štev. 8.
PoSfniai olafani v golovfaL
Ljubljana, dne 21. februarja 1934.
Leto XVI.
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Rokopisi se ne vračajo, flaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski tli št. I. Telefon inter. št 82-59 Karun pri poštni hranilnici št 14.194
Meč države
Pretekle tedne so se odigravali najprej v Franciji, potem pa v Avstriji krvavi dogodki, ki so izzvali zasluženo pozornost vsega sveta ne samo zaradi težkih žrtev, ki so jih zahtevali poulični boji, ampak tudi zato, ker sta si stali nasproti dve sili; ulica in država. Zanimanje za odločitev, kdo bo zmagal, je bilo ogromno, kajti tudi »ulica« ima svojo moč — moderna država pa še večjo! To so pokazali najnovejši dogodki.
Moderna država ni več to, kar je bila država nekdaj. Moderna država je organizirana sila, ki združuje v sebi vso moralno, finančno in telesno moč vsega državljanstva. To je organizirana in centralizirana volja vsega državnega naroda, ki mora imeti za svoje varstvo in za ohranitev reda in miru na zunaj in na znotraj na razpolago tudi vso fizično moč, da to svojo voljo tudi uveljavi: vojaštvo, orožništvo, policijo, denar in vsa tehnična sredstva.
.V primeri s to ogromno državno silo je moč »ulice« kar neznatna. Ljudje sicer radi govore a »uliete, kot o nekem izrazu »narodne volje«, — kar je d® neke mere mogoče res, toda upoštevati je treba dejstvo, da neorganizirana -ulica« nikdar ne more imeti tiste udarne sile, kakor jO ima organizirana moč moderne države.
Francoski narod j« pred 150 leti doživel in zmagovito izpeljal srojo veliko revolucijo. Takrat je zmagala »ulica« in je tudi lahko zmagala, ker ji ni stala nasproti takšna organizirana
V banovinskem svetu, čegar zasedanje je bilo končano pretekli teden, je prišlo na razgovor tudi vprašanje o kočevskih gozdovih in višini trošarin.
O kočevskih gozdovih je govoril najprej banovinski svetnik g. Arko. Ta je omenil, da je prišlo pod agrarno reformo na bivšem Kranjskem tudi gozdno veleposestvo (kneza) Auer-sperga, ki pa je znal s svojimi zvezami preprečiti prevzem že razlaščenih 14.000 ha gozdov v začasno državno upravo. Zato predlaga bano-vinskemu svetu resolucijo, kjer se izreka banovinski svet za to, da se že razlaščeni gozdovi pod nobenim pogojem ne sinejo vrniti veleposestniku; vlada pa se naproša, naj prepreči vsako izigravanje zakonov od strani tujih državljanov.
K tej resoluciji je predlagal ban. svetnik g. Prepeluh še dodatek, »da se mora agrarna reforma izvesti na vsem ozemlju banovine brez vsakih izjem in da se morajo vsi razlaščeni gozdovi enotno upravljati kot gospodarska edinica«.
Resolucija z dodatkom vred je bila soglasno sprejeta.
Glede trošarine na vino, mošt in žganje je banska uprava predlagala 1 Din od litra vina,
državna sila kot jo vidimo dandanes r vseh modernih državah. Pred 150 leti si lahko z nožem ali pa s kolom ukrotil vojaka, ki je po 20 minut basal svojo puško — a dandanes? Danes ima samo država strojnice, topove in strupene pline na razpolago, in proti tem sredstvom se tudi »ulica« težko bori. - -
Zakaj to omenjamo? Zato, ker se tudi pri nas čujejo tu pa tam nepremišljene grožnje z »revolucijo« iz ust ljudi, ki mislijo, da je še danes tako kakor je bilo nekdaj. Priznamo, da »revolucije« v toplo zakurjenih kavarnah ali pa pri cvičku n i posebno težko delati, precej težje pa gre ta stvar v praksi, na ulici! Samo dolg jezik ni zadostna obramba proti modernemu orožju, ki ga ima država na razpolago v neomejenih količinah, da niti ne govorimo o disciplini in iz-vežbanosti državnih sil.
Kako so včasih ljudje neprevidni, to smo dolivelj — hvala Bog«, da le v mali meri! — tudi mi lansko leto. Takrat so se tudi pri nas našli ljudje, ki so neuko ljudstvo napeljevali na nekak upor. Zadostovala pa je le peščica orožnikov in »upornosti« je bilo konec, neprijetne posledice pa so zadele večinoma — nesrečne zapel jance!
Krvavi dogodki r Avstriji in r Franciji govore dovolj glasno, da jih slišimo tudi pri nas in da si zapomnimo to, kar nas učel
75 par od litra vinskega mošta in 5 Din od hektoliterske stopnje na žganje.
Ban. svetnik g. Babnik je predlagal, naj se tudi mošt obdavči z 1 Din na liter.
Pri glasovanju je bil sprejet predlog banske uprave z dodatkom g. Babnika.
Vse določbe glede banovinskih doklad pa stopijo v veljavo šele po odobritvi proračuna od strani finančnega ministrstva.
Rusija zzi BoIga^i/a
Po izjavi predsednika bolgarske vlade Mu-šanova je bolgarska vlada pripravljena obnoviti diplomatske zveze z Rusijo in je za diplomatsko zastopstvo Bolgarije v Rusiji že določen potrebni znesek v bolgarskem državnem proračunu.
ftfalcz aalanla zzi J talija
Pretekli teden se je mudil v Parizu češkoslovaški minister za vnanje zadeve dr. Beneš. V Parizu je obiskal predsednika francoske vlade, ki se je pri tej priliki toplo zavzel za zbližanje med Malo antanto in Italijo.
Kaj /e bednostni fond ?
Komaj leto dni je minulo, odkar je Dravska banovina ustanovila svoj »bednostni« fond, in že se je pričela razprava o tem, kaj je ta ustanova prav za prav, kakšen pomen in namen ima in kdo naj bo deležen dobrot tega fonda. Razprava o tem poglavju pa je pokazala, kako različno razumevajo ljudje pomen in namen te ustanove.
Največ pritožb je prihajalo iz vrst industrije in industrijskega delavstva in sicer zato, ker je banska uprava razdelila znatne zneske tudi na kmetske okraje, kjer ne vlada nič manjša revščina in brezposelnost —-če ne še večja! — kakor pa v industrijskih okrajih. Mi smo že v eni zadnjih številk na-i šega lista povedali, kako napačno je tisto naziranje, »da mora priti v industrijske okra^ je vsaj toliko denarja, kolikor ga je prišlo v fonde iz teh okrajev samih«, kajti denar, ki ga izročajo industrij ci bednostnemu fondu, prihaja v ogromni večini v blagajne industrij cev baš od kmetov, ker ti porabijo največ industrijskih iedelkov! Zato pa je čisto pravilno, da so tudi kmetje deležni dobro« tega fonda.
Drugo veliko pogreško pa delajo tisti, kj[ smatrajo denar, ki se steka v bednostni fond, za neke vrste slavnoznano »podporo«, katero pač dobiš izplačano, a za katero ni treba ni£ delati in brez katere »zadovoljni Krajn'c« menda sploh živeti ne more — že od tistih časov naprej ne, ko je nas dunajska — in domača! — gospoda s »podporami« moralno tako pokvarila, da razlike med sramoto beračenja in pa med častjo poštenega dela in zaslužka že ne čutimo več! Zlasti med delavstvom se pojavljajo brezvestni hujskači, ki brezposelne ljudi nagovarjajo, naj ne delajo, češ, da morajo »podporo« iz bednostne-ga fonda itak dobiti, če delajo ali pa ne, ker za »podporo« ni treba delati!
Poštenim delavcem — pa tudi drugim ljudem — pa bodi povedano, da bednostni fond ni namenjen za izplačevanje zloglasnih brezdelnih »podpor«, ampak za časten in pošten zaslužek onih ljudi, ki se radi lotijo tudi posla pri javnih delih, dokler ne dobe primernejše zaposlitve. Bednostni fond ni ustanovljen za podpiranje ali za financiranje sramotnega beraštva in lenuharstva, ampak je ustanovljen za iztrebitev in za zastiranje beračenja in za ukinitev tistih »podpor«, ki jih ljudje navadno zapijejo še prej, predno so jim izplačane!
Ljudje pa, ki hujskajo nepoučene delavce na lenobo namesto da bi jim svetovali prijeti za častno delo, zaslužijo ne samo občutno kazen, ampak predvsem zaničevanje delavcev samih, ker jih zavajajo samo v zmoto in škodo, in poseben paragraf zoper take demagoge s »podporami« bi bil silno koristen!
ftazlasiifev kočevskih gozdov in
tvošavina
2
kvetbki list
Krvavi dnevi v Žlvslviji
Boj za ustavo in demokracijo. — Socialisti proti fašizmu. — Na tisoče mrtvih in ranjenih. — »Preki sod«. — Ropanja in tatvin ni bilo. — Italija hvali avstrijskega kancelarja
V ponedeljek, 12. t. m., je dospela v Line, v glavno mesto avstrijske dežele Gornje Avstrije, brzojavka zagonetne vsebine, ki je tudi policija ni mogla prav razumeti. »Ernst in Ana sta obolela — podjetje naj se odloži« — tako se je glasila brzojavka, naslovljena na znanega voditelja socialistov v Lincu. Da si pojasni pomen te brzojavke, je policija takoj poslala svoje zaupnike v socialistični »Delavski dom«, a tam so eprejeli policijo s streli...
