Kmetijſke in rokodélſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
N 3.
V ſrédo 17. Proſénza.
1844
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Perjatelſke voſhila sa naſhe doma-
zhine.
(Na dalje.)
She drugo perporozhevanja vredno snajdilo,
ktero ſim tudi na Nemſhkim ſim ter tje vidil,
je poſebna brana, ktera je tako narejena, de v
predni verſti, ali pa tudi ſkosi in ſkosi, nameſt
navadnih sob ali shebljev, noshe ima, de s njimi
per vlazhenju ruſhovno , ali druge debélſhi koſze,
ktere je ſizer s matiko raskopavati ali tolzhi
treba, preresuje. Per nekterih domazhinih ima
ta brana tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene
noshe, tako de pol navsdol, pol navprek molé-
zhi semljo preresujejo. De je pa ta brana le sa
take njive perporozhevati, kjer je semlja slo terda
in ruſhaſta, in de jo je vzhaſih tudi obloshiti tre-
ba, de na verh ne v-ide, ſe ſamo kashe. — Per
tej perloshnoſti ne bo nepotrebno, tudi opom-
niti, kako ſi nekteri, slaſti kteri vézhji domazhije
imajo, vlazhenje polajſhati vejo. Pred dve ali tri
brane namrezh, ktere ſo ſkupej ſklenjene, vpre-
shejo dva konja, in ta, ki vlazhi, na konju ſedi.
Tako je vlazhenje nameſt treh konj s dvema, in
nameſti dveh ali treh ljudí, s enim ſamim zhlo-
vekam opravljeno. De ſe pa tako poſpéſhenje
vlazhenja le na takih njivah sgoditi samore, kjer
nizh rasorov ni, je ſamo ozhitno.
Vidil ſim tudi na nekterih krajih, kako
umetno pridni domazhini gnoj mnoshiti vejo,
kjer jim ga smankuje. To namrezh tako ſtoré,
de na eno klado gnoja vſelej eno klado drugih
sa gnoj perpravnih rezhi, poſtavim blata is zeſte,
ali reſja, ali perſti, ati tudi ſlame, kjer je doſti
imajo, natroſijo, in to en zhaſ s gnojnizo poli-
vajo, dokler de is hlevov sopet eno klado gnoja
naneſejo. — Tudi shivino imajo na Nemſhkim,
kakor ſe tudi per naſ per nekterih bolj sbriſanih
in perpravnih domazhinih s veſeljem vidi, tako
isuzheno, de vezhdel bres vojazha orjejo; ja zlo
vole ſim vidil bres vojazha lepo sa brasdo iti, in
na ſamo beſedo vbogati.
Ali bi ſe to, kar ſe drugod in tudi per naſ
per nekterih sgodi, ne moglo povſod sgoditi, ſaj
na vſih takih krajih, kjer oranje nizh poſebne
teshkote nima! Koliko ljudi in najemſhine bi bilo
s tem odvezh! Sgodilo pa bi ſe lahko, ko bi
goſpodarji ſvojo delavno shivino tako navadili,
de bi mogla vſelej prezej na pervo beſedo to
ſtoriti, kar ji sapovedo; in ko bi ji nikoli nizh
ne sapovedali, kar ſtoriti ne more, poſtavim: pre ſil-
ne hitroſti, (ktera she tako shivino prehitro vpeha);
in ko bi ſe sraven tega sdershali tudi vſiga ne-
potrebniga perganjanja in rotenja, ktero nar bolj
shivino navadi, de sa beſedo malo mara. Ravno
tako pametno ravnanje s shivino ſim tudi povſod
per takih umnih domazhinih samerkal: ſkoraj
po zeli dolgoſti njive ni oravez beſede shivini
rekel, ſhe mènj pak jo k nesmerni hitroſti s
kletvijo in udrihanjem perganjal. — Rad bi ſhe
tukaj hotel rézhi eno uſmiljeno beſedo sa shivino,
10
ktero nekteri neuſmiljeno obloshé in gonijo in nje s shivino ſhe ni popolnama okamnelo, ſe ne-
morem sdershati, de bi ſhe tega isgleda tukaj
tepejo, in ſe ne ſpomnijo, de tudi ona zhuti,
ne perſtavil, namrezh: de, ko ſim enkrat ob
de tudi njo bolezhine vdarkov pezhejo, in de je
simſkim zhaſu na nékim velikim shitnim tergu na
Bog zhloveku ni v terpinzhenje, ampak le v pa-
Nemſhkim bil, niſim tam nobeniga konja vidil,
meten prid vſtvaril; de ona tudi na perjasno
kteri bi ne bil splahto odet bil! O Bog,
beſedo rada ſtori, kar more, zhe le od goſpo-
poshegnaj shivino in polje takim domazhinam!
