IZVESTJE RUDARSKE NADALJEVALNE ŠOLE V TRBOVLJAH OB PRILIKI 25 LETNICE NJENEGA OBSTOJA 1905 1930 I : $2 < ‘TU ' $ - i IZVESTJE RUDARSKE NADALJEVALNE ŠOLE V TRBOVLJAH OB PRILIKI 25 LETNICE NJENEGA OBSTOJA 1905 1930 Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj). VSEBINA: Stran Uvod ......................................................................................... 5 Ustanovitev rudarske nadaljevalne šole...........................................................7 Naše sodobno rudarsko delavstvo..................................................................9 Pri šahtu.......................................................................................11 Premogovnik Trbovlje............................................................................12 Mladim rudarjem.................................................................................14 Rudnik počiva...................................................................................15 1. december 1929............................................................................... 16 Imenik absolventov rudarske nadaljevalne šole od leta 1905./6. do 1929./30. ... 17 Statistika gojencev rudarske nadaljevalne šole od leta 1905./6. do 1929./30. ... 23 Sedanji odbor rudarske nadaljevalne šole........................................................24 Svoječasne učne moči............................................................................24 Sedanje učne moči...............................................................................24 Rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah je zaključila letos 25. leto svojega obstanka. Šolski odbor je sklenil na svoji seji dne 30. maja 1929. proslaviti to priliko s tem, da izda poročilo o njenem stoletnem delovanju. To skromno poročilo bodi v prvi vrsti namenjeno vsem gojencem, ki se gotovo radi spominjajo svojega dela v šoli in vtisov, ki so jih dobili na raznih vsakoletnih ekskurzijah. V drugi vrsti pa naj izraža zahvalo vsem onim činiteljem, ki so gmotno in moralno podpirali šolo ter omogočili s tem nje obstoj in razvoj. Nadalje prosi vodstvo rudarske nadaljevalne šole merodajne korporacije, da ji ohranijo še naprej svoje zaupanje in naklonjenost. V Trbovljah 1930. Vodstvo. Gustav Vodušek: Ustanovitev rudarske nadaljevalne šole. V občini Trbovlje so merodajni činitelji že od nekdaj skrbeli za razvoj šolstva, zlasti za zboljšanje osnovnošolskega pouka. Leta 1881. je štela naša občina dve javni osnovni šoli, in sicer dvorazrednico v Trbovljah in trirazrednico v Hrastniku ter zasebno šolo v Trbovljah-Vode. Dvorni svetnik inž. V. Strgar. Rudniški ravnatelj inž. J. Pauer. V teku 49 let se je šolstvo v Trbovljah znatno izpopolnilo. Osnovne šole so pridobile nad 70 novih razredov, v novejšem času pa se je še zgradila štirirazredna meščanska šola. Osnovnim šolam so se nudili vsi pogoji za uspešen razvoj in napredek, vsled česar slove naše osnovne šole ne samo doma, ampak tudi po naši ožji domovini. Občutna vrzel nadaljnje izobrazbe se je pa pojavila pri šoloodrasli mladini, ki je ostajala brez zaposlitve in brez potrebnega nadzorstva doma, izgubljajoč se v pogubnem brezdelju in pohajanju, kajti rudniku kakor industriji sploh je zabranjeno sprejemanje mladeničev pred 16 letno starostjo. Ni čuda, da se je izgubilo nešteto mladih eksistenc in da so sadovi šole postali dvomljive vrednosti za vedno odločneje izražali željo, izpopolniti svojo strokovno kakor tudi splošno izobrazbo in si s tem izboljšali svoj socialni položaj. Ta stremljenja so njihovi voditelji tolmačili na javnih shodih, kjer se je tudi soglasno sprejela resolucija v prilog ustanovitve rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah. Prošnjo, opremljeno s podpisi več sto delavcev vsake starosti so izročili bivšemu šolskemu ravnatelju g. Gustavu Vodušku, ki je dobro poznal razmere in zahteve rudarjev domačinov. Vzajemno z rudarsko oblastjo v Celju, rudniškim ravnateljstvom v Trbovljah in s prvo in drugo skupino rudarjev se je zasigural kredit za obstoj šole. Sestavil se je učni načrt, ki je bil odobren z odlokom deželnega šolskega sveta v Gradcu z dne 23. februarja 1905. pod številko 1510. S teni je bila ustanovljena rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah in podana možnost, Gustav Vodušek Robert Plavšak šol. ravnatelj v p. in župan trga Trbovlje. šol. upravitelj v Trbovljah. nadaljnje izoblikovanje rudarske mladine. Da ohrani šola v najopasnejši dobi razvoja človeške duše stik z mladino, si zasigura svoj vpliv na vzgojo srca in duha širših plasti prebivalstva, so se pojavila stremljenja po ustanovitvi tako zvanih nadaljevalnih tečajev. Pa tudi delavci, predvsem oni, ki so se priselili iz bližnjih kmetskih občin, so čutili pomanjkljivost svoje izobrazbe, to tembolj, ker je na rudniških obratih primanjkovalo zmožnih domačih poduradnikov kakor tudi kvalificiranih delavcev-rudarjev. Prve so po večini izbrali iz krogov rudarjev, ki so se vračali iz Nemčije in Ogrske ter imeli za seboj večletno prakso, ali pa so nastavljali strokovno na-obražene tujerodce, ker