Tako se je pričelo. Streli pa so se zaslišali !iz Linca po celi Avstriji, zlasti po velikih mestih, in na mah sta si stala nasproti dva tabora: socialistično delavstvo, ki se je najodločnejše uprlo ne proti obstoju avstrijske države in proti njeni neodvisnosti, ampak proti poskusom kanclerja dr. Dollfussa in njegovih »domobranskih« (heimwehrovskih) zaveznikov, ki jih vodi knez Starhemberg, se je postavilo na eno, več ali manj fašistično pobarvane stranke in organizacije pa, ki imajo v svojih rokah vso vladno in oboroženo državno moč, so se postavile na drugo stran. Med tema dvema taboroma je prišlo do krvavih spopadov, pa ne za neodvisnost Avstrije, kakor je to zatrjevala in še zatrjuje avstrijska vlada, ampak za rešitev vprašanja, ali naj bo avstrijska republika demokratična ali fašistična država. Po krvavih pouličnih bojih je zmagala vlada oziroma fašistično pobarvana skupina »Heimwehra« in tistega dela krščansko socialne stranke, ki stoji za kanclerjem dr. Doll-fussom.
Oborožene organizacije
Spopadi so bili tako krvavi zato, ker so vse prejšnje avstrijske vlade, ki so bile po 1. 1918. na krmilu dovoljevale ustanavljanje oboroženih organizacij. Oborožen je bil »Heimwehr«, oboroženi pa so bili tudi socialisti, ki so že pred leti ustanovili svojo »republikansko brambo« (republikaniseher Schutzbund), da bi v slučaju potrebe zatrli z orožjem vsak poskus monarhistov, iz Avstrije napraviti zopet monarhijo. Vse te z dovoljenjem raznih vlad oborožene organizacije so javno in skrivaj zbirale silne množine najmodernejšega orožja in ga skrivale, kjerkoli so mogle. Največ orožja je bilo skritega na Dunaju v kleteh raznih občinskih stavb; tu so skrivali svoje orožje socialisti, ki so imeli do najnovejšega časa dunajsko občino v svojih rokah. Drugi so pa skrivali svoje orožje drugod... Odkod so pa eni in drugi dobivali orožje, to pa ido danes »še ni ugotovljeno«. Iz neba gotovo ni padlo!
Boji v mestih
Krvavi boji so se z bliskovito naglico razvneli po vseh avstrijskih mestih, čim se je bila raznesla novica o spopadu v Lincu. Povsod je takoj nastopila socialistična »republikanska Ibramba«, proti njej pa >Heimwehr« in vsa oborožena državna moč: vojaštvo, policija, orož-ništvo in razne pomožne čete.
»Republikanska bramba« je nastopala takoj spočetka jako odločno. Delavci so se utrdili v >Delavskih domovih«, brez katerega ni skoro nobeno večje mesto v Avstriji, od tam pa so napadali v obupnem boju tudi na ulicah zbrane ioblegovalne vladne čete po vseh vojaških pravilih.
Streljali pa niso le z revolverji, ampak v akcijo so stopile tudi strojnice, oklopni avtomobili, metalci min, letala in nazadnje celo težki lopovi, s katerimi so obstreljevale vladne in »heimwehrovske« čete zlasti na Dunaju ogromne občinske palače, kjer je stanovalo na tisoče delavcev s svojimi rodbinami, in odkoder se
oboroženi delavci niso hoteli umakniti. Na ulicah so razkopavali tlak, da ovirajo napredovanje konjenikom, iz kosov pohištva in kamenja pa so gradili barikade. V večini avstrijskih mest so te dni ulice izgledale kakor pravo bojno polje...
Najhujše je divjal boj po delavskih predmestjih, zlasti na Dunaju, kjer so posegle v boj tudi delavske žene, ki so pokazale čudovito hrabrost. Žalibog pa je padlo pod streli iz težkih topov, ki so udarjali na delavske domove, tudi mnogo nedolžnih žena in otrok... Vlada danes trdi, da to drugače ni bilo mogoče, kakor da so s topovi streljali na obljudene hiše, sicer bi bili boji še trdovratnejši in dolgotrajnejši. Ta trditev pa ne drži, ker vemo danes, da bi bili delavci podlegli že vsled lakote, ker niso imeli nazadnje druge hrane kakor suh kruh in tu in tam košček špeha!
Kljub lakoti pa se ni dogodil nikjer noben slučaj ropanja ali pa plenjenja trgovin, kar jasno dokazuje, da je bila borba zgolj političnega značaja.
Konec borb
Potek prvih bojev je kazal na to, da bodo delavci zmagali. Toda čim dalje so borbe trajale, toliko bolj je prihajala do veljave mož države in njene oborožene sile. Delavstvo, kolikor se je bojev udeleževalo, je ostalo osamljeno, vlada pa je imela na razpolago vsa prevozna sredstva in zato tudi hrane in orožja dovolj in je svoje čete lahko premikala iz kraja v kraj, kjer je bila pač sila. Po štiridnevnih krvavih bojih, v katerih je padlo na obeh straneh na tisoče žrtev, mrtvih in ranjenih, je odpor delavstva moral prenehati in vojaštvo je bilo zopet gospodar položaja.
Stroge vladne naredbe
Proti »upornikom« je vlada še tekom bojev izdala celo vrsto najstrožjih naredb. Po celi Avstriji je bil takoj razglašen »preki sod« in nagla sodišča so poslovala hujše kakor v najhujših časih svetovne vojne. Zgodil se je celo neverjeten slučaj, da so težko ranjenega delavskega bojevnika pripeljali iz bolnišnice pred »preki sod«, in ga takoj po obsodbi tudi ustrelili! Ta žalostni dogodek je izzval v vsem kulturnem svetu upravičeno ogorčenje!
Dalje je vlada odredila razpust socialno-demokratske stranke v Avstriji in zaplembo vsega premoženja socialističnih organizacij in njenih voditeljev, odredila pa je tudi, da morajo vsi pristaši razpuščene stranke biti takoj odpuščeni iz državnih in sploh javnih služb. Ta ukrep vlade ima za posledico celo vrsto samomorov, ker rodbinski očetje ne vedo, kako in kje naj najdejo v težki krizi za sebe in za svojce košček kruha...
Javno mnenje v Evropi
Javno mnenje v Evropi postopka avstrijske vlade večinoma ne odobrava. Posebno obsojajo povsod streljanje na žene in otroke. Protesti proti politiki dr. Dollfussa se množe zlasti v Angliji, v Nemčiji, v Franciji in na Češkem.
Zanimivo pa je, kako toplo pozdravlja zmago kanclerja dr. Dollfussa italijansko časopisje. Ta okolnost mora dati misliti tudi nam!
Strahovita železniška nesreča v Italiji
Na železniški progi Campielia—Piombino se je dogodila v nedeljo zvečer strahovita nesreča. Potniški vlak se je zaletel z vso silo v motorni vlak, ki ni vozil redno. V motornem vlaku je bilo okoli 50 potnikov, ki so vsi ob življenje.
(Sporazum med si/o in SPel#s2co
Poljski minister za vnanje zadeve Beck se je mudil pretekli teden v Moskvi, kjer je bil sprejet od ruskih državnikov z vsemi častmi.
V	svojih razgovorih so obravnavali zastopniki obeh držav vsa vprašanja, ki se tičejo skupno Rusije in Poljske. Dosegli so sporazum, ki je za položaj vzhodne Evrope velikega pomena.
Med drugim so se sporazumeli, da prizna Rusija Poljski značaj velesile in zato bosta zastopnik Rusije v Varšavi in poljski zastopnik v Moskvi imela značaj veleposlanikov. To se pravi v praksi, da bodo morale štiri velesile v Evropi priznati tudi Poljsko in Rusijo kot taki, če bodo hotele »v imenu velesil« sklepati o evropskih vprašanjih.
Druga važna točka sporazuma pa je ta, da priznata Poljska in Rusija sedanje stanje v baltiških državah. Nemčija po tem sporazumu ne bo mogla več tako lahko širiti svojega vpliva na te države, ne da bi se ozirala na Poljsko in Rusijo.
*
Cgvemni flccsevel** f ©vi gosp. načrti
Ne samo »petletnica«, ampak »petdesetletnica«!
Rusi so bili prvi, ki so v moderno gospodarsko življenje vpeljali načrtno gospodarstvo, preračunano na leta. To so znane ru-sk? »petletnice« ali »pjatiljetke«. V ruski »petletnici« se mora dovršiti ta ali oni veliko zasnovani gospodarski načrt, čegar stroške nosi država.
Rusiji slede sedaj tudi Zedinjene države in predsednik Roosevelt je izdelal načrt, čegar izvedba ne bo trajala le pet, ampak celih petdeset let!
Roosevelt namerava namreč zvezati ameriški vzhod (Newyork) z zapadom (San Fran-cisco) po ogromni vodni poti, za katero bi izrabil nekatere velike, že sedaj plovne reke in več jezer, ostalo zemeljsko celino pa bi prekopali. Na drugi strani pa namerava zvezati to vodno pot z ogromno reko Mississipi-jem, tako, da bi bilo vse ozemlje Zedinjenih držav prepreženo z gosto mrežo plovnih prekopov.