darjev rasvajena ni; in verh tega, de ſi s vſim
(Zheterti dél v prihodnizh.)
ſvojim terpljenjem nizh drusiga ne perſlushi,
kakor — ſlabo kermo! Tode bojim ſe, de bi bilo
vſe to sa tiſte, ktere sadeva, saſtojn. Sakaj taki
ljudje imajo neuſmiljeno ſerze, kteriga noben
ne-
poduk ni preravnati v ſtani. Oni ſo ſvojiga
uſmiljenja, kteriga ſo ſe vezhdel she od ſvojih
ſtarſhev nauzhili, in morebiti she v nar mlajſhih
letih ſami s kebrovim mlinam sazheli, tako na-
vajeni, de zlo sapopaſti nemorejo, de bi gerdo
ravnanje s shivino kaj napzhniga, kaj neſpodob-
niga in boshjim namenam naſprotniga bilo; sa-
torej ſe vſakimu le poſmehujejo, kteri jih ſvariti
ali od kaj drusiga preprizhati hozhe. Ja zlo to ,
de jim taka vboga shivina sgodej peſha, ali
morebiti zlo na zeſti pozepne, jih ni v ſtani od
njih divjote osdraviti.
Med te ſorte ljudi ſe morajo, sunej veliko
drugih, ſhteti tudi tiſti neobzhutni vosárniki,
kteri ſvojo voshno shivino med tem, ko oni v go-
ſtivnizi (oſhtariji) pijanzhjejo, zele ure odsunej na
mrasu, in — per prasnih parnjah ſtati puſté,
tako de od shaloſti glavo ſkori do tal obeſha. —
Tem enaki, in ſhe huji ſo nekteri kupzhevavzi
s teléti, kteri tem ubogim ſtvarem, kadar jih na
vosé nakladajo, ſhe toliko proſtora na vosu ne
pervoſhijo, de bi ſvojo glavo na ſlami ali na
ſénu naſlonjeno imeli; ampak jih savolj poshreſh-
ne shelje po vezhjim dobizhku toliko naloshé, de
zelo pot glavo is vosa obeſheno imeti morajo! —
She grosovitniſhi pa ſo med temi neuſmiljenzi
tiſti ptizharji ali veliko vezh ptizhji tirani, kteri
tem ubogim in nedolshnim ſtvarem, po tem, ko
ſo jim she tako to, kar jim je nar ljubſhi, nam-
rezh proſtoſt odvseli, tudi ſhe pogled vsamejo,
in med neuſmiljenim martram s rasbelenim she-
lesam ozhi istaknejo; in to ſamo savolj tega, de
bi posneje rajſhi peli, ali boljſhi vabniki bili! —
In vſe to ſtoré ti ljudje, zhe ſe vunder ſmejo ſhe
med ljudi ſhteti, bres vſiga nar manjſhiga ob-
zhutja uſmiljenja, kakor de bi s vilizami v kak
koſ kruha bodli! Sareſ, ſkori nemogozhe je sapo-
paſti, kako zhloveſhko ſerze, ktero je vunder sa
ljubesin in uſmiljenje vſtvarjeno, tako popolna-
ma oterpniti in v ſvoji terdobi sarijovéti samo-
re, de je take grosovitne martre nedolshnim
ſtvarem, in to savolj malo vredniga dobizhka,
ali zlo savoljo veſelja ſtoriti v ſtani! Takim kam-
nitim ſerzam njih pregreſhno lahkomiſlinoſt ozhi-
tati, ali oſtudnoſt in nezhlovenoſt njih djanja
ſkasovati, bi bilo prasno in od njih le saſmehovano
govorjenje. Torej ne beſede vezh takim neob-
zhutnim! Le ſamo sa te, kterim njih uſmilje-
Denkov Tone.