ni bilo domačega naraščaja. Razumljivo je tedaj, da so da se je pričelo s poukom že 1. oktobra 1905. Poleg osnovnošolskih učiteljev sta poučevala na šoli strokovne predmete g. inž. Krassnigg in g. jamomerec Kitzer Karl. S polnim razumevanjem so podprli stremljenje ustanovitve rudarske nadaljevalne šole predstavniki omenjenih korporacij, rudarski svetnik g. Salamon Josip, predsednik rudarskih skupin g. Jelleck, direktor v Štorah in rudarski ravnatelj g. Tenschert, ki so bili iskreni prijatelji delavcev. Vsi ti trije soustanovitelji šole so se, žal, že pred leti preselili v večnost. Ohranjen jim ostane hvaležen spomin. Po prevratu so se predelali in popravili podrobni učni načrti, kar je vzelo na znanje poverjeništvo za uk in bogočastje glasom odloka št. 1797 z dne 28. aprila 1921. V tem času so delovanje šole ovirali razni pretresljaji. S krepko pomočjo dvornega svetnika g. inž. V. Strgarja in rud. ravnatelja g. inž. J. Pauerja, ki izkazujeta še danes šoli vso svojo naklonjenost, je premostila vse neprilike, tako, da lahko izvršuje v polni meri svoje naloge v prid posamezniku in celokupnosti delavstva naše doline. Inž. P. Vrbič: Naše sodobno rudarsko delavstvo. Če govorimo o »našem« rudarskem delavstvu, mislimo predvsem rudarsko delavstvo Dravske banovine, o katerem se skoro lahko trdi, da je v Jugoslaviji na vodilnem mestu. Naši rudarji so živ ud narodnega telesa, zato nam ne bi smelo biti vseeno, kako ta skupina delavstva živi, v kateri smeri se razvija in kakšno stališče zavzema k aktualnim vprašanjem, ki jo tangirajo. Strokovne organizacije: Povsem naravno je, da so strokovne organizacije za rudarje velikega, da ne rečemo, življenjskega pomena. Izmed vseh vrst dela je ono v jami najnevarnejše in najnapornejše. Rudar, ki to občuti vsakodnevno na svoji koži, si skuša izvojevati temu odgovarjajočo pozicijo v socialnem pogledu, to je: «■ dobo delavnika, ureditev svojega gmotnega položaja, zavarovanje za primer brezposelnosti, bolezni, ponesrečenja, onemoglosti itd. Seveda se pa posameznik ne more uveljaviti in je v to poklicana stanovska organizacija. (II. rudarska skupina). Priznati je treba, da je rudarsko delavstvo poslalo na vodilna mesta dokaj sposobne in trezne može, ki so v očigled različnim situacijam, v katerih sc je isto nahajalo, ter z ozirom na vsakovrstni položaj rudarske industrije, znali izvojevati marsikateri gmotni uspeh. Kakor povsod drugje, velja tudi tu načelo: ako naj je to stanovska organizacija, ne sme biti istočasno politična. Polpretekla doba je pokazala potrditev zgorenje trditve. Reče se lahko: rudarjem je rudarska stanovska organizacija nujno potrebna. Na čelo te organizacije spadajo trezni, preudarni in inteligentni ljudje, ki znajo najti pota za izboljšanje gmotnega položaja rudarskega delavstva, ki pa ne pozabljajo, da je potrebna rudarju-delavcu tudi duševna hrana. Socialni položaj delavstva bo vedno v gotovem razmerju z njegovo kulturno stopnjo. Šola vobče in strokovna šola posebej. Rudarji vidijo v šoli svoje dobro, zato so šoli naklonjeni in jo podpirajo. Seveda so razmere v rudarskih centrih povsem druge kot pa na deželi ali v mestu. Učitelj, ki se ne bo znal v te razmere vživeti in ne bo položaja delavskih otrok razumel, ne bo mogel izkazati uspehov, ker bo ostal otrokom tuj. Bolj kot mladini osnovna šola, je še potrebna mlademu rudarju rudarska strokovna šola. To prepričanje jc ponekod že prodrlo in tako vidimo, da je n. pr. na Češkem obisk rudarsko-nadaljevalne šole obligaten. Rudar, ki ni z zadovoljivim uspehom dovršil omenjene šole, ne more priti v kopaško katego- rijo. Petindvajsetletni obstoj rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah, koje obisk je prostovoljen, kaže, da naše rudarsko delavstvo rado poseča šolo, kjer črpa večjo izobrazbo. Kakšna naj bo rudarska nadaljevalna šola? Delavec, ki je fizično izčrpan, ne more slediti visokoučeni in suhoparno podani tvarini. Pouk mora biti v obliki predavanja in razgovora med predavateljem in učenci, ter med učenci samimi. Snov mora biti zajeta iz praktičnega življenja in za učenca zanimiva. Neverjetno je, kako dovzetni so fantje okrog dvajsetih let in kakšen napredek kažejo posebno v drugem letu! Zakaj ravno v drugem letu? V prvem letniku kot začetnik ne smatra učenec šole še za tako resne, vse ga še nekako vleče nazaj v ljudsko šolo. V drugi polovici prvega leta je na težki preiskušnji učenčeva vztrajnost. Koliko vabljivejših strani je za mladega fanta, nego po osemurnem delu šola. Ni se čuditi, da jih mnogo omaga. Do konca prvega leta vzdrži in se vpiše v drugi letnik le oni, ki ga je že šola navezala nase, oni, ki čuti notranjo potrebo po nadaljnji naobrazbi, in oni, ki je pripravljen žrtvovati skoro ves svoj prosti čas. Pa poglejte absolvente drugega letnika in jih primerjajte z onimi, ki so vstopili pred dvemi leti! Mislim, da se učiteljski zbor nobenega ne sramuje in da je vsak absolvent rudarske nadaljevalne šole svojim sodelavcem v ponos. Rudarske strokovne šole naj dajejo rudarskemu delavstvu inteligenco, ki je v današnjem času potrebna. Tudi so že časi za