CENA 120 din - Leto XL - Št. 12 Kranj, petek, 13. februarja 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE _______ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA LET GORENJSKO Cilji ostajajo besede Polka je ukazana. Janez Zemljarič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta je gorenjskim politikom in gospodarstvenikom govoril o skupnih gospodarskih problemih v državi in možnostih za izboljšanje razmer. Menda se še ni zgodilo, da bi ob podelitvi velikih in malih Prešernovih plaket toliko priznanj odnesli člani enega kulturnega društva. Savski folkloristi so jih dobili pet. Čudežne žavbice švicarske smučarije Vse sile smo združili za organizacijo tega svetovnega prvenstva, izpolnili smo vse obljube, ki smo jih dali Švici in svetu. Zavračam očitke, da smo predragi, pravijo Švicarji. Če natakar trešči v gosta Zgodilo se je v uglednem lokalu. Mladi natakar se je nepričakovano zazibal in cenjena gostja je dobila ostanke hrane s pladnji vred v razkošno naročje. stran 3 stran 5 s stran 10 — 11 stran 10 — 11 kd, 10. februarja — Podpredsednik zveznega izvršnega sveia Janez Zemljarič se je danes "istroju hotela Toplice na Bledu pogovarjal z gorenjskimi politiki in gospodarstveniki o jj°spodarskih problemih v državi. Poudaril je, da smo se že navadili živeti, delati in gospo-jjaHti z inflacijo in da smo zelo malo pripravljeni storiti, da bi jo ubrzdali. Gorenjski gospodarstveniki so podpredsednika seznanili predvsem s težavami pri poslovanju s tujino. — ?|a sliki: Janez Zemljarič (desno) in Boris Bavdek, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. — Foto: F. Perdan I Le dobri dobivajo darila Dobivajo jih na račun dobrega dela, dobrega gospodarjenja, zato, ker sami mislijo in tuhtajo, razmišljajo s svojo glavo, spodbujajo ustvarjalnost vsakogar, se ne zapirajo pred inovacijami, znanje plačujejo in veliko dražje in lažje prodajajo drugim. Revni, med njimi smo še tudi mi, pa jih v nedogled dajemo in še jih bomo dajali, ker proizvajamo drago, nekakovostno, ne dosegamo ugodnih cen in zaostajamo za razvojem, ker želimo vse novo kupiti, sami pa nočemo ali nismo sposobni razmišljati. Tudi zato prihaja do poceni izvoza, do drage prodaje blaga doma, do tretjinskih plač, ker smo pač lep del denarja podarili bogatim. In druga resnica, povezana s tem. Revnemu zato ostaja edina tolažba zapravljanje, bogatemu pa varčevanje. In še tretja resnica. Delovno intenzivna družba lahko dosega največ 3000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, kapitalno intenzivna največ 5000 dolarjev, znanstve-notehnično in inovacijsko osveščena ter organizirana družba pa tudi do 15.000 dolarjev narodnega dohodka. Neizpodbitne (za nas pogosto krute) resnice so bile povedane na sredinem posvetovanju o inovacijski dejavnosti, ki ga je pripravil medobčinski svet Zveze komunistov za Gorenjsko. Na pogovor, bolj podoben predavanju, so bili vabljeni predvsem direktorji. Ni šlo za pranje možganov, ampak predvsem za dokazovanje, daje njihova vloga pri premagovanju protiinovacijskih odporov odločilna. Vsaka sprememba je boleča, in to je najtežje za ljudi, vajene tradicionalizma, in teh naj bi bilo največ med srednjo strukturo. Če imaš probleme, potem inovacijo, svežo, napredno pamet, rabiš. Te pameti pa ne bo ob razmišljanju, da pač navadni ljudje ne znajo misliti. Treba jih je aktivirati in opustiti škodljivo delitev na tiste, ki so dolžni misliti, in na one, ki morajo samo delati. Če bomo razmišljali o novem vsi, strokovnjaki imajo pri tem vččje naloge glede na njihovo znanje, od ostalih, potem bomo vsi bolj zagreti za novosti, bolj ustvarjalni, več bomo sodelovali in tudi zaradi tega več samoupravljali, j. Košnjek j^oddelkov imamo preveč Borba za šolske oddelke ranj, 12. februarja — Na Gorenjskem razpravljajo o h ^ži šol. Razprave so burne, kajti že zdaj je 10 oddelkov ^ajo. yec, ponekod pa bi zanje imeli učence, pa oddelkov ni šob Iz osnovnih šol prihaja letno 24.000 osnovnošolcev, a ski sistem ponuja dva tisoč mest več. Tudi na Gorenj **ern je oddelkov na srednjih šolah več kot učencev, v res-Ci Ve£ kot pravi statistika, ki ne beleži ponavljavcev in Priliva« iz drugih republik. Zakaj? £e Po občinah gospodarstvo želi domači kader za doma-^.Potrebe, šolniki čvrsto vztrajajo za »svojimi« usmeritva-• • Res je, da se večina učencev želi vpisati v domače šole ft* Je tudi, da kljub raznim usmerjevalnim predvpisom ^.moremo natančno vedeti, kakšne so resnične želje encev. Kljub nekaterim upravičenim vzrokom je odpira jjW novih in novih oddelkov preveliko razkošje, ki naj