 83,2 20,4 186,3 45,7 59,0 14,5 407,8 39. Pirešička dolina 45,3 35,9 1,7 1,3 — — 75,3 59,6 4,0 3,2 — — 126,3 40. Dolina Dobrnice 72,8 47,1 16,6 10,8 — — 61,7 40,0 3,3 2,1 — — 154,4 Skupaj 2.658,9 15,1 2.379,8 13,4 260,4 1,5 2.307,9 13,1 9.741,8 55,3 279,9 1,6 17.628,9