nami, ko je bil podjetnik mnenja, da ima dobiček od tega, ako ima zaposleno neinteligentno delavstvo. Dajmo mlademu rudarskemu delavstvu obligatnih nadaljevalnih šol, starejšemu pa redna brezplačna predavanja! Sport. Zdi se mi največja napaka odvračati mlade delavce od športa. Posebno osovražen je v nekaterih krogih nogomet. »2e itak k slabem nagnjena mladina posurovi, se preganja itd., trga čevlje in obleko, zapravlja denar« — take in slične opazke se slišijo. Toda temu ni tako. Rudarski mladini je treba nuditi, kakor vsaki drugi, razvedrila, gibanja na solncu in zraku. Vsak šport je plemenit, ako se ga pravilno goji. Mladina ni temu kriva, ako je na tem polju prepuščena sama sebi in ako v svoji impulzivnosti zaide na stranpota. Vzlic vsemu je zaznamovati pri mladi generaciji napredek. Zanima se za turistiko, telovadbo, nogomet in za druge panoge športa, ki bodo nedvomno dobro vplivale na njo, če več ne, vsaj v toliko, da jo odtrgajo posedanju in pijančevanju po gostilnah. Alkohol. Ne poznam večjega sovražnika rudarjev kot je alkohol v vseh oblikah! Jasno povedano: edini in velik greh, ki se ga po pravici očita slovenskemu rudarju, je pijančevanje. Ne rečem, da diči ta negativna vrlina pri nas samo rudarje, ne, toda rudarje še gotovo nekaj več kot druge stanove. Vsak, ki ve v kakšnih razmerah živijo mnoge veččlanske rudarske družine, in ki mu je znano koliko delavnikov izostane ob priliki plačilnih dni na eni strani in koliko kazni se vplača na drugi strani, bo znal preceniti to naše največje zlo. Saj so boljšanja na vidiku, mlada generacija je boljša v tem oziru, toda ali je potreba, da je vsaka druga hiša v rudarskih okrajih gostilna? Ob in po plačilnem dnevu poskoči odstotek neopravičeno izostalih za trikrat, štirikrat ali še več, tudi manjše nezgode in večje nesreče se rade dogajajo ravno v tem času. Alkohol upropašča silo in družino rudarja, uspešnega sredstva pa, ki bi to epidemijo zajezil, za enkrat nimamo. Nameščenstvo. Mnogokrat si rudarsko delavstvo ni na jasnem, da nameščen-stvo ni ono, ki odloča o velikosti in kakovosti njegovega vsakdanjega kruha. Nameščenec, ki živi v vednem kontaktu z delavcem, ki pozna njegov položaj vsestransko, nima interesa na tem, da bi mu življenje poslabšal, nasprotno, skušal mu ga bo v okviru danih možnosti izboljšati. Merilo, ki se ga mora nameščenstvo držati, je pogodba med delodajalcem in delavstvom. Torej pridejo vsi očitki, ki lete mnogokrat na nameščenstvo, na to nazaj. Pogodba je tisto, kar ustvarja rudarskemu delavcu boljši ali slabši položaj, in ne nameščenstvo. Delodajalec. V interesu delojemalca samega je, da živi v skladu z delodajalcem. Mnogo perečih vprašanj je, ki se dajo rešiti sporazumno v obojestransko zadovoljnost, treba je le dobre volje in uvidevnosti na obeh straneh. Od časa do časa se pojavijo vprašanja, ki izzovejo konflikte in boje. Mnogo pridobitev je rudarsko delavstvo izvojevalo s srdito borbo, 0110 pa, kar ima trajnega, je bilo plod mirnega sporazuma ali kompromisa. Delodajalec si mora biti v svesti, da mu more le zadovoljen, neodvisen in gmotno dobro stoječ delavec posvetiti vse svoje fizične sile, delojemalec zopet mora upoštevati položaj podjetja kot takega in gospodarsko stanje v splošnem. Sodobno naše rudarsko delavstvo je dobro in marljivo, enotno in dobro organizirano. Ločiti bi se ga dalo eventualno lahko v dve skupini: starejšo in mlajšo generacijo. Starejšo je poznati po vestnem delu v jami. Povsod je uporabljiva, ne pozna zapreke, vsako delo ji odreže in gre hitro izpod rok. Ob prostem času racla poišče gostilno, ker najde tam razvedrilo, ki jo popolnoma zadosti. Mlajšo gene- racijo — so večinoma sinovi starejše — se spozna najbolj na cesti. Lepa obleka, čisto lice, dovzetnost za šport, opuščanje gostilne. Bodočnost je mladine! Ako se bo mlada rudarska generacija razvijala v tem pravcu, da bo pravilno rešila alkoholno vprašanje in da bo pri tem obdržala tradicijonelni rudarski duh stare generacije, je bodočnost res njena! M. Lipužič: prj gahtu. Stroji drve in rohne po vijugastih tirih, votel ropot začrnelih vozičkov odmeva v ozračju, sajasti dim se vali in polega po dračju, veter podi ga po travi od vročega solnca ožgani. Stebri dimu razcefrani se vijejo v mrak razrahljani — stolpi visoki, ki tonejo v mračnih okvirih. Šumno vrvenje iz jame ogromne, rastoče širi in gnete se v nerazumljivem hotenju, vzbuja le trpka občutja v neubranem ihtenju; kot v labirintu, ki srca obupna razpali, duša se v strahu nemirnem človeku razgali in v onemoglosti glas hrepenenja se v vdanosti joče... Stolp se pri šahtu zamaje, piščal zaječi, težko dvigalo v temine grozeče zdrči... Zopet privleče iz jame se kletka železna, bruhne iz teme svoj plen pošast jezna — črno postavo, ki plinov strupenih napita v rovih samotnih in blatu ležala je skrita. Množice glas se raztresel je v votlo grmenje, težek obup je napolnil vse rosne oči, kriki brezupa so zlili se v vlakov bobnenje, tiho proseče plamtele so v temo noči — Padel je človek, ki stavil podzemske je puste domove, srkal je sladki plin, kopal je z drugi grobove. Leščerba