(Na dalje.)
Tone je s ſvojim goſpodam tri leta dolgo
po ſvétu popotoval in njegovo popiſovanje deshel,
ſheg in navad mnogih narodov je tolikſhno, de
bi lahko zéle bukve s njim napolnili. Nar rajſhi
ſi je pa sapiſoval rezhí, ki kmetijſtvo in roko-
délſtvo tizhejo in nar vezh ſi je prisadjal po ſlo-
venſkih deshelah vſe na tanko svediti in ſe pod-
uzhiti. Na ſvojih potih po ſvétu je Tone mar-
ſikaj naletel, kar mu je ali dopadlo ali pa ſe
ſilno neumno in ſméſhno sdélo. V ſvojih bukvih
je imel ſilno veliko neumnih rezhi sapiſanih.
ktere ſo mu bile soper njegovo pamet. Tukaj
imale eno péſt tazih neumnoſt is Tonetove ba-
hovne moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje
opombe pridjal:
„Kadar tvojiga ſoſeda hiſha gori, ti ni tre-
ba po tvoji hiſhi ſpravljati; temuzh le puſti ogenj
sagovarjati. Tudi ti ni treba gaſiti, temuzh puſti
ſi ogenj sagovarjati. Kugel sa ogenj ſi kupi od
ziganov. So tudi dobre. — Kjer kaki zigan po-
kopán leshí, ni treba derſkavnize ali ſhprizov-
nize — dokler ne gorí." —
„Kadar po nozhi glaſ kakiga zhloveka na
pomozh klizati ſliſhiſh, nikar vun ne hôdi, —
sakaj kaki duh ali pa ſtraſhilo bi biti
vtegnilo."
„Ako ſi bolan, ne hodi k dohtarju ali sdrav-
niku, temuzh vsemi jajze, in je ſpij. Tudi je
dobro jajze v kako moſhnjo djati ter v dimnek
obéſti — tako ſe bode okadilo."
„Ako ima tvoja krava viſhnjevo mleko ali
zhe premalo mléka da, vsemi kaki méh, in puſti
de ſe krava va-nj vſzhi. Potém meh s ternjevo
ſhibo dobro otêpi. Tako bo zoperniza tepêna
ali pa ſaj — méh.“
„Ako ti je pinja sazoprana, de ſe ti nezhe
ſmetana vmêſti, le nov sbruſhen nosh v prag vtakni
ali pa rasbeljeno shelesno koso pod dimnik po-
ſtavi, zopernija bo govoto nehala. Sakaj tako
boſh zopernizo obodel ali pa opékel, de bode
zopernijo nasaj vsela — ali ſaj ti nosh is
praga, ali koso ispod dimnika."
„Ako imaſh glivo (gobo) na vratu, ſe vſtopi
s obrasam proti luni, vsemi kamen, ki pred
tabo leshí, pritiſni ga trikrat na glivo ter ga
ritniſko zhes glavo saluzhaj. Stori to trikrat sa-
pored v tiſtim zhaſu, kadar ſe luna naraſha;
tako oſtane luna na nebu, gliva pa — na vratu."
I1
„Ako ſe vresheſh ali pa sbodeſh, pomashi
nosh ali ſhivanko s ſalam, s zunjo obéshi ter na
hladen kraj dêni; rano pak s ſuho zunjo savé-
shi; tako ſe tebi ſama od ſebe sazéli — zhe jo
zhedno dershiſh."
„Soper zopernijo je dobro kaj od obléke
ob shivljenje djaniga zhloveka iméti; tudi ſe konji
vdebélijo, zhe ſe s kako tako zapo briſhejo in
— dobro paſejo.“
„Kadar krava povershe. pojdi ritniſko v hlév
ter rêzi: Herbet notri, neſrezha vunkaj. — Ta-
ko bo herbet nótri!"
„Puſtni vezhér ne prédi, ſizer predeſh sgol
klobaſe; ne ſhivaj, de kokuſham rít ne saſhi-
jeſh. Puſti sheno ali deklo na misi pleſati in rit-
niſko doli ſkozhiti. Tako dobiſh viſok lan in dol-
go predivo — zhe viſoko sraſte!"