bi zmernejše in bolj razumljive okvire postavila nova e*a šol, ki je v razpravi. Kako? turi ^'^dar ne bo ravno toliko oddelkov kot je učencev in kruto bi bilo. Nezasedene bodo ostale nezanimive in b ^z°eno premalo vrednotene poklicne usmeritve. Učenci Oo vedno lahko izbirali, a vsaj to bi se lahko zmenili, da n "^-'tno šolsko mrežo ne bi vsako leto znova prekucnile °dri^Uvo '°^ame težnje, tudi šolnikov, saj se nekje šolski (}0. nerazumno povečujejo, drugje pa bi zanje imeli °'j učencev, pa oddelkov ne morejo odpreti, tj Razprave bodo hude, dogovori težavni, prikriti intore-^ Prizadeti, a posledice bi se morale bogatejše obrestova-f^*4 je docela nesprejemljivo, da imamo danes na Go- l^kem kar 10 oddelkov v srednjih šolah preveč. . D. Sedej Zapravljamo si ugled Kranj, 11. februarja — Nova devizna zakonodaja, sprejeta decembra predlani, povzroča gospodarstvu, še zlasti velikim izvoznikom, precejšnje težave. Poslovne banke ne dobijo dovolj deviz in ne morejo sproti poravnati računov tujim dobaviteljem reprodukcijskega in drugega materiala. Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske ima za 24 milijonov dolarjev neplačanih računov; imela pa bi jih še precej več, če ne bi bila previdna. Največ neporavnanih računov odpade na Savo (skoraj 30 odstotkov), veliko tudi na škofjeloški LTH in na druge gorenjske velike uvoznike; in izvoznike. Tri gorenjske delovne organizacije — Planika, Alpina in Sava — so posredovale tudi v Beo- gradu, vendar uspeha ni bilo. »Čeprav imamo dovolj družbeno priznanih pravic in tudi sicer veliko več izvažamo kot uvažamo, imamo pri gorenjski banki za pet milijonov mark neplačanih računov. Ne vem, kdo je odgovoren za reševanje teh problemov - Narodna banka Jugoslavije, poslovne banke, zvezni izvršni svet ali kdo drug. Sicer pa tudi na tem področju velja, da prej dobi devize tiste, ki je vsiljivejši Jugoslovanski izvozniki že tako nimamo kdo ve kako velikega ugleda na tujih trgih, s takšnim in podobnim odnosom do tujih dobaviteljev surovin in drugega materiala, pa si ga še zmanjšujemo,« je dejal Anton Gros, direktor Planike. Tehnološko-ekološka sanacija Termike na Trati Rok za oceno hrupa prihodnji teden Skofja Loka, 12. februarja — Izvršni svet občinske skupščine je v torek obravnaval poročilo o izvajanju programa izvedbe teh-nološko-ekološke sanacije Termike na Trati. Ugotovil je, da izvedba poteka po programu, ki ga je julija lani sprejela občinska skupščina. Na Starem vrhu nad Škof j o Loko Smučarska mladež Evrope Skofja l.ok.i, 12. februarja — Večina današnjih vrhunskih smučarjev je prve uspehe dosegala na pionirskem FIS tekmovanju na Starem vrhu nad Škof-jo Loko. Tu so od naših zmagovali Jure Franko, Ilok Petrovič in Mateja Svet. Tokrat bo Stari vrh spet gostil pionirje, rojene leta 1972, 1973, 1974 in 1975, iz Češkoslovaške, Avstrije, Švice, Zvezne republike1 Nemčije, Finske, Združenih držav Amerike, Poljske, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Turčije, Italije in Ju goslavije, ki bo nastopila / dve ma ekipama. Udeležba, kakršne na Starem vrhu doslej še ni bilo. Organizacijski odbor vodi Janez Šter, častnega pa predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Dvanajsti Pokal Loke se bo začel v nedeljo z dopoldanskim treningom. Ob 15. uri bo slovesna otvoritev, ob 20. uri pa sprejem. V ponedeljek dopoldne bodo na Starem vrhu tekmovanja v slalomu, v torek pa v veleslalomu. J. K. Pri nekaterih delih oziroma aktivnostih prihaja sicer do manjših zamud, vendar v Termi-ki zagotavljajo, da to ne bo ogrozilo dogovorjenega končnega roka, ki poteče konec tega leta. Tako na primer še ni projektno rešena sanacija hrupa, za kar je občinska skupščina tudi podalj šala rok do konca prvega trome-sečja letos. V tem času mora Termika predložiti tudi dopolnjen program sanacije v obravnavo občinski skupščini. Pozitivna pa mora biti tudi ocena SEPO. Na seji izvršnega sveta so, tako kot sta ugotovila odbor za vprašanja varstva okolja in komite za družbeno planiranje in urejanje prostora, opozorili predstavnike Termike, naj posvetijo še posebno skrb pravočasni zagotovitvi denarja. Ta je namreč pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Predstavnika Termike pa sta pojasnila, da manjše zamude roka ne ogrožajo, da na programu izve'' dela jo pospešeno in da za upu na tem področju velja 1-uri delovni čas. Kar pa zadeva denar, se lahko zgodi, da bo prišlo do zakasnitve investicijskega programa, bicer pa program sanacije hrupa dela njihova skupina, ki ga bo dala v presojo zunanjim izvedencem, do 20. februarja pa ga bodo tudi