jamska svetila mu ura je zadnjo plamen goreči izdihnil v trepetu je nad njo. Premogovnik Trbovlje. Kratek splošni oris, sestavil inž. Rogi Alfred. Oeologično je trboveljsko rudno ozemlje del fjorda, ki je segal v tercijernem veku iz Panonskega morja, t. j. sedanje Ogrske nižave globoko proti zapadu tedanje celine. Morje je v gotovih dobah re- in transgeriralo, bilo v početku slano, kasneje sladko. Takoj po prvi regreziji so nastale prilike, ki so bile v zmislu znanstvenih raziskovanj geoloških prvakov merodajne za predhodno tvorbo premoga. Transgerirajoče morje je nato navrhovačilo druge krovne hribine. Gorotvorne sile koncem tercijera so presežno razmestile vso hribinsko celoto, ki je zadobila kasneje pod vplivom vode in leda sedanjo zunanjo obliko. Po starosti je naš rjavi premog oligocenski in sestavni del sočkih plasti. Na dolomitu vrhne trijade kot osnovni sledi siva talna morska glina, ki je ob stiku s premogom črno obarvana. 24 m jaki sloj ima poleg dvojčičnih plošč še 12 drugih v debelosti ca. ä 2 cm. Krovnino tvori sladkovodni lapor, ki je kakor talna glina mestoma z bituminami črno obarvan. Navzgor sledijo laporasti apnenci, iz katerih se proizvaja tu odlični cement, nadalje cementni lapor, morska glina in druge plasti krovnega gorstva. Analiza premoga izkazuje le maloodstotne količine pepela, žvepla in vlage; toplotna vrednost znaša ca. 4700 kalorij. Premog se proizvaja točasno v dveh jamskih obratih in na planem v skupni množini ca. 350 vagonov dnevno, in to na povišini ca. 575 ha jamskih mer. V jami se pridobiva premog v posameznih poljih na vodoravnih, v določenih višinah pripravljenih, 3y2 m visokih etažah s 4 m širokimi in do 24 m dolgimi prečnimi odkopi. Nastale praznine se zaplavi z gramozom. Na odkopani in zaplav-ljeni etaži se pripravi nova, kateri sledijo še nadaljnje, vse do višjega glavnega obzora. Tudi obratni način odkopavanja je še v rabi. Za pridobivanje premoga se uporabljajo različni stroji, kakor vrtalna in od-kopna kladiva ter različni zasekovalni ali zarezovalni stroji. Podsekani premog se odstreli, očelje zravna, strop in stene odkopa zatesarijo. S premogom naloženi vozički se odpeljejo ročno do kvečjemu 100 m oddaljenega zbirališča; od tu dalje jih potegne dovlačno motovilo do zavornega šahta, po katerem se spušča vozičke na odvozne proge in kjer obratuje zopet dovlačno motovilo ter jih spravlja do glavnih šahtov. Med slednjimi in savskim rovom obratujejo motorji. Brezkončna žičnica vleče vozičke do ustja rova, kjer je zgrajena separacija z najmodernejšimi pritiklinami. V splošnem se stremi za racionalizacijo in presežno mehanizacijo obratovanja. V dosego današnje stopnje razvoja je preteklo ca. 130 let. Kmalu v početku minulega stoletja je ustanovil dr. Maurer, odvetnik v Wiener-Neustadt u, manjšo rudarstveno družbo, ki je nastavila nekega belgijskega rudarskega mojstra in mu poverila vsa dela. Na podlagi raziskovanj se je takrat prodrlo nekaj rovov in pričelo z pridobivanjem premoga. Istočasno so se zgradile apnenice in opekarna Vsled slabih komunikacij pa se je spečala le neznatna količina proizvodov, kar je imelo za posledico razpad združbe. Tudi sinova zgoraj navedenega nista imela v početku več sreče in šele leta 1825., ko se je dogradila steklarna, se je spremenil njih položaj, ki se je z napravo ceste v Zagorje in Savinjsko dolino znatno zboljšal. Z letom 1847. se je vzporedno z napredujočo gradbo železniške proge po Savski dolini pričela dvigati produkcija premoga. Leta 1850. je bila proga otvorjena in s tem zavarovan obstoj in razvoj rudnika. Poleg prvotnega rudarskega podjetnika Maurerja si je tudi' država med tem pridobila več jamskih mer ter pričela z eksploatacijo, kar je trajalo do leta 1867., v katerem se je osnovala poleg obstoječe še nova rudarska združba. Kmalu nato, v početku leta 1873. je združila novo osnovana Trboveljska premogokopna družba vso takratno rudniško posest in s tem se je pričela tudi doba intenzivnejšega rudarjenja. S postopno napredujočim razvojem je rastlo število delavstva in danes jili je pri rudniku zaposlenih že več tisoč. V primeru nezgod, bolezni, onemoglosti in starosti so vsi zavarovani v bratovski skladnici, kamor vplačujejo mesečnega kategorijskega zaslužka; isto vsoto vplačuje tudi družba. Članom in njih družini se nudi tudi ambulatorično zdravljenje in zdravljenje v veliki, moderno opremljeni bolnici. Za ne šoloobvezno deco skrbi otroški vrtec, kateremu je za odrasle deklice priključena gospodinjska šola. Rudniški konzum preskrbuje delavstvo z vsem potrebnim. Od celokupnega delavstva stanuje domala 60% v rudniških poslopjih; ostali so ali manjši kmeti bližnje okolice ali pa stanujejo v lastnih hišah, ki so si jih kmeti zgradili iz prihranka, odnosno so dobili pri družbi brezobrestno posojilo. V varnostne svrhe ima rudnik dobro organizirano jamsko in požarno brambo z vsemi modernimi pripomočki. V v bližini glavnega šahta zgrajeni rešilni postaji je vsak čas na razpolago 15 Dräger-aparatov in 3 aparati za oživljenje. Primerno število delavstva ima mesečne vaje o rabi aparatov in