„Kadar lan ſejeſh, dolg shakel vsemi ter
prav dolgo ſéme va-nj vſiplji in sopet prav dol-
go is njega isſuvaj: takó bo tudi lan dolg —
zhe je ſéme dobro in vreme sa tó.“
„Ako ti je bilo kaj vkradeniga, pojdi k mo-
drimu moshu ali k pametni sheni ter vtiſni mu
(ji) eno petizo v roke. Tako sveſh — de ſi
doſti bédaſt ſvoje denarje sametovati."
„Merslize ſe snebit, vsemi péſt ſolí, pojdi tiho
k potoku, ter ſeji ſol proti vodi rekózh: Jes ſe-
jem to ſéme na dober namen, in kadar bo ſéme
kaliti sazhélo, me bo tudi mersliza minila. — To
gotovo pomaga, ako mersliza ſama od
ſebe mine.“
„Bradovize odpravit vsemi kaki klinez in v
njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh,
klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Ta-
ko ima on klinez, tí pa bradovize.“
„Goſenze is répe ali sela pregnat, vsemi de-
vét goſenz od vſaziga vogla sélnika in jih v dim-
nik obéſi. — Tako ſi jih ſhéſt in trideſet
pregnal."
„Kadar goſpodar umerje, ſe morajo vſi pa-
njovi v uljnjaku in vſi ſodi v keldru premakniti
— ſizer oſtanejo, kakor ſtojé ali leshé."
„Ako gré nevéſti desh na venez, bodo novi
sakonſki bogati — zhe pridno delajo in hra-
nijo."
„Otrokam pred ſedmémi letmi láſ ne ſtrisi,
ſizer jim pamet odſtrisheſh — ktéra v laſéh
tizhi."
„Ne ſeji sela na vezher, kadar zhednik krave
domú shene: ſizer bode tebi repa sraſtla, — zhe
nameſt sela répo ſejeſh.“
„Povſod tri kljuke naredi; ne bo tréba tebi
veliko miſliti, kako bi ſe imelo bolj obrazhati.
Zhe ſe ti ne sgodi po volji — ſo kljuke tega
krive."
„Na sibelki ſe mora noga od môre narediti,
ſizer pride môra ter otroke tlazhi ali isſiſá —
deſiravno môre ni."
„Kadar merlizh s enim ozheſam pomiſhkuje
ali oblizhje mehko obdershi, po eniga od tega
doma pride — préden petdeſet lét pretê-
zhe."
„Kadar nozhe shivina jeſti, poloshi roké na
krishem zhes-njo ter jih tako od glave po herbtu
zhes rep potégni rekozh: Ako ſi ti sazoprana od
konza do konza, te pogladim tudi jes s rokami
od konza do konza. Sopet bode jedla — kakor
hitro bode lazhna."
Take norzhije, kar vſe nizh ni, in ſhe vezh
drusih vrash, ktere je na ſvojim popotovanju po
ſvetu med ljudmi naſhel, kakor od snaminj v prati-
ki, od mertvaſhkih par, od méſza in njegovih kraj-
zov in ſprememb, od ſhkratelnov, od moshá bres
glave, od béle shene in kar je ſhe takih neum-
nih rezhi vezh, je Tone vſe v ſvoje bukve sa-
piſoval, ktere bukve je bahovno moſhnjo
imenoval. Kadar mu je dolgzhaſ bilo, je te nor-
zhije prebéral ter ſvoje kako, sakaj in kzhe-
mu prevdarjal. Najdel je vezhdel, de pri vſim
tem drusiga ni, kakor dosdevanje ali hudobnoſt.
Uſmiljenje je imel s takimi ljudmí, ki ſi ſvoje
glave s takimi norzhavimi rezhmi polnijo, ktere
nikakiga temelja (grunta) nimajo. Doſtikrat ſe tako
v ſhkodo pripravijo ali hudo pregreſhé, kadar
ſ. imé Boshje k temu nepotrebama pritikujejo.
(Dalje ſledi.)
Naſhim prijatlam!