Ce se ta načrt uresniči, bo postalo mesto Chikago in še cela vrsta drugih mest v notranjosti Zedinjenih držav »primorska« mesta, ki bi bila kar neodvisna od železnic. Ogromne ravnine v sredini Zedinjenih držav pa bi se vsled namakanja po prekopih izpre-menile v rodovitna polja, kjer bi se lahko naselilo na milijone farmerjev.
Razumljivo je, da ima ta ogromni gospodarski načrt tudi svoje nasprotnike. Nasprotujejo zlasti sedanja velika pristaniška mesta, kakor Newyork, ki bi izgubila znaten del svojega sedanjega prometa, potem pa železniški magnati, ki se boje za svoje dohodke. Odločnost predsednika Roosevelta pa
bo znala zlomiti tudi ta odpor.
*
Mve&p&selnosl v Jtal ?z
V	Italiji je kljub številnim javnim delom brezposelnost v najnovejšem času znatno narast-la. Koncem januarja je bilo brez dela okoli 1 milijon 200.000 oseb, torej za 100.000 več kakor preteklo leto.
Ta številka dokazuje, da gospodarske krize ni mogoče rešiti samo s političnimi sistemi, kakor so to nekateri pričakovali, kajti tudi najboljši fašizem ne more ustvarjati novih možnosti za delo iz nič.
dvžava — stanovski jpavlament
Stanovska država ia stanovski parlament sta novi gesli, ki naj bi rešili gospodarsko krizo. V Italiji, v Nemčiji in drugod se snuje stanovska ureditev države in učeni gospodje so mnenja, di. bi taka ureditev države tudi pri nas rešila krizo in druga pereča politična vprašanja. Kakšno je naše stališče napram temu vprašanju, je bilo pravzaprav že večkrat načelno obravnavano in rešeno, ko smo se postavili na stališče, da je kmetski stan istoveten z narodom, da so drugi stanovi a'li bolje rečeno poklici le vejice skupnega debla, t. j. kmetskega stanu in da so te vejice le ko^ spopolnitev enega drevesa. Moramo si biti na jasnem, zakaj se zahteva stanovski parlament? Po letih neprestanega poslabšanja razmer je v večini naših inteligenčnih krogov prevladalo mnenje, da so teh razmer v veliki večini krivi politiki nestrokovnjaki, ki jih drži na površju le »nevedna« kmetska masa. Treba je pri politiki izločiti vpiliv mase, ustanoviti stanovski parlament, kjer bodo le voljeni zastopniki posameznih strokovnih organizacij. Le na ti. način bodo prišli do besede in polne veljave sposobni ljudje in strokovnjaki. Priznati je, da so v sedanjem političnem sistemu vse premalo prišli do besede znanstveniki in strokovnjaki, ki so se deloma namenoma, največ pa po sili razmer odtegovaili »umazanemu« političnemu delovanju. Ali pa bo stanovski parlament kaj boljši? Isti ljudje, ki zahtevajo stanovsko državo, zahtevajo tudi načrtno gospodarstvo. Na eni strani se priznava upravičenost zahtev posameznih stanov, torej stanovski parlament, na drugi strani pa zopet z načrtnim gospodarstvom priznavajo neko enotnost v narodnem gospodarstvu, kateri se morajo podrediti vsi stanovi. Ravno tu je slaba točka stanovske države za naše razmere. Naša država je kmetska in jo moramo tudi z gospodarskega stališča smatrati kot kmetsko gospodarsko enoto. Vsaka druga vrsta produkcije se mora podrediti prvotni in osnovni kmetski
produkciji. Ako bi imeli stanovski parlament, bi imel kmetski stan i radi gospodarske važnosti i radi večine itak tudi večino v parlamentu. To bi bila diktatura kmetskega stanu. Vsaka druga večina bi bila samo umetno stvorjena. S tem bi se pa le povečali navidezno nasprotni interesi posameznih stanov in bi bila najbrž še večja zmešnjava in tudi dvomljivo je, da bi tu prišli strokovnjaki do veljave.
Drugo pa je vprašanje, ali je ideja stanovske države tako jaka, da bi se uveljavila pri najširših plasteh naroda, da bi postala pokreL To je pri nas dvomljivo, ker to pri nas ni živa potreba. Pri nas se skoro vsi stanovi počutijo tako blizu kmeta, iz vse naše materialne in duševne kulture diha zdrav kmetski duh našega neizčrpanega naroda. Cemu bi hodili iskat idea-ilov k drugim narodom, ki se rešujejo iz razvalin zapadne kulture.
Vprašanje nastane, kako pritegniti k sodelovanju strokovnjake in znanstvenike, ki se sicer odtegujejo političnemu delovanju? Na to vprašanje je težko odgovoriti in tu podajam samo svoje mišljenje. Vedno smo stali na stališču, da je treba za politično delovanje imeti ideale in kot idealni borci ne smejo politiki iz svojega udej-stvovanja kovati kapital. Kot zagovorniki absolutnega poštenja smo vedno pripravljeni upoštevati nasvete, od katerekoli strani. Od nekdaj smo bili borci za kmetske zbornice, zakaj od teh zbornic, kjer bi prišli v veljavo predvsem kmetski strokovnjaki, pričakujemo, da bo stala kmetskim zastopnikom ob strani kot svetovalec. Prej ali slej se bodo morali, osnovati na naših univerzah gospodarsko-znanstveni instituti, ki bodo imeli posvetovalen glas pri določanju gospodarskih smernic. Po mojem mišljenju bi bila to primerna oblika za sodelovanje med znanostjo in politiko. Cas je že, da najdemo sami sebe in ne hodimo iskat idealov drugam.
Iz kmetskih vrst.
Smvlna nesveča belgijskega
kvalja
Belgijski kralj Albert I. se je 17. t. m. smrtno ponesrečil. V soboto popoldne se je odpeljal s svojim avtomobilom na izlet v okolico
Pokojni belgijski kralj Albert I.
Aesta Namur. Tam je izstopil in odšel peš na bližnji hrib, dočim je šofer čakal v vozu na njegov povratek. Ker pa kralja le ni bilo dolgo nazaj, je šofer telefoniral v Bruselj, odkoder je takoj prišel na določeni kraj neki dvorni častnik z vojaki in orožniki, ki so res okoli dveh zjutraj našli kraljevo truplo v neki duplini.
Kralj je imel na glavi globoko rano, iz česar sklepajo, da je bržkone padel s strme pečine in se ubil.
Častnik je takoj sporočil dogodek v Bruselj, odkoder so o nesreči obvestili najprej vse člane kraljevske rodbine, potem pa vlado in javnost.
Vest o nesreči je izzvala zlasti v krogih v svetovni vojni združenih držav splošno sočutje, ker je baš junaška Belgija morala — poleg Srbije — prenesti največ žrtev.
Svoje sožalje sta izrekla belgijski kraljevski rodbini in belgijskemu narodu tudi naš vladar in naš parlament.
Husijcz zzi 'Rumunija
V	političnih krogih domnevajo, da bo poljski minister za zun. zadeve po svojem uspešnem potovanju v Moskvo posredoval med Rusijo in Rumunijo, da skleneta zavezniško pogodbo. Rumunija je baje že sprejela posredovanje poljskega ministra, tako da se bodo pogajanja začela že prihodnji mesec.
*
Jzgredi v ftladvidu
V	Madridu, v glavnem mestu Španije, je prišlo te dni v predmestjih do krvavih izgredov. Izgrede so povzročili brezposelni delavci, ki so začeli pleniti po trgovinah z živili. Policija je morala streljati na množico, preden se je razkropila.
V sanatoriju na Golniku je pretečem teden po daljšem in mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal vsesplošno znani^ priljubljeni in visoko spoštovani podravnatelj Kmetske posojilnico za ljubljansko okolico v Ljubljani g. Josip Malenšek. V večnost je odšel, se lahko reče, v najlepši dobi, saj ni doživel niti 50 let starosti.

te : ;#
t1 !iii
* 'j1. -. * *
■«
-j

Rajni Malenšek se je rodil kot sin kmetskih staršev v Trebnjem na Dolenjskem. Po končanih študijah pa se je posvetil bančništvu in zadružništvu. Tik pred vojno se je poročil z gdč. Marjanco Lavterjevo iz ugledne ljubljanske rodbine, toda že po enoletnem srečnem zakonu mu je neizprosna smrt ugrabila ljubljeno soprogo, kar je na njega celo življenje močno vplivalo. G. Malenšek je bil splošno znan in visoko čislan kot nadvse vzoren bančni uradnik, saj je bil strokovno v bančnih in zadružnih zadevah temeljito podkovan. Kmetska posojilnica kot eden največjih denarnih zavodov v Ljubljani ga bo težko pogrešala, saj ji je bil dolga leta eden od glavnih vodilnih uradnikov. Malenšek pa ni bil samo bančnik in zadrugar, temveč je bil tudi kmet in nadvse vnet lovec ter velik prijatelj pri-rode. Bil je nadvse blaga duša, srčno prava do-bričina. Sovražnikov ta mož sploh ni poznal, pač pa je imel nešteto dobrih, odkritosrčnih prijateljev, posebno med lovsko družbo, ki mu je najbolj prijala in tešila njegovo dolgo bolezen.