reševanju. V gasilskem domu, v sredini rudarskega okraja, ima rudnik 2 motorni, in eno ročno brizgalko, 2 avtomobila v rešilne svrhe in 1 avtomobil za prevoz ognjegascev. Z razvojem rudnika je porastlo blagostanje Trbovelj, ki so se razvile v posled- njih letih v prav ličen trg z vsemi možnostimi nadaljnjega napredka. Učiteljski zbor in absolventi rudarske nadaljevalne šole leta 1929./30, Mladim rudarjem! Ni ga opravila, ki bi toliko zanimalo, oživljalo, krepilo, razveseljevalo, pomirilo, tolažilo, modrilo, blažilo, olikalo, kakor marljivo pečanje s čudopolno prirodo in nje ljubkimi stvarcami. Diesterweg. Globoko pod zemljo delaš, trpin. Hudo je živeti in delati v temini in tihoti, v vročini ali mrazu. Tesna jama in dušeč zrak je tam. Bled prihajaš od dela na dan in komaj čakaš, da se poživiš na svežem, krepilnem zraku. Prišedši v borno stanovanje, si vesel, da si zopet med svojimi ljubljenci. Tako teče mehanično tvoje življenje. V prostem času — zlasti ob plačilnih dneh se ti ponujajo razne drage veselice in druge zabave, hoteč dati tebi po težkem, nevarnem delu vsaj nekaj razvedrila. Ali, dragi, tako razvedrilo je zelo drago in namesto okrepila na duši in telesu, zgubiš dostikrat zdravje in blagostanje. Pred 25 leti se je ustanovila v Trbovljah za mlade rudarje prepotrebna rudarska nadaljevalna šola. Njen 25 letni obstoj je dokaz, da je bila in bo potrebna. V tej šoli si našel ti, mladi rudar, po težkem, nevarnem delu najlepše razvedrilo, in imel si, imaš sedaj, ter boš imel od nje tudi obilo koristi. V šoli nisi poslušal samo abstraktnih in teoretičnih predavanj, ampak sc je pouk oživljal s skioptičnimi slikami, da je postal za tebe razumljiv, zanimiv in privlačen. Leta 1911. se je za tebe na šoli ustanovila dragocena knjižnica, katere si se, mladi rudar, z veseljem posluževal, in lepa knjiga ti je bila in bo po napornem telesnem delu najlepše in koristno razvedrilo. Da nisi taval v luži vsakodanjega mehaničnega dela, je prirejala šola poučne in zabavne izlete v bližnjo okolico, kjer so ti odkrili zanimive naravne skrivnosti. Tu si se, mladi rudar, učil spoznavati veličastno prirodo in njene čudese. Po težkem, napornem delu v globokem rovu si z veseljem pohitel s svojimi učitelji v vele-zanimivo prirodo, uglabljal se v nje skrivnosti, učil se, kako obračaj v svoj prid nje važne prirodnine. V divni prirodi si tudi poslušal naše naravne umetnike po grmovju, poljih in hribih, ki žgole trpinu pesmi tolažbe, opazoval si nežne cvetke dehteče deve divne prirode, in ko si odprl svoje oko, si videl, kako rede druga drugo in se varujejo, kakor jim najbolj sodi, kako bojujejo boj za obstanek med seboj, kako umejo druga drugo, si pomagajo med seboj, kot bratje in sestrice! Presojal si to veličastno soglasje delujočih prirodnih stvari in sil, kakor si videl to pri velikih strojih naše velike industrije. Tu si se otresel mlačnosti, dobil razvedrilo, blažil srce, jačil um in krepil po napornem delu svoje utrujeno telo! Tu si napolnil svojo dušo z veseljem, tu si videl srečo, bodisi, da si idealist ali realist. / Ne samo pouk v šoli in šolski izprehodi so te duševno in telesno krepili po tvojem težkem delu, ampak šola ti je nudila vsako leto v tvoje razvedrilo lepa poučna in zabavna potovanja. Ogledal si rudnik Hudo jamo, industrijo na Jesenicah, rajski Bled, Vintgar in divno Gorenjsko — krasote ožarjenih planin. Pohitel si tudi s svojimi učitelji v osrčje stare Karantanije, obiskal Celovec, tamošnjo rudarsko šolo, muzej, Vrbsko jezero, Osojsko jezero in grob poljskega kralja Boieslava II., Gosposvetsko polje in druge znamenitosti. Kamor si prišel, si bil gost podjetja, kajti tudi ono spoštuje pridnega, izobraženega industrijalnega delavca. Videl si na svojem potovanju pridobivanje svinca in cinka, Ljubelj in svinčeni rudnik v Černi, Borovlje in Pliberk. Obiskal si naš sinji Jadran, arzenal v Trstu, Miramar, jamo Št. Kancijan, primorsko razstavo v Kopru, istrijanski Kras, pomorski arzenal v Pulju, videl bojne in trgovske ladje, otoka Brioni in druge znamenitosti. Tudi jugoslovansko luko Sušak in tolažilni Trsat že poznaš. Pohitel si nadalje s svojo šolo v Leoben in videl tam visoko rudarsko šolo, v Donawitzu pa ogromne plavže, ter se vračal skozi zgodovinsko Labodsko dolino v Maribor, obiskujoč spotoma veliko elektrarno na Fali. V juliju leta 1914. si zadnjikrat ogledoval slovenski živosrebrni rudnik Idrija, ko je zadonel bojni rog po Evropi in klical k svetovni vojni. Tudi ti si moral prekiniti poučni izlet ter se povrniti čez Sv. Lucijo—Jesenice—Ljubljano v Trbovlje, kjer si se poslovil od svojih dragih in zamenjal rudarsko orodje s puško. Odšel si na bojne poljane, odkoder se jih je le malo vrnilo. Po vojni so bila poučna in razvedrilna potovanja skromnejša, a vendar si natančno spoznal Ljubljano in Zagreb in njih industrijske naprave ter druge znamenitosti. Omenil sem te izlete zato, da ti zbudim prijetne spomine in spomin na vse važne in vredne predmete, ki si jih opazoval, na naravne prikazni in čudese v naravi. Ko boš nehal biti gojenec rudarske šole, uporabi svoj prosti čas za svojo izobrazbo, obrni hrbet razkošnim in dragim zabavam ter si poišči v prostem času zabavo v lepi knjigi, poučnem predavanju, v kulturnih društvih in najlepše razvedrilo boš našel v lepi majski naravi, pomnožil svoje znanje, negoval si zdravje, povzdignil svoje blagostanje in utrdil svojo delovno kakor tudi bojno moč v prid sebi, svoji družini in domovini. Trbovlje 16. maja 1930. Tvoj učitelj Karel Omerzu. Šolska naloga. Poboljšaj Viktor. Rudnik počiva. Ta beseda je kakor strup za vsakega rudarja. Vsak se boji za svoj vsakdanji kruh, ki ga služi le pri rudniku. »Kaj bo, kaj bo?