Vezh piſem ſmo she prejeli, ktére nam pravijo,
kako ſerzhno ſo „novize" po vſih deshelah ſprejete,
kjer ſe ſlovenſki jesik govori. Niſmo pa hotli dosdaj
nobeniga téh hvalnih piſm natiſniti, ker bi nam kdo
lahko ſamolaſtno hvalo ozhital. Pred nekim zhaſam
ſmo is Zelovza piſmo prejeli, ktero vunder tu-
kaj osnaniti hozhemo: vſak prijatel noviz ga bode
gotovo s veſeljem bral, poſebno pa tiſti, ki sa no-
vize piſhejo. Sakaj — njih ſo saſluge, de „novize"
bravzam dopadejo! S veſeljem bodo tudi sanaprej
namen kmetijſke drushbe podpirali in ſlovenſki
zhaſopiſ bode vſaki dan vezh prijatlov dobil.
Poſluſhajte, prijatli! tadaj, kaj to piſmo is Ze-
lovza govori:
V Celovcu 4. prosinca.
„Ne zamerite, ako nektero besedíco od
naših „kmetijskih novic" progovorim. Kar človek
rad ima, od tega rad govorí; Němec pravi: „Wo-
von das Herz voll ist, davon geht der
Mund über". Taka se meni godi pri slovenščini."
„Kar se tiče jezika u teh novicah, ga lehko
zastopi vsaki Slovenec per nas, samo ako brati
znade, ako pa ne znade, pa niso tega novice
krive, ampak on sam, da se ni naučil, kakor valja."
„Slog (Styl) je lèp, gladak, lehko razumliv,
s jedno besedo: národno - slovensk; posebno u
izvornih sastavcih (Original-Aufsätzen), kakoršni
so večiděl vsi, kteri so s malemi pismeni tiskani.
Težej je kaj iz ptujega jezika lépo posloveniti,
kakor kaj izvorniga po slovensko lèpo napisati.
Tudi s večimi pismeni tiskani sostavci imajo lép
slog."
„U vsih se lépe, dobre reči povejo — pa tudi
slog je tak, da mora vsaki zastopiti; — da, ako
bi kdo dobro ne slišal, bi skoro ošlatal, kar se
12
pove. Tak slog je prav! Kako lep slog imajo
tudi nektere pesmi! Kaj pa naj bolj dopade meni
in še mnogo drugim u kmetijskih novicah?"
Tri reči:
1. „Da se novice vsakiga prepiranja sogible-
jo. — Concordia res parva crescunt, dis-
cordia maximæ dillabuntur!"
2. „Da te novice ne gledajo samo na krajnske
Slovence, ampak, da nas vse vkupej bratersko
objemejo, karkoli je nas Slovencov u Krajnskej,
Štajarskej, Koroškej, na Goriškim, Benatskim i. t. d.
Koga bi ne veselilo, kadar vidi, da Slovenec brat
Slovenca bratra ljubi po kristijansko, in ga ne
čerti več, kakor je, žalibože! nekada bilo."
3. „Da se te novice pomalim u jeziku pribli-
žujejo narečji bližnjih Slavjanov u Horvatskej,
Slavonii, Dalmacii i. t. d. — Navadno se je po-
prej pisalo, na primer: sdej, kedej, tedej —
u km. novicah sadaj, kadaj, tadaj; s tem po-
slednjem se približemo vsim dolnjim bratrem —
kteri tako te besede izgovarjejo, kakor koroški
Slovenci: namreč: sada, tada, kada. Istrian-
ce, mislim, da Krajnci zastopijo. Istrianca pa
zastopi Horvat, Slavonec, Dalmatinec, Serb in
Bosnjak tako, kakor, da bi si bila soseda u jednej
fari. Za te naše novice je zato naj lepši jezik
tisti, ki se govori med Ljubljano in Reko (Fiume).