Truplo blagega pokojnika so prepeljali z Golnika v Ljubljano, odkoder se je vršil v nedeljo popoldne vprav veličasten pogreb na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu bo lahka domača gruda! Njegovim ožjim prijateljem in preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožaljel
SVcve Ivošavine
Z novim trošarinskim zakonom so uvedeno sledeče nove trošarine:
1.	trošarina na kavo je »višana od 400 na 800 Din za 100 kg;
2.	trošarino je treba plačati od vsake ocet-ne kisline;
3.	za plinsko olje 100 Din od 100 kg;
4.	za olja in masti za mažo 200 Din od 100 kg.
Vse stare zaloge tega blaga bodo popisali finančni organi na podlagi prijav trgovcev na drobno in na debelo. Po ugotovitvi točnosti prijave bo finančna oblast odmerila zakoniti znesek za trošarino, ki ga bo treba plačati davčni upravi v 15 dneh po izdanem plačilnem nalogu.
Mladina
Dekliški prosvetno - organizatorjem tečaj v Ljubljani
Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani priredi od 5. do vključno 13. marca t. 1. Prosvet-oo-organizatorični tečaj za dekleta v Ljubljani.
V	tečaj se bodo sprejemale članice Društev kmetskih fantov in deklet, stare najmanj 18 let, ki se z uspehom udejstvujejo pri društvenem delu, ki kažejo smisel za kmetsko organizacijo in {javno udejstvovanje. — Pod istimi pogoji se bo »prejeto tudi nekaj deklet, ki se zanimajo za ustanovitev in delovanje v naših mladinskih organizacijah. Imeti pa morajo primerna priporočila.
V	tečaj se bo sprejelo do 50 deklet.
Vsako društvo ima pravico prijaviti 1 ali 2
članici. Prednost pri sprejemu imajo društva, katera še do sedaj niso poslala nobene članice v prejšnji tečaj. Ako bo dovolj prostora, se bosta sprejeli tudi dve članici od enega in istega društva.
Udeleženke tečaja mora prijaviti društvo po prijavnici in priložiti lastnoročno pisane prošnje tečajnic z navedbo rojstnega datuma, šolske izobrazbe in dosedanjega javnega udejstvovanja.
Hrano in stanovanje preskrbi Zveza sama, vendar bodo morala tovariška društva kriti sorazmeren del stroškov (Din 100-—) za vsako udeleženko. Ona tovariška društva, posebno mlada, ki so brez premoženja in bi nikakor ne zmogla utrpeti tega malenkostnega zneska, naj zaprosijo za prosto mesto. Vozne stroške nosijo tečajnice same, oziroma njihova društva.
Prijave za dekliški prosvetno-organizatorič-ni tečaj sprejemamo do ponedeljka, 26. februarja t. 1. Na poznejše prijave se ne bomo mogli ozirati.
Vse tovarišice, ki bodo sprejete v tečaj, bomo pravočasno obvestili in tudi navedli vse ostale podrobnosti. Pazite tudi na eventualna sporočila o tečaju v »Kmetskem listu«.
Tečajnice morajo biti v Ljubljani v ponedeljek, dne 5. marca t. 1. in se zglasiti v pisarni Zveze kmetskih fantov in deklet, Tavčarjeva ul. št. 1, do 12. ure dopoldne. Popoldne istega dne bo pa otvoritev tečaja.
Učni načrt tečaja bo obsegal predavanje iz organizacije, društvenega poslovanja, vzgoje, gospodinjstva, vrtnarstva, hdgijene, zadružništva, narodnega gospodarstva, prava itd. Predavali bodo naši najboljši predavatelji in predavateljice. Poleg tega si bodo tečajnice ogledale razne kulturne in gospodarske zavode in ustanove, tovarne, posetile gledališče, kino itd.
Vse tovarišice tečajnice bodo stanovale skupno in pod strogim nadzorstvom. Tudi v drugih ozirih bo vladala disciplina in najpopolnejši red.
Vsa tovariška društva prosimo, da takoj skličejo seje, oziroma sestanke, na katerih naj določijo sposobne tovarišice, ki imajo resno voljo do izpopolnitve, oziroma izobrazbe, katero bo nudil tečaj in da bodo s pridobljenim znanjem pozneje koristile lastni organizaciji. Društva prevzemajo v tem oziru za svoje članice polno odgovornost. Tovarišic, ki nimajo dovolj-ne predizobrazbe, nikakor ne pošiljajte!
Tečaj je zelo važen za naša dekleta — društvene delavke, kajti namenjen je izirečno njim. Ce hočemo imeti dobro vodstvo organizacije in če hočemo vzgojiti zavedna kmetska dekleta, bodoče matere in gospodinje, jim moramo nuditi za to primerne prilike.
Ravnajte se točno po navodilih okrožnice in »e zavedajte svoje odgovornosti!
Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani.
Dramlje. Sesti občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet se je vršil, združen z zaključkom 14dnevnega prikrojevalnega tečaja, v nedeljo 28. januarja t. 1. v prostorih društvene dvorane, ki je bila lepo okrašena. Istočasno se je vršila tudi razstava, na pri-krojevalnem tečaju izdelanega perila in obleke, ki je pokazala uspeh in pridnost naših deklet. Tečaj je vodila gdč. Danica Pug-ljeva iz Ljubljane, ki jo je poslala Zveza kmetskih fantov in deklet. — Po petletnem delovanju društva so bila vsa poročila funkcionarjev in pregled vsega dela od ustanovitve dokaz izredne agilnosti domov in njihove trdne in odločne volje. Vsakdo lahko prizna splošni napredek vse okolice, katerega Je ustvarila in dvignila naša organizirana kmetska mladina. — Omeniti moramo, da imamo prav lep ln moederen gledališki oder, za katerega smo žrtvovali mnogo truda in tudi denarja. — Društvena knjižnica šteje 407 knjig, kar je za nas prav lepo število.
V splošnem smo priredili do sedaj nad 40 iger, 20 družabnih večerov, gospodinjski in prikrojevalni tečaj, 2 mladinski zborovanji, tekme koscev, žanjic itd. Za naš kraj izredno lep uspeh skupnega in lastnega dela. Predvsem pa gre zasluga našemu že štiriletnemu predsedniku tov. Andreju Jesenku, ki ni nikdar odstopil od zasnovanega načrta. Na občnem zboru je govoril tudi predsednik Zveze tov. Kronovšek o ciljih in smernicah naših mladinskih organizacijah ter pozval kmetsko mladino k vztrajnemu nadaljnjemu delu in javnemu udejstvovanju. Za njim sta govorila naša soseda tov. Podgoršek in tov Zdolšek iz Ponikve. Oba sta povdarjala važnost gospodarskega in prosvetnega dela naših organizacij. Po kratki debati je bil izvoljen večinoma stari odbor. — Vsi udeleženci so bili s prireditvijo izredno zadovoljni in sc odhajali z zavestjo, da je Društvo kmetskih fantov in deklet na pravi poti za zmago naš« kmetske misli.
Zaključek 14-dnevnega prikrojevalnega tečaja, ki ga je priredilo D. k. f. i. d. v Dramljah.
Ig pri Ljubljani. V nedeljo 18. t. m. se je
vršil v šoli na Igu občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet, ki je bil mestoma zelo živahen, skoro buren. Po pozdravih tovariša predsednika Cankarja in tovariša Bradača, ki je zastopal Zvezo in tovariša Janežiča, ki je pozdravil občni zbor v imenu ižanskega okrožja, so podali poročila društveni odborniki o delu društva v pretekli poslovni dobi. Nato je poročal delegat Zveze tov. Bradač, ki je obrazložil smernice kmet-sko-mladinskega gibanja. Cilj našega gibanja — je izvajal tov. Bradač — je preporod naše vasi v duhu kmetske sloge in v duhu kmetske edinosti. Zato je potrebno izobraziti kmetsko mladino, ki bo imela volijo, da se dobro pripravljena posveti vsemu javnemu udejstvovanju. Potrebo po taki izobrazbi narekuje danes teža časa, ki nujno terja od mladega človeka, da stopi v borbo življenja čimbolj pripravljen. Treba je, da najdemo izhod iz današnjih razrvanih razmer. Edina pot iz teh razmer pa je izobrazba in organizacija, kar oboje nudi mlademu človeku na deželi le društvo. Pokret kmetskega mladinskega gibanja je še mlad in je razumljivo, da kaže še marsikatere znake neizvežbanosti in neiz-delanosti. Vendar ta pokret je tu, živi in se giblje. Iz mladih sil bo zrasla z neumornim delom sčasoma močna kmetska armada, ki bo sposobna, da doseže svoje velike cilje. Po govoru tov. Bradača, ki je bil navdušeno sprejet, so se pojavila mestoma precej burna razpravljanja. Nato so se izvršile volitve novega odbora v sledeči sestavi: predsednik Cankar Franc; podpredsednica Kraljič Pavla; tajnica Zalar Albina; blagajnik Ščuk Tone. Ostali odborniki so: Gerbec Albin, Repar Franc, Ščuk Francka, Golob Miha, Mir-kun Tončka in Močilnikar Tone. Društvo, ki je pridobilo precej novih članov, je sklenilo, da v letošnjem letu priredi v obliki nadaljevalne šole oz. tečaja več predavanj. Na občuem zboru se je
tudi pokazalo, da je zelo potreben društveni pro-slovnik, ki naj bi ga izdala Zveza; pravtako bi bilo tudi potrebno v nekaterih točkah spremeniti društvena pravila in jih točneje precizirati.