« tarnajo žene rudarjev. »In glej, v soboto zopet prosto. A v ponedeljek tudi in drugi teden samo 2 delavnika. Joj, joj, kaj pa bo iz tega, še za hrano ne bo.« Ta glas se širi po Trbovljah noč in dan. Oče rudar ne more spati, skrbi ne pustijo, da bi mirno zatisnil oči, žena pa išče pri njem razvedrila ter ga venomer povprašuje: »Kaj bo z nama in najinimi otroki?« Možev odgovor pa je vedno isti: »Ne vem, ne vem kako bo, dobro ne, dokler bo rudnik počival. Plača bo vsak plačilni dan manjša, hrano, obleko in druge potrebščine pa moramo imeti. Toda odkod naj dobimo potrebni denar, kam se naj obrnemo?« Takšni in tem slični pogovori so med rudarskimi družinami na dnevnem redu. Vsakdo pričakuje še slabših časov, pa naj bo to rudar, trgovec ali kmet. Daj Bog, da izgine ta črni oblak iznad trboveljske doline, naj posije zopet solnce ljubezni in zadovoljstva ter osreči marsikoga, ki ga sedaj boli, teži in skrbi pot v bodočnost. Mnogoteri upajo to, saj je še vedno za deževjem posijalo ljubko solnce ter ogrelo mokro zemljo in vzbudilo cvetice pobite v tla zopet k življenju, da so rastle in duhtele, kakor naj raste in se krepi tudi rod rudarjev. Šolska naloga. Sajevic Anton. 1. december 1929. Dolina je bila praznično odeta, a dan sam najlepši. Narodne in državne trobojnice so bile razobešene po hišah, a ljudje so veselo hiteli na plan. Služba božja, ki se je, kakor v zahvalo Bogu za narodno ujedinjenje, vršila v farni cerkvi, je bila nadvse veličastna. Saj pa je ta zgodovinski dan tudi izmed vseh drugih dni v letu za blagor naše države in našega trojedinega naroda najbolj vreden dostojne proslave! Iz vsake hiše, vile ali palače in iz vsake kočice naj bi hitele ta dan pobožne in iskrene prošnje k prestolu Večnega v luči, podobne onemu delu naše himne, ki pravi: »Bože spasi, Bože hrani našeg kralja i naš rod!« Imenik absolventov rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah od leta 1905./6. do 1929./30. Šolsko leto 1905./6. I. letnik: Ašenberger Ivan Bevc Franc Božič Jože Camar Valentin Dvoršak Miha Govejšek Anton Gradišek Franc Hribšek Matija liumšek Jože Krenčnik Ivan Kozole Anton Kranjc Ivan Kočar Franc Koren Edvard Krašovec Franc Mlakar Franc Medvejšek Ivan Mrzelj Ivan Smolnikar Anton Smrekar Anton Strnad Anton Šimenc Jurij Vertovšek Jože Zavrl Martin Zibret Ivan II. letnik: Ajdovšek Ivan Bizjak Gašpar Bregar Ivan Dergan Leon Dragar Ernest Gorjanc Ivan Kranjc Franc Kranjc Alojz Kranjc Karl Kolenc Jakob Kačnik Ivan Kolenc Stanko Laznik Ivan Permšek Franc Palčič Ivan Povše Franc Sotlar Martin Smrekar Franc Štrovs Alojz Šmerc Franc Štrovs Pavel Trlep Miha Učakar Miha Volčanjšek Franc Vozelj Franc Šolsko leto 1906./7. 1. letnik: Erman Alojz Habjan Blaž Jeretin Ivan Jezernik Jože Koren Edvard Krajnčnik Ivan Krašovec Alojz Ključevšek Matija Lah Ivan Močnik Stefan Medvešek Ivan Pajk Franc Pirc Jakob Podbregar Franc Polc Anton Rinaldo Ludvik Steno vic Alojz Stendler Ivan Strnad Anton Sumej Franc Trebušak Franc Zavrl Martin Zore Franc Zupančič Jakob II. letnik: Bajda Rudolf Bahč Ferdo Bizjak Gašpar Bužič Miha Bužič Ivan Bregar Ivan Cene Anton Cilenšek Lovro Kranjc Karl Kranjc Franc Kranjc Ivan Kranjc Alojz Kolenc Jakob Krek Rudolf Laznik Ivan Mlakar Franc Palčič Ivan Pintar Maks Sotlar Martin Šmerc Franc Štrovs Alojz Učakar Martin Volčanjšek Franc Zupančič Ivan Šolsko leto 1907./8. I. letnik: Govejšek Alojz Hočevar Ivan Hribšek Miha Izlakar Martin Jakopič Ivan Jakopič Karl Kostanjevec Franc Mlakar Jože Prislan Ivan Prislan Franc Šener Jože Ulaga Franc Vragovič Djuro II. letnik: Arhar Franc Bioneli Ivan Bizjak Gašpar, Bregar Ivan Jeretin Ivan Kranjc Alojz Kranjc Karl Kranjc Franc Krek Rudolf Krenčnik Ivan Miklavčič Peter Mlakar Franc Pajk Franc Perme Franc Šmerc Franc Sotlar Martin Štrovs Alojz Volčanjšek Franc Šolsko leto 1908./9. I. letnik: Brunek Avgust Čehovin Lovro Černe Ivan Grabnar Jože Goršek Pavel Hočevar Ivan Jordan Avgust Jordan Jože Kosmus Ludvik Mlakar Jože Mülner Matija Okorn Filip Persoglio Adolf Rugl Jernej Uhan Anton Vetrovec Vencel Weber Otmar Zupan Rudolf II. letnik: Arhar Franc Bregar Ivan Bioneli Ivan Izlakar Martin Jakopič Ivan Jeretin Ivan Kokalj Dominik Kranjc Franc Krajnčnik Ivan Miklavčič Peter Močnik Ernest Perme Franc Rotar Franc Volčanjšek Franc Šolsko leto 1909./10. I. letnik: Cukjati Franc Dolinšek Jožef Dovšek Alojz Hočevar Rudolf Hočevar Ivan Kolenc Stanislav Kerše Franc Lavrini Franc Laznik Jože Lesjak Jakob Medvešek Konrad Novak Ivan Naroglav Franc Povše Franc Ranzinger Franc Repovš Martin Rzeničnik Leopold Ramšak Anton Rehar Franc Selevšek Ivan Topolšek Mohor II. letnik: Arhar Franc Bionelli Ivan Bregar Ivan Goršek Pavel Grabnar Jože Jeretin Ivan Jordan Avgust Jordan Jože Kokal Dominik Kranjc Franc Krenčnik Ivan Miklavčič Peter Mlakar Jože Milner Matija Persoglio Adolf Rak Friderik Rugl Jernej Štrovs Alojz Šmerc Franc Toman Jože Volčanjšek Franc Vetrovec Vencelj Weber Oto Šolsko leto 1910./11. I. letnik: Ažber Edvard Dobšek Alojz Flis Alojz Gačnik Vinko Gerčar Alojz Hren Feliks Jančar Franc Keše Martin Laznik Jože Novak Ivan Pavšek Jernej Pristov Ivan Rebol Franc Renko Miha Smuk Dominik Stakne Franc Stakne Peter Terlep Miha Vidic Franc Volčanjšek Andrej K. letnik: Dolinšek Jože Jakopič Ivan Jordan Jože Lavrini Franc Naraglav Franc Primc Jože Kanzinger Franc Rus Ivan Topolšek Mohor Turnšek Franc Zupan Rudolf 2užman Franc šolsko leto 1911./12. I. letnik: Bartolo Alojz Cestnik Anton Cilenšek Štefan H odej Franc lgričnik Alojz Jerebičnik Franc Komlanc Rudolf Mrak Leon Odlazek Leopold Perme Martin Pristav Ivan Kak Ivan Rebol Franc Rotar Miha banda Matija Senčar Dominik Vertovšek Jože Volčanjšek Andrej Zupan Miha II. letnik: Drobeš Primož Gačnik Vinko Oerčar Anton Grčar Alojz Gosak Martin Jakopič Ivan Kovač Ivan Lavrini Franc Naraglav Franc Pleskovič Ivo Persoglio Adolf Primc Jože Kzeničnik Leopold Špiler Franc Topolšek Mohor Šolsko leto 1912./13. I. letnik: Ameršek Alojz Anžlovar Franc Brilej Jože Božnjak Anton Ceč Franc Gorjanc Franc Hribovšek Jože Klančnik Ivan Karlič Jože Kranjc Štefan Lesičar Alojz Laznik Franc Pavšek Jože Peterca Slavko Razboršek Štefan Skrinar Anton Šuntajs Anton Volčko Ivan Zupan Rudolf II. letnik: Bobovecky Ignac Bron Herman Cestnik Anton Cilenšek Štefan Gerčar Anton Gosak Martin Hočevar Ferdinand Kovač Ivan Kink Anton Miklavčič Ivan Palčič Anton Persoglio Adolf Pristav Ivan Rebol Franc Rzeničnik Leopold Rak Ivan Renko Miha Sanda Matija Špiler Franc Turnšek Karl Vrtovšek Jože Volčanjšek Andrej Šolsko leto 1913./14. I. letnik: Bregar Florjan Češmiga Viljem Dimnik Jože Draksler Ivan Drnovšek Anton Jager Valentin Kranjc Štefan Mastnak Franc Pavlovič Franc Predovnik Jakob Patte Franc Radanovič Franc Ratej Karl Razboršek Štefan Skrinar Anton Stradar Alojz Tratnik Rudolf Volker Avgust Zupan Alojz Zupan Janez II. letnik: Anžlovar Franc Brun Herman Butej Jože Bobovecky Ignac Cestnik Anton Dolinšek Miha Gorjanc Franc Hribovšek Jože Holešek Ignac Laznik Franc Lavrini Franc Lesičar Alojz Kužnik Dominik Miklavčič Janez Peterca Slavko Pristav Janez Rebol Franc Rzeničnik Leopold Sporčič Alojz Spiler Franc Terlip Miha Topolšek Mohor Turnšek Karl Vrtovšek Jože Štrovs Alojz Zupan Rudolf Žibret Franc Šolsko leto 1914./15. I. letnik: Ažbar Edvard Babič Rudolf Boltin Ludvik Goričar Ciril Kokol Viktor Pavlovič Franc Peterca Albert Tratnik Rudolf Turnšek Jože II. letnik: Bobovecky Ignac Brun Herman Flis Alojz Gorjanc Franc Dimnik Jože Hlebec Albert Peterca Slavko Primc Jože Molek Jože Turnšek Karl Žibret Franc Šolsko leto 1915./16. I. letnik: Barovič Konrad Cukada Jožef Draksler Ivan Kovče Jakob Leser Rudolf Menih Jože Naglav Leopold Novak Rudolf Pešel Ivan Pavlovič Franc Petretič Ivan Pastor Jože Ramšak Ivan Saje Franc Tratnik Rudolf Turnšek Jože Vratanar Jože Volkar Avgust II. letnik: Ažbar Edvard Babič Rudolf Čibej Karl Flis Vinko Goričan Ciril Grabnar Alojz Hudarin Anton Kanižar Franc Karlič Jože Lesičar Alojz Novak Franc Olfacius Leopold Peterca Albert Senčar Dominik ■ Schöner Robert Zupan Rudolf Šolsko leto 1916./17. I. letnik: Cestnik Leopold Drnovšek Anton Fajdiga Avgust Godec Anton Godec Ivan Kos Franc Olfacius Ivan Pavlovič Friderik Petretič Ivan Pirc Ivan Sušnik Franc Ščurk Franc Uranič Ivan Zupan Anton II. letnik: Ažbar Edvard Barovič Konrad Čibej Karl Flis Alojz Grabnar Alojz Novak Franc Peterca Jernej Senčar Dominik Šolsko leto 1917./18. I. letnik: Cešmiga Viljem Forte Julij Knez Franc Kupec Ivan Majnardi Alojz Letnik Jože Oblak Ivan Planinc Franc Slokan Filip II. letnik: Ažbar Edvard Grabnar Alojz Gačnik Vinko Kušar Avgust Naglav Leopold Peterca Albert Renko Mihael Uranič Ivan Šolsko leto 1918./19. I. letnik: Bevk Srečko Drnovšek Anton Grablič Lovro lledl Alojz Jagodič Alojz Kolarič Adolf Korimšek Martin Kos Franjo Krese Ludvik Lapajne Anton Petretič Konrad Salesin Karl Smodič Franjo Volaj Klemen Vresk Ivan II. letnik: Ajdišek Slavko Ceč Franjo Čibej Karl Cešmiga Viljem Gačnik Vinko Gluk Franjo Hudarin Anton. Klenovšek Vinko Kupec Ivan Kuščar Avgust Mrdavs Štefan Naglav Leopold Okorn Filip Peterca Jernej Polc Ivan Saje Franjo Slokan Filip Uranič Ivan Šolsko leto 1919./20. I. letnik: Fajdiga Jože Hlastan Ivan Jarc Jože Jerebičnik Avgust Kastelic Alojz Lenarčič Stanko Peterlin Martin Pibernik Alojz Privšek Miha Rostohar Franjo Strgaršek Drago Špan Pavel II. letnik: Kaše Ivan Korinšek Martin Klenovšek Vinko Krese Ludvik Marin Ludvik Markovšek Filip Mrdavs Štefan Ocvirk Josip Peterca Jernej Podlogar Jože Salesin Drago Slokan Filip Uranič Ivan Zupančič Alojz Šolsko leto 1920./21. I. letnik: Čibej Josip Gorišek Jože Gorjak Anton Kačnik Maks Kozer Franjo Lapajne Vencel Novak Ivan Pregelj Miha Sande Franc Smagur Franc Šoba Franc Rome Oskar Zornik Jože Železnik Martin II. letnik: Benetek Jože Fajdiga Jože Jerebičnik Avgust Kastelic Alojzij Korinišek Martin Novak Rudolf Pibernik Alojz Rostohar Franc Salesin Karl Sredenšek Franjo Stakne Peter Tomšič Alojz Zupančič Alojz V šolskem letu 1921./22. in 1922./23. se pouk na rudarski nadaljevalni Soli ni vriil. Šolsko leto 1923./24. I. letnik: Avsec Franc Bovhan Rudolf Brunček Miha Cestnik Andrej Fabjančič Dominik Hudomal Valentin Koprivšek Ivan Miklavčič Andrej Naraglav Jože Oberster Miloš Pikelj Jernej Potrpin Edvin Roglič Alojz Seme Franjo Srabočan Ivan Šinkovec Alojz škoda Slavko Tolmajnar Ivan II. letnik: Baloh Franc Bevk Franc Drnovšek Anton Golob Franc lliastan Ivan Kastelic Alojz Lavrič Alojz Rome Oskar Špajzar Alojz Polar Anton Šolsko leto 1924./25. I. letnik: Brus Jože Holešek Alojz Irt Slavko , Kos Franc Nadrah Franc Parfant Avgust Radanovič Pavel Seme Ivan Zajc Adolf II. letnik: Cestnik Andrej Kastelic Alojz Kolman Ivan Krištofič Franc Krulc Ivan Kupec Janko Lenarčič Stanko Marn Ludvik Miklavčič Andrej Roglič Alojz Simončič Franc Srabočan Ivan Tolmajnar Ivan Šolsko leto 1925./26. I. letnik: Alauf Anton Bradula Jože Klančnik Franc Opresnik Ludvik Pogelšek Ivan Potrpin Jože Poznič Ivan Vodeb Anton Zapušek Marko II. letnik: Brus Jože Coklin Jože Erjavec Rafael Irt Slavko Jazbec Franc Klančišar Franc Klančišar Martin Klenovšek Vinko Klemen Florjan Lenarčič Stanko Miklavčič Andrej Peterca Slavko Radanovič Pavel Razboršek Avgust Roglič Alojz Rome Franc Sajevic Anton Simončič Franc Zajc Adolf Šolsko leto 1926./27. I. letnik: Berstovšek Martin Džanovič Huso Kovač Ernest Kovač Ivan Laznik Ivan Okrogar Viktor Kralj Rudolf II. letnik: Bradula Jože Coklin Jože Dolanc Martin Jazbec Franc Irt Slavko Poglšek Ivan Poznič Ivan Peterca Slavko Rome Franc Romih Franc Seme Ivan Zajc Adolf Šolsko leto 1927./28. I. letnik: Gantar Ivan Golob Franc Grosar Izidor Hostnik Ivan Jordan Anton Karlovšek Franc Klančnik Franc Kralj Rudolf Okorn Maks Princ Maks Tratar Alojz II. letnik: Alauf Anton Berstovšek Martin Reve Anton Bolarič Hinko Bradula Jože Knez Leopold Kotar Jože Kovač Ernest Kovač Pavel Ocepek Ivan Peterca Slavko Požun Franc Zajc Adolf Kovač Ernest Miklavčič Avgust Ocepek Ivan Tratar Alojz Šolsko leto 1928./29. Šolsko leto 1929./30. I. letnik: Blažič Albin Dežman Anton Dokler Ivan Dolar Alojz Hvala Franc Knez Franc Pelko Ernest Poboljšaj Viktor Zakonjšek Drago Zibret Alojz II. letnik: Alauf Anton Bevc Anton Bolarič Hinko Berstovšek Martin Bradula Jože Gantar Ivan Groši Mirko Hostnik Ivan Jordan Anton Knez Leopold Klančnik Franc I. letnik: Dokler Ivan Dežman Anton Drobne Miha Kajtna Milan Kmetic Jože Oplotnik Ernest Oplotnik Ivo Šuntar Ignac Zuža Stanko II. letnik: Bartel Štefan Bevc Anton Berčon Jože Čehovin Stanko Hvala Franc Kovač Ernest Knez Leopold Karlovšek Franc Poboljšaj Viktor Sajevic Anton Sotlar Josip Tratar Alojz Zakonjšek Drago Statistika gojencev rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah od njene ustanovitve do konca šolskega leta 1929./30. Tek. Šolsko leto I. letnik II. letnik štev. Vstopilo Absolviralo Vstopilo Absolviralo 1 1905./6. 50 25 30 25 2 1906/7. 22 24 26 24 3 1907./8. 36 13 25 18 4 1908./9. 30 18 21 14 5 1909./10. 26 21 23 23 6 1910/11. 32 20 16 11 7 1911./12. 52 19 28 15 8 1912./13. 60 19 30 22 9 1913./14. 57 23 27 27 10 1914./15. 30 9 14 10 11 1915/16. 67 18 35 16 12 1916/17. 27 14 42 8 13 1917 /18. 19 9 13 8 14 1918./19. 46 15 24 18 15 1919/20. 69 12 29 14 16 1920./21. 54 14 27 13 17 18 1921./22. 1922/23. \ ) Ni bilo p o u k a ! 19 1923-/24. 31 18 25 10 20 1924 /25. 29 9 27 13 21 1925./26. 37 9 35 19 22 1926./27. 29 7 23 12 23 1927./28. 40 11 22 13 24 1928./29. 30 10 22 15 25 1929/30. 27 9 21 13 900 343 585 361 Sedanji odbor rudarske nadaljevalne šole šole v Trbovljah. 1. Šolski ravnatelj v p. in župan trga Trbovlje 0. Vodušek, predsednik. 2. Rudniški ravnatelj inž. J. P a u e r, njegov namestnik. 3. Dvorni svetnik inž. V. S t r g a r, zastopnik rudarskega glavarstva. 4. Šolski upravitelj Rob. P 1 a v š a k, vodja šole. 5. Učitelj A d. Jesih, tajnik in blagajnik. Svoječasne učne moči. 1. Ravnatelj Vodušek Gustav, kot vodja šole. 2. Rudniški inž. K r a s s n i g Filip, strokovni učitelj. 3. Jamomerec K i t z e r Karl, strokovni učitelj. 4. Cimperšek Leopold, učitelj f. 5. Vodušek Gustav ml., učitelj f. 6. Inž. Vrbič Pavel, strokovni učitelj. 7. Rudniški uradnik M e t e r c Franc, strokovni učitelj. 8. G o s t i š a Andrej, učitelj. 9. Inž. B a r w i c z Jože, strokovni učitelj. 10. Inž. Bialek I., strokovni učitelj. Sedanje učne moči. 1. Upravitelj Plavšak Robert. 2. Inž. L i p u ž i č Matija. 3. Inž. Rogi Alfred. 4. Učitelj Kuhar Anton. 5. Učitelj K a 1 a n Rudolf. 6. Učitelj Omerzu K a r 1. 7. Učitelj Sušnik Mirko. 8. Učitelj Jesih Adolf. et I i (N -*-*10 »| Mt— -jfr^--*j i ■r j/ i % M ■■* «o •f I I I I I I I I --9fy----------* J-*-* -Ho-- '. 500-1500 * TRB. 3 *. iS30. LEOPOLDKNČl. H, a i i ’» ( \ ■ . /.