Bliže je Ljubljani, bolj je po Koroškim — bližej je
Reki, bolj je podoben govoru vsih dolnjih Ilirov
(južnih Slavjanov). Jaz Vam pišem iz Koroške-
ga — pa vendar pravim, da je treba s časama
le bolj in bolj približovati se narečju (Dialekt),
ktero se okoli Reke govori — Tisto narečje za-
stopimo blizo vsi južni Slavjani. — Tudi veſeli
nas, kolikorkrat u novicah kaj beremo u ilirskom
pravopisu — in želimo, da bi sastavci le bolj in
bolj pogosto se u tem pravopisu tiskali tako, da
bi sada leto pol od naših novic se že u ilirskom
pravovisu natiskalo — pol pa naj bi bilo še u
Bohoričici. Tu treba počasno postopati, da ni-
kogarja ne silimo, nikogarja ne žalimo, in
vendar zmiraj na bolji gremo."
„Ne zamerite mi u ničem, da sim Vam to pi-
sal, in ako bi bila u tem listu kaka beseda, da
bi Vas ili koga drugega dražila, izbrišite jo, iz
pera mi je smuknila, da nisim vedel. S Bogam!
Matija Majer, domſki kaplan.
Na dan s. Vincenca pravijo :
Če Vinka sonce peče,
U sode vince teče.
Popravki.
V liſtu Nr. 1. v raslogu „prijatelſke voſhi-
la sa naſhe domazhine" beri na 2. ſtrani v dru-
gim predelku v nar sgorni verſti: tó lahko dervo —
in v Nr. 2. ſheſti ſtrani v ravno tiſtim raslogu, dru-
gim predélku, v 23 verſti od ſpodej beri: ko bi po
zéli desheli tako (t. j. s rasori) orali. —
V liſtu Nr. 2. v raslogu „kaj je ſtoriti, ka-
dar zhlovek smersne" nameſt: Med vſimi po-
mozhki, beri: Nar bolji med vſimi pomozhki.
V tretjim ſpiſku imén deléshnikov beri: goſpod
Perzhizh Matévsh, fajmoſhter podfare v
gojsdu, nameſt: kaplan.
Ne Maroſhnik B. fajmoſhter podfare
v Shent-Jakopu, ampak Marouſhnik J. kaplan
v Shent-Jakopu:
Sakaj ſte mi, le u 's imena vseli,
In me 's kaplana fajmoſhtra ſtorili, —
V podſaro moj Shent — Jakop ſprebernili, —
Kako B. nameſt J. poſtavit ſmeli?!
Şte prav'li, kako ſo ſe Nemzi brili,
K' ſo savolj Gratz al Graetz ſe k vojſki vneli!
Tud' mi savolj imen b'mo vojſko 'meli,
Zhe bote vezh tako jih prekerſtili. —
Kar niſim, ja neſmem, v novizah biti ;
Bi snalo — kdo ve, kaj? — ſe mi sgoditi!
Oh! najte le reſnizo prit' na dan. —
Odvseto zhaſt Şhent-Jakopu *) vernite,
Men' dano pa lepo nasaj vsemite,
K' ſte fajmoſhter mi djal' nameſt' kaplan.
Jernej Marouſhnik.
Şhent — Jakop v roshni dolini na Koroſhkim je fara — ima
2077 duſh — in tehantija.
Voda rata obilno hladna,
In bolezin rada se očita.
U Ljubljani
U Krajnju
Shitni kup.
13. Proſénza.
8. Proſénza.
Kmetovski pregovori za mesec
Prosenec.
Je zima ugodna? Prosènec volan?
Tak spómlad bo zgodna, gorák letni dan.
Če pred in u Prosèncu ne zmerzuje, ne sneží,
Sušec, mali Traven rad obilno namestí.
Če plohe v Prosěncu jamejo dret',
Ženice po leti nemajo kàj žet'.
Suh Prosěnec grozdje napolnuje,
Al' Prosènec moker sóde izpraznuje.
Če v tem mèscu zemlja nezapadna,
Je preveč od juga brita;
ſl.
kr.
fl.
1 mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
1
Turſhize.
Sorſhize .
1
1
Ershi . .
„ Jezhmena . .
„ Profa . . . .
Ajde . . . .
1
.
Ovſa .
1
1
21
2
3
2
36
1
1
Zena preſhizhev v Krajnju 8. Profénza:
Preſhizhi téshejſhi ſorte po 5 1/2 do 6 krajzarjev funt.
loshejſhi ſorte po 5 krajzarjev funt.
Şhpèh po 13 1/2 goldinarjev zent.
kr.
28
27
58
10
39
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.