Šalek pri Velenju. Prvi redni občni zbor našega Društva kmetskih fantov in deklet je zbral prav lepo število članstva iz bližnjega okoliša, t. j. iz Bevč, Šaleka, Velenja in Stare vasi. Člani odbora so podali jasno sliko delovanja v preteklem letu, ki je bilo uspešno, akoravno so društvo vodili sami v društvenih zadevah in poslo-nju še ne izvežbani fantje. Po izvršenih poročilih je povzel besedo tov. Zvezni predsednik Ivan Kronovšek, ki nas je ta dan v naše veliko veselje obiskal in prisostvoval občnemu zboru. Njegov govor nam je vlil novega poguma za nadaljnje delo, ki ga hočemo vršiti po njegovih navodilih, kmetskemu stanu v čast, nam v izobrazbo in ponos. Nato so sledile volitve odbora: za predsednika Ludvik Gcltnik, podpredsednica Meža Tina, tajnik Koren Ivan, blagajnik Jože Kvartič, odborniki: Jan Alojz, Gradišnik Jože, Podpečan Ivanka, Hudovernik Rude, Vede Ivanka, Letonja France, nadzorni odbor: Stopar Vinko in Kramar France. Med slučajnostmi se je med drugim dogovorilo gostovanje našega društva z dramo F. S. Finžgarja »Razvalina življenja« v Mozirju in sicer prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani hotela Majerlanda. Opozarjamo okoliška društva na to našo prireditev v Mozirju ter vabimo vso zavedno kmetsko mladino in ostale sloje, da nas obiščejo in nas tako podprejo v našem stremljenju po večji izobrazbi kmetske mladine.
Iška vas. Minulo nedeljo smo se zbrali fantje in dekleta na občnem zboru našega društva kmetskih fantov in deklet. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da smo v minulem letu vprav pridno gibali. Sklenili smo pa, da bomo v bodoče še pridnejši. Odbor je ostal večinoma
stari, le na podpredsedniško mesto je stopila dekle — tovarišica Alojzija Vingorc. Predsednik je Janez Mazi. — Ker se naši fantje radi smučajo, smo z navečjim navdušenjem ustanovili smučarski odsek, ki se bo mogel dobro razviti šele prihodnjo ziimo. Načelnik tega odseka je naš priljubljeni šolski upravitelj tov. Grašič Franc, kateri skrbi, da gresta kmesta mladina in šola roko v roki na delo. Tako bi bilo potrebno v vsaki va6i, v vsakem našem društvu, da bi lažje zmagovali težke naloge in se hitreje bližali velikemu cilju, ki je preporod naše vasi v duhu kmetske sloge. Kot delegat Zveze je poročal tov. Bradač Jože iz Ljubljane.
Leskovec pri Krškem. Tukajšnje društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo preteklo soboto in nedeljo drugo igro v tej se-ziji. To pot je nastopilo z veseloigro »Vozel«. Malokatera igra je bila na tem odru sprejeta tako prisrčno. Občinstvo se je res od srca smejalo in zabavalo. Dobri so bili vsi igralci in igralke, zlasti pa so bile simpatije na strani starega tasta. Maske so bile zelo dobre in je obžalovati; da ni bila dvorana popolnoma razprodana.
Ako se bo prijavilo dovolj tečajnic, 8—14 tovarišic, in ki bi zmogle pripraviti znesek Din 75-— za učiteljico in druge stroške, se bo vršil meseca marca prikrojevalni tečaj. Vse natančnejše podatke dobite pri tovarišu predsedniku ali tajniku, ki sprejemata tudi prijave za ta tečaj.
Dne 28. januarja se je vršil redni občni zbor tukajšnjega Društva kmetskih fantov in deklet. Občni zbor je otvoril tov. Joško Rep in je ugotovil naslednje: da smo v minulem letu imeli 11 sej in mnogo sestankov, 3 izlete, 1 predavanje, 2 igri (druga igra je bila združena z obdaritvijo otrok) in 1 tekmo koscev v Krški vasi. članstvo je tudi pomnožilo svoje vrste in štejemo danes 34 tovarišev in tovarišic. Blagajna je aktivna, morala članstva čvrsta in zavedna. — Potem se je vršila volitev novega odbora. Predsednik je tov. Joško Rep, podpredsednik žičkar Josip, tajnik Bavdek D., blagajničarka Kraker Mira, v odboru: Pire Minka, Drnač Ivan, Lipovž Peter, Kranjčevič Ivanka, Arh Francka, Prah Franc, Zorko Viljem in Kaplan Franc.
V dneh 19., 20. in 21. marca se bo vršil v tukajšnji banski trsnici sadjarski in vinarski tečaj. Sosedna društva, katerih člani so pripravljeni posečati ta tečaj, naj se obrnejo na naše društvo v Leskovcu pri Krškem.
Št. Peter na Medvedjem selu. Pripravljalni odbor za ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet v Št. Petru na Medvedjem selu sklicuje ustanovni občni zbor za nedeljo, dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne v šolo. Na ta zbor niso vabljeni le člani, ampak tudi stariši članov in sorodniki, da zvedo kakšne cilje ima društvo. Dobrodošli bodo pa tudi vsi prijatelji kmetskega mladinskega gibanja. Na zborovanju bo predajal predsednik zveze tovariš Kronovšek iz Ljubljane; pridejo pa tudi delegati sosednih to-variških društev.
Beričevo. Čitateljem Kmetskega lista je gotovo že znano, da se vrši pri nas trimesečni gospodinjski tečaj, katerega je priredila kr. banska uprava na prošnjo tukajšnjega Društva kmetskih fantov in deklet. Tečaj bo zaključen v nedeljo, dne 25. t. m. z razstavo, ki bo v prostorni dvorani Kmetskega doma v Beričevem. Razstava bo odprta od 8. ure dopoldne do 4. ure popoldne; nato pa bo ob prisotnosti vodstva tečaja, tečajnic, zastopnika kr. banske uprave, zastopnika občine in drugih, slavnostni zaključek razstave, kakor tudi tečaja in sicer z govori, deklamacijami, petjem itd. Na razstavi se bo videlo, koliko dobrega in koristnega se da napraviti v par mesecih tečaja pod spretnim strokovnim vodstvom. Ker je tečaj velikega vzgojnega pomena, vabimo prav vse, posebno pa še gospodinje in dekleta, da čim številneje posetijo razstavo. — Na pustno nedeljo je priredilo društvo igro »Zupanova Micka«, za tem pa zabavo
s plesom in amerikansko ženitvijo. Prireditev je vsestransko prav dobro uspela. — Minuli predpust se je poročila naša tov. Marička Marn iz Sneberij z gostilničarjem g. Francem Lovše-tom. Bilo srečnol
Dopisi
*
Iz Moravske doline
Prelepo mi poje Sv. Martina zvon, katerega slišala nikdar več ne bom ...
V Sp. Tustanju je umrla visoko cenjena in spoštovana stara mamica, gospa Marjeta Mihelčič vulgo Krušnikova mama. Dočakala je visoko starost 70 let. V hiši rajnice, kjer je bila vedno zdrava napredna kmetska misel doma, je ležal stalno Kmetski list na njeni mizi, za katerega je trdila, da je edini pravičen list. Rajna Mihel-čičeva mama je vzgojila 3 sinove in eno hčerk j, ki so vsi njenega visoko čislanega imena vredni potomci. Kako je bila rajnica priljubljena in spoštovana med tukajšnjim kmetskjm prebivalstvom, se je najbolj videlo, ko je ležala na mrtvaškem odru, kamor so prihajali od vseh strani ljudje v gručah po slovo in ji prinašali v zadnji pozdrav rož in prelepih vencev.
Na zadnji poti v sredo, dne 14. t. m. so jo spremila — kar se v naši moravški dolini prav redko zgodi — skoraj vsa društva. Nosili so jo člani Gasilske čete iz Vrhpolja. Pogreba se je udeležila tudi Gasilska četa iz Moravč in njen godbeni odsek, ki jo je z žalostinkami spremljal na zadnji poti. Vrhpoljsko in moravško pevsko društvo pa sta ji zapeli pri odprtem grobu v srce segajooo žalostinko »Vigred se povrne« in »Spomladi vse se oživi«. V Sp. Tustanju ne pomnimo, da bi kakemu drugemu občinstvo izkazalo iz pietete toliko časti, kakor Krušnikovi mami. Zato jo bomo ohranili v trajnem in častnem spominu. Naj ji bo lahka domača žemljica in večna luč naj ji sveti! Njenim preostalim pa veljaj naše iskreno sožalje.
*
Stari trg pri Ložu. Z ozirom na moj skromni dopis v Kmetskem listu št. 5, z dne 31. januarja t. 1., se je oglasil 10. t. m. tudi dopisnik Jutra s svojim, ki med drugim pravi, da je moj dopis le napad na neko ugledno osebo. Jaz pa odgovarjam samo to, če se kdo čuti prizadetega, mora biti po mojem mnenju pač kriv. Dalje priznava, da so vprašanja javnih del v naši občini odprta in da je izmišljotina, da bi bila tega kriva le ena oseba. Vprašam dopisnika Jutra, ki gotovo ve, zakaj niso imele resolucije JNS nanašajoče se na poplave nobenega uspeha? — Morda so pa zašle slučajno v kak koš, iz katerega niso več ven mogle! Dalje omenja dopisnik, da prorokujem smrt vsem političnim strankam in kje pa so, saj je ja samo ena in bo najbrž še prav dolgo živela. Vemo, kaj hoče s tem reči g. dopisnik. Menda to, da naj velja volja samo enega ali pa največ dveh v občini, kar pa v danih razmerah in prilikah nikakor ne bo šlo. G. dopisnik Jutra naj ve, da nismo kmetje na svoji zemlji samo za to, da bi komu kimali, temveč zahtevamo in hočemo tudi odločati. Naprej mi očita, da se za mojimi skromnimi željami skriva želja po ustanovitvi nove politične formacije, kjer da naj bi prišel jaz končno do besede. Kakor izgleda, je g. dopisniku Jutra kmetski migljaj, kaj šele pokret nekako zoprn, kar se je že v mnogih prilikah pokazalo. Naj omenim samo tekmo koscev v Cerknici lanskega leta, katere se ni udeležil nihče od strani barve g. dopisnika; dasiravno je bila ta velikanska prireditev prva v našem kraju, katero je počastilo mnogo javnih delavcev, med drugimi tudi g. ban sam. Saj smo dovolj videli ob priliki občinskih volitev, kakšen pritisk je vladal proti listi mladih. G. dopisniku je zelo neljubo tudi to, da se nisem podpisal in imenuje moj dopis pokvarje-
nega deteta, dasiravno je bil vseskozi stvaren in resničen in javnosti glasno povedal kake razmere vladajo pri nas, kar posebno bode g. Ju» trovega dopisnika v oči. Rmet-graničar.
Rob pri Vel. Laščah. V vkoki starosti, 79 let, je izdihnil v četrtek 15. t. m. svojo dušo daleč naokoli znani in spoštovani Janez Cimper-man, posestnik in mizarski mojster v Robu pri Vel. Laščah. Kot drugorojeni sin premožnega posestnika. na Šivčem pri Sv. Trojici na Blokah, — sedaj »Pri Špelinu« — je moral že v mladih letih skrbeti za osamosvojitev, se izučil za mizarja, ter si s pridnostjo in varčnostjo v prav kratkem času pridobil toliko, da je sezidal v Robu »Na skali« hišo, kjer je otvoril tudi gostilnd, katero je vodil 18 let. Vsled rahlega zdravja je moral gostilno opustiti, jo prodal, zidal drugo hišo ter se docela posvetil mizarstvu. Bil je vedno odločen kmetski pokretaš, mož kremenitega značaja, ki si ni nikoli pustil vsiliti tujega mišljenja. Kot dolgoleten občinski odbornik si je pridobil veliko zaslug za bivšo občino Rob, in še sedaj na stara leta je rad pripovedoval, kakšne obraze so delali občinski odborniki, ko je on, prišedši na sejo že proti koncu, kratko-malo raztrgal že podpisano listino, s katero se je občina za vedno obvezala napravljati in popravljati brv črez vodo pri sedanji Zadnikovi žagi na Rašici, in s tem rešil občino večnega in popolnoma brezkoristnega bremena. Zapušča soprogo, s katero sta imela letošnjo jesen praznovati zlato poroko, ter tri sinove in tri hčere. Na zadnji poti v soboto 17. t. m. ga je poleg sorodnikov ter številnih prijateljev in znancev iz bližnje in daljnje okolice spremilo tubdi gasilno društvo, katerega ustanovni član in vnet pobor-nik je bil že od njega ustanovitve. Bodi mu žemljica lahka!
Moravče. Volitve občinskega odbora v Moravčah se od upravnega sodišča v Celju končno potrjene in s tem zadnja iskrica življenja naših opozicijonalcev zapečatena. — Vsi upi in nade, ki so jih imeli, so šli po vodi. Kaj ne, gospodje opozicijonalci, saj vam kaj radi verjamemo, da take obsodbe vaše gospodarske nedelavnosti in rakove za kmeta škodljive politike po 30 letih pri koriteih niste pričakovali dne 15. oktobra p. 1. Zapomnite si in pomnite, da je bila to zmaga zdrave širokogrudne kmetske misli in dela.
Pretečeno nedeljo smo imeli v Moravčah občni zbor naše občinske krajevne organizacije JNS. Zborovanje je vodil predsednik organizacije župan Ignac Tome, o važnih političnih in gospodarskih vprašanjih, pa je izčrpno poročal tov. vet. svet. Jožo Rautar, predsednik sreske organizacije iz Kamnika. Dvorana Zadružnega doma je bila nepričakovano nabito polna zboro-valcev. Pri volitvah je bila soglasno sprejeta po odboru predlagana lista, ter nato konstituiran odbor brez posebnih sprememb. Razšli smo se z zavestjo in novim pogumom za nadaljnje složno delo med občani. Razveseljivo dejstvo je tudi to, da je tekom tedna pristopilo k organizaciji preko 30 mož kmetov in delavcev. Iz tega sledi, da so začeli takozvani punktaši kakor spomladanski sneg iz površja izginjati tako, da jih v lepi moravški fari kmalu več ne bo.
Šmartno pri Litiji. V petek, dne 16. t. m. se je na povabilo sreskega načelstva v Litiji, sestal sreski odbor za izvršitev javnih del v litijskem srezu, katerega so se udeležili zastopniki iz vseh občin litijskega sreza. Na dnevnem redu je bila tudi izvolitev delegata za banovinski odbor za javna dela v litijskem srezu. Delegatom je bil izvoljen tov. Strman Josip, župan v Šmart-nem. Razpravljalo se je tudi o vseh predstoje-čih javnih delih, ki se imajo izvršiti v tem letu v občinah litijskega sreza. Osobito se je pretresalo vprašanje nujno potrebne graditve zasavske ceste ter se je sklenilo, da se intervenira na vseh pristojnih mestih, da se z gradnjo že letos prične, ker bi le na ta način prišli naši delavci zopet do rednega zaslužka. Našim krajem pa bi se s to cesto odprla vrata v svet.
2Vcvicc
*
Stojo 70 letnico je praznoval te dni slovenski pisatelj g. Jožef Kostanjevec.
Elektrika ga je ubila. Preteklo soboto je visoko napeti električni tok ubil delavca Janeza Bratuna iz Bevškega pri Trbovljah. Zdravniška pomoč je bila zaman.
Izpostavljen otrok. V hlevu nekega posestnika v Št. Juriju pri Vranskem so našli te dni komaj dva meseca starega otroka, ki je imel okoli vratu privezan listek z napisom: »Otrok je krščen, ime mu je Francekc. Domači so se za revčka takoj zavzeli; orožniki pa so našli tudi stariše otroka, ki zaradi revščine otročička niso mogli prerediti...
Nov francoski konzul v Ljubljani. Dosedanji francoski konzul g. Neuville je premeščen v Madrid. Na njegovo mesto pride g. Remerand.
Ponarejeni stotaki v Mariboru. Neki mariborski dijak je našel v grmovju stodinarski bankovec. Ko ga je prinesel na policijo, so z lahkoto ugotovili, da je ponarejen. Izdelan je bil namreč s prosto roko in jako slabo.
Neverjetno izkoriščanje. Delavke v Celju zaslužijo ponekod reci in piši po »le štiri dinarje na dan! Ali res ne bomo nikdar doživeli zakona o določitvi minimalnih plač?
Silen orkan v okolici Gospiča je pretekli petek porušil celo vrsto poslopij. Med viharjem je začela goreti v Udbini občinska hiša, a vihar je bil tako hud, da je gasilce odnašal s strehe. Tudi stolp pravoslavne cerkve je vihar podrl.
Pobegnila je iz Ljubljane hčerka nekega posestnika s svojim fantom. Doma je vzela 2700 dinarjev in odšla. Fant, ki se je izdajal za 7-drav-nika, bi se bil rad poročil; ker pa je oče zvedel, da je fant le mehanik, ga je zavrnil. Sedaj išče oba policija.
Velik požar v kurilnici v Vršcu. V železniški kurilnici v Vršcu je izbruhnil te dni velik požar, ki je napravil nad 700.000 Din škode.
Begunci iz Avstrije prihajajo tudi v Jugoslavijo. Tudi v Maribor je pribežalo že več oseb, ki se v Avstriji ne počutijo več dovolj varne.
Kolomana Wallischa, znanega voditelja socialnih demokratov na Gor. Štajerskem, ki ga poznajo tudi mnogi naši delavci še izza časa njegovega bivanja v Mariboru, so avstrijske oblasti na begu prijele. Naglo sodišče je Wallischa obsodilo na smrt na vešalih.
Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljiva! Pazite na tovarniški znak!
Obsojeni advokati. Beograjsko sodišče je obsodilo odvetnika dr. Nikolaja Petroviča in dr. Bogoljuba Maksimoviča na dve in pol leti odnosno na 1 leto strogega zapora, ker sta zlorabljala svoj položaj napram svojim klijentom.
Zastavljalnice se je lani poslužilo v Ljubljani 19.668 oseb, ki so prejele za zastavljene predmete 3,458.860 dinarjev.
Ukradene starinske dragocenosti. Nekemu ljubljanskemu stavbeniku je neznan tat ukradel iz njegovega stanovanja za več ko 20.000 Din starinskih dragocenosti.
Najbolj veselo mesto v Jugoslaviji je baje Bela crkva v Banatu, kajti tam praznujejo pustne dni skoro cel teden po starih običajih.
Zanimiva pravda proti neki hranilnici. V Marijolani pri Vršcu je tožil kapetan Naul domačo hranilnico na izplačilo njegove vloge, češ da rabi denar za življenje. Sodišče je hranilnico obsodilo, da mora tožniku plačati mesečno po 1012 dinarjev.
Kaj pomenijo prekupci? V Zagrebu in na Hrvatskem sploh prodaja mleka ni niti toliko organizirana kakor pri nas. Zato ni čudno, če se mleko, predno pride od kmeta skozi roke neštevilnili prekuncev v Zagreb, podraži skoro za 300 odstotkov!!
Veliko mizarsko podjetje je zgorelo v Beogradu tovarnarju Vujoviču. Škoda znaša nad 700.000 dinarjev.
Upokojen je državni tožilec ljubljanskega okrožnega sodišča g. Ogoreutz.
Nepošten pomočnik. Mesar Krautberger v Celju je že dalje časa opažal, da mu nekdo krade slanino in meso. Prijavil je zadevo policiji, ki je kmalu ugotovila, da krade blago pomočnik in ga prodaja raznim strankam pod ceno. Nepoštenega pomočnika in njegovo »prijateljico« so zaprli.
Insolvcnce v Dravski banovini. V Dravski banovini je bilo pretekli mesec (januar) 15 in-solvenc in sicer 8 konkurzov in 7 poravnav.
Podpora za siromašno deco. Na predlog ministra za socialno politiko I. Puclja je ministrski svet odobril sledeče podpore: državni gimnaziji v Novem mestu 4.000 Din, občini Trbovlje 6.000 Din, Kolu jugoslovanskih sester v Zagorju 2.000 Din in Društvu za zaščito dece v Senovem 2.000 Din. Vse podpore se morajo porabiti samo za prehrano siromašnih otrok.
Policijo namesto orožnikov bodo dobili v Beogradu. Iz orožništva bodo izbrali 1400 mož za stražnike, ki bodo dobili posebno uniformo. Poleg tega bo moral meriti vsak stražnik najmanj 1-80 metra.
Savski nasip pri Sisku se je porušil v dolžini 45 metrov. Če bi Sava nagloma narastla, bi bil severni del mesta v veliki nevarnosti.
Železna ruda v Bosni. Blizu Topuskega v Bosni se nahajajo bogata ležišča železne rude. Banovinski odbor v Banjaluki se močno zavzema za skorajšnjo otvoritev rudnika, ker bi tam dobilo dela več sto rudarjev.
Važnost tujskega prometa. Po uradnih podatkih se je v naši državi od 1. 1924. dalje tujski promet popetoril. Leta 1933. je obiskalo Jugoslavijo 173.261 tujcev, ki so pustili najmanj 300 milijonov dinarjev v deželi.
Vesli iz sveia
Preiskovalna komisija, ki bo preiskala afere Stavijskega, bo štela 44 članov.
Žrtve prometnih nesreč v Londonu. V Londonu so zahtevale prometne nesreče od leta 1926. do leta 1933. nad 50.000 človeških življenj.
Napoleonov plašč. Bavarski listi poročajo, da hrani neka sedlarska rodbina v mestecu Traunstein-u plašč, ki ga je nosil Napoleon na svojem povratku iz Rusije.
Nov ruski polet v stratosfero. Kljub težki nesreči, ki je doletela rusko višinsko letalo »Sirius«, se namerava letalec prof. Prokofjev že prihodnji mesec znova spustiti v višino in hoče doseči višino 30.000 metrov.
Društvo prijateljev zelišč je v Avstriji začelo umno gojiti zdravilna zelišča. V bližini Dunaja je že posadilo veliko njivo s takimi zelišči, baje z velikim uspehom. Z gojitvijo zdravilnih zelišč upajo zaposliti v Avstriji dokaj brezposelnih, hkratu seveda omejiti uvoz takih zelišč in morda pričeti celo z njih izvozom. Kako se bo zasnovani načrt obnesel in kakšni bodo uspehi teh prizadevanj, to pa bo pokazala šele bodočnost.
Da je v prirodi še vedno mnogo skrivnosti, moramo vzlic napredku znanosti še danes priznati. Neke vrste morski polži iz Sredozemskega morja proizvajajo v svojem organizmu galico, ki jo potrebujejo za napade na morske ježe. Kako je mogoče, da polžem strupena tekočina ne škoduje in kje jo hranijo v sebi, znanost še danes ne ve.
Vsem dolžnikom!
Za Vas posluie .Zaščita", res- zad. z omei. zav. LJubljana, Masarykova c. 14/11. Zaupajte Vaše težave, poverite ureditev Vaših obveznosti zadrugi, ki Je v neštetih s!učni:h oosrpdovala med upniki in dolžniki z dokazanimi in odličnimi uspehi
Ci t atelje opozarjamo na današnji oglas Mednarodnega velesejma v Pragi, ki nudi letos za posetnike posebne ugodnosti.
Požar v Litiji. Na žagi veleposestnika g. Ra-dovana Slanca je te dni nastal večji požar, ki je uničil precejšnjo zalogo lesa. To je v kratkem času že tretji požar na istem mestu in zato sumijo, da je na delu zločinska roka.
Nevarne maškare. Našemljeni ljudje so na pustni torek napadli na potu od Bukovcev v Markovce pri Ptuju posestnikovega sina Franca Vršiča in mu prebili lobanjo.
Nasilni pohotneži. Oblasti zasledujejo bivšega kovaškega pomočnika Jerneja Faleža iz Sp. Polskave in nekega Miroslava Blažiča iz Šiška zaradi pohotnih napadov na ženske.
Ponarejeni stotaki so se pojavili v Zagrebu. Izdelani so bržkone v tujini. Ponarejeni stotaki se razlikujejo od pravih po debelejšem papirju, najbolj pa po tem, da stoje na pravih stotakih nad podpisom besede »član uprave«, na falzifi-katih pa »čdan uprave«.
Otroke od svoje prve žene je vrgel v vodnjak 51-letni kmet Pavko Mirica. Ta se je oženil drugič z neko 17-letno žensko, ki je pa zahtevala od njega, naj odstrani svoja dva otroka iz prvega zakona. Mož je otroke res pometal v domači vodnjak. Trupla je našla v vodnjaku neka muslimanka. To se je zgodilo v okolici Sarajeva.
Kap je zadela preteklo nedeljo cerkovnika Janeza Avbelja v peški župni cerkvi v Moravčah baš med službo božjo.
V Splitu se je ustrelil 21-letni brivski pomočnik Josip Lebeš iz Ljubljane.
Pes je odgriznil otroku obe roki. Kmet Ludvik Jakobfi iz Grubišnega polja je odšel te dni s svojo ženo na obisk k sosedom, doma v zibelki pa je pustil otroka. Ko sta se mož in žena vrnila, sta našla otroka v zibelki mrtvega. Domači pes je odgriznil otroku obe roki in jih požrl.
Ponesrečen ledolomilec. Ruski ledolomilec
»Celjuskin« se je v polarnem leda ponesrečil. Ledene mase so ga zdrobile. Posadko so rešili letalci.
Belo zlato je dandanes najbolj moderno. — Zlato dobi belkasto barvo, če se mu primeša nekaj niklja.
Po 16 letih je zaspal Anglež Jurij White. V bitki pri Ypernu je prišel ob spanec, sedaj pa se je zastrupil s plinom. Na vrata svojega stanovanja je pred smrtjo obesil listek z napisom: »Ne delajte komedij! Pokličite policijo!«
Kljukasti križ, hitlerjevski znak, morajo po naredbi predsednika Hindenburga nositi v Nemčiji vsi uradniki in vojaki na vidnem mestu.
Časnikarji v Zedinjenih državah imajo samo 40 u>r dela na teden. Ta naredba predsednika Roosevelta velja za časnike, ki imajo nad 70.000 izvodov naklade na dan.
Za zaščito kmetov in brezposelnih oseb je češkoslovaška vlada ustavila vse eksekucije proti kmetom in brezposelnim do konca leta 1934.
Odtok zlata iz Evrope. V prvi polovici meseca februarja so odpeljali iz Evrope v Zedi-njene države za 300 milijonov dolarjev zlata.
Hud mraz je nastopil zadnje dni v Zedinjenih državah in v Kanadi. V Newyorku je zmrznilo v noči na 10. t. m. 12 oseb.
Zaloge zlata v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah nakopičene zaloge zlata cenijo na 112 milijard frankov.
48 kilogramov saharina so zaplenili obmejni organi v nedeljo. Tihotapci so imeli blago skrito večinoma pod vagoni.
Viharji nad severno Evropo. Pretekli teden je divjal nad vso severno Evropo silovit orkan, ki je zlasti na Danskem napravil veliko škode. Orkan je ubil tudi 5 oseb. Orkan je porušil mnogo hiš, nešteto streh pa je odnesel.
Za podporo brezposelnih je dovolil parlament Zedinjenih držav 950 milijonov dolarjev (okoli 50 miljard Din).
»odio
xa važnejša poročila od 25. februarja do 4. marca 1934.
Nedelja, 25. februarja: 7.30: Premovanje govedi v letošnji sezoni (inž. Wenko Beno). 8.15: Poročila. — 9: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka). — 10: O pomenu dvojčkov in njihovi socialni manjvrednosti (dr. Božo škerlj). — 12: čas, ruska instrumentalna in vokalna reproducirana glasba. — 16: Izboljševanje zemljišč (inž. Pire Alfonz).
Ponedeljek, 26. februarja: 12.45: Poročila. — 18: Gospodinjska ura: Snaženje madežev (ga. Prašnikar). — 18.30: O verstvih (Franc Terseglav).
Torek, 27. februarja: 12.45: Poročila. — 18: Otroški kotiček: Otroci pripovedujejo
(Ferdo Delak). — 19.30: Stara Ljubljana (Rudolf Dostal).
Sreda, 28. februarja: 12.45: Poročila. — 19: O socialni vzgoji (dr. Stanko Gogala). — 21.20: Fantje na vasi.
četrtek, 1. marca: 12.45: Poročila. — 18:
Nega bolnika (ga. Hočevar-Megličeva).
Petek, 2. marca: 12.15: Ciganska glasba (plošče). — 12.45: Poročila. — 18.30: Alkohol in kriminaliteta (dr. Bajič). — 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka).
Sobota, 3. marca: 12.45: Poročila. — 18: Ob 901etnici Jurčičevega rojstva (g. Prijatelj). — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. France Veber).
Vvednoslm papirji
2Vt% Vojna škoda 7% investicijsko posojilo 7% Drž. hipotek, banka 6°/o begluške 4°/o agrarne 7% Blair posojilo 8°/o Blair posojilo Privilegirane_agr. banke
Din 310—312 Din 70—71 Din 64—65 Din 55—56 Din 38—39 Din 51—52 Din 52—54 Din 217—260
Žreban/e spccfe
ŽREBANJE DOBITKOV OBVEZNIC VOJNE ŠKODE
V oddelku za državne dolgove in državni kredit v finančnem ministrstvu je bilo 15. t. m. žrebanje dobitkov obveznic ZVtVo državne rente za vojno škodo. Izžrebanih je bilo 279 dobitkov. Glavni dobitek 200.000 Din je zadela obveznica serije 2957 št. 802, po 100.000 Din so zadele obveznice serije 208 št. 267,, serija 597 št. 582 in serija 2367 št. 856; po 50.000 Din serija 3308 št. 927, serija 3542 št. 221, serija 3657 št. 31, serija 3858 št. 243 in serija 4201 št. 905; po 20.000
dinarjev serija 217 št. 710, serija 286 št. 28, serija 405 št. 264, serija 184 št. 293, serija 553 št. 154, serija 746 št. 694, serija 1624 št. 50, serija
1681 št. 950, serija 2114 št. 901, serija 2191 št. 899, serija 2394 št. 197, serija 2411 št. 623, serija 2431 št. 307, serija 2493 št. 133, serija 3C18 št. 775, serija 4170 št. 806 in serija 4463 št. 748.
r
Nervoznost in slabokrvnost
Sejmi
25. februarja: v Bogojini. 27. februarja: Metliki, na Igu. 1. marca: Vel. Poljanah, Mokronogu, Novi vasi
na Blokah, Toplicah, Planini, Konjicah. B. marca: Gornjem Tuhinju, Preski, Vranskem, Oplotnici, Koprivnici.
Valute
1 ameriški dolar	Din 34-50
1 nemška marka	Din 13-60
1 švicarski frank	Din 1M0
1 angleški funt	Din 176-—
1 francoski frank	Din 225
1 češkoslovaška krona	Din 1-43
1 italijanska lira	Din 3-02
Tem kurzom, ki veljajo	za čas od 15. maja
1933. se mora do nadaljne	odredbe dodati Se 28 H % na ime »prima«.
Avstrijski šiling je popustil na 8 80.
imata za posledico abnormalno slabost črevesnega gibanja, kar ■ vodi do nakopiženja strupenih rrejjmM«* In telesu Škodljivih snovi v »"■P***1 vsem organizmu, ki tako oslabljen ne more več redno in nemoteno vršiti svojih prevažnih funkcij.
Z rednim uživanjem zdravil-I nega PLANINKA - ČAJA - BA-I HOVEC se črevesno gibanje H okrepi, nastane pravilno odva-I janje in se tako rešimo škod-
-'ljivih strupenih usedlin. Kri se
vsled zdravilnih sestavin pla-M ninskih zelišč Planinka-čaja oči-

sti in razredči, ter se na ta čin osveži ves notranji ustroj
našega telesa, ki se tako usposobi dovajati živcem za obnovo potrebno hrano.
Zahtevajte v Vaši lekarni edi-nole zdravilni Planinka-čaj-Ba-hovec v plombiranih zavitkih po 20 Din in z napisom proizvajalca
LEKARNA Mr. BAHOVEC LJUBLJANA
Reg. br. 12590 — 20. VII. 1932.
»
•dolžniki!
Pri ureditvi Vaših dolgov ste ali boste naleteli na razne ovire, vkljub tema, da ste zaščiten). Obračajte se za pomoč vselej na ,,Zaščito", edino zadrugo te vrste v Sloveniji, ki na zadružni podlagi urejuje sa svoje Slane tudi vse po uredbi o sa« iti ti kmeta.
„ Za šil t a", r. z. z o. z.. Ljubljana, Masarykova 14/11.
Vesokodebelna žlahtna sadna drevesa
jako lepa in močna, sort sadnega izbora, po ceni I. vrstna Din 6'— za komad, 11. vrstna Din 3'— za komad nudi
Stanko Hafner Spodnje Bitnje postaja Stražišče pri Kranju
ONOM
«
R. Z. Z O. Z. V LJUBLJANI
Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiši) IEIEFOM INTERURBAK 25-06
DOBAVLJA VSE DEŽELNE PRIDELKE, kaker: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. MLEVSKE IZDELKE: pšenični zdrob,pše-nično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko.pšenične otrobe, ješpreni, kašo POLJSKE PRIDELKE: krompir, fižol, zelje, seno in slamo	•
STALNA ZALOGA vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tom. žlindre, nitrofoskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa i. dr.	•
GLAVNO ZASTOPSTVO za Slovenijo opekarne „ILOVAC", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke	•
BHHnHaBnmnnHinnB
HHHHIMBi
DESŠAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON
reg. za dr. z neomejeno zavezo
v UtiiOiHI, Tavčarjeva (Sodna) ulica št 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
VL06E na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE U3E: Ob delavnikih od 8—121/, in od 3--472, le ob sobotah In dnevih pred prazniki od 8—12V« ure.	Podružnici: KAMNIK — MARIBOR
Stanje vlog: Mn 35.S88J08—. Rezerve Din 1,200.000"—
485348534848484853234853235300234853484848534853235323534848000148230001010200020023000153480001002323534853234802010248535323235353234848532348020148235353234802534800020100020201000001000201020102000102000223535353530048532323235353482353485353
MEDNARODNI VELESEJEN V PRAGI
18. marca 1934.
SVETOVNI VELISElčH
na katerem so zastopani narodi in države
Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake
Jugoslavija 25%. CehoslovaSka 50%. Avstrija 25%. Madjarska 25%
Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v OehoslovaSki: prej 33%, sedaj S0°/, popusta
Pojasnila in legitimacije daje:
A10MA COMPANV. Ljubljana. Aleksandrova c. 2
CEHOSLOVASK) KONZULAT
POTNIK. Gajeva ulica za nebotičnikom.
Zahvala
Vsem znancem, prijateljem in društvom, ki so nam ob priliki smrti našega dragega
Slavka Tomažiča
izrekli svoje sožalje, poslali vence, ter spremili pokojnika na zadnji poti, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo.
Rodbina Tomaži?
Vitan, Sv. Bolfenk pri SrediHu
MŠANOVA PRATIKA
i e izšla.
Vsak bo zadovoljen z njo. Vsebina je izbrana za podeželske razmere. Izredno je praktična ln pod-učna za našega kmetskega človeka, o čemer se vsak lahko sam prepriča. Stane Din 5*—. — Zaloga je omejena, zato treba takoj naročiti. (Trgovci znaten popust) Sprejemamo Se stalne zastopnike in preprodajalce; — PiSite na: Uprava „NaSe nove pratike", Ljubljana, Pražakova 8.
I za živ plot (mejo), več tisoč I komadov, ima na prodaj j Janez Oovc. Zasip 44, poŠta Bled
Izšla je nova kuharska knjižica
za ceneno in tečno hrano iz domačih pridelkov. Cena 10 Din. Naroča se pri B. R., Rožna dolina pri Ljub-ljani, Cesta XVII, štev. 20.
Vole trt bikp
*
Lepo rejene v teži od 800—1000 kg
kupuje za izvoz »EKONOM", LJubljana
Kolodvorska ul. 7


KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE v Ljubljani javlja fužno vest, da je preminul njen dolgoletni član ravnateljstva, gospod
URADNIŠTVO KMETSKE POSOJILNICE LJUBLJANSKE OKOLICE v Ljubljani javlja pretužno vest, da je preminul njegov iskren in zvest tovariš, gospod
Josip Malenšek Josip Nalenšek
podravnatelj i. i d.
podravnatelj i. t d.
Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen In časten spomin. Pogreb blagopokojnika se je vršil v nedeljo ob »/,4 popoldne na pokopališče k sv. Križu.
Nepozabnemu in predragemu tovarišu ohranimo trajno hvaležen spomin. Pogreb blagopokojnika se je vršil v nedeljo ob y„4 popoldne na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. februarja 1934.
Ljubljana, dne 16. februarja 1934.
VrednJki Janko Yičife — Izdaja m konzorcij Iran fipao. — Tiska tisfc&rna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mitalek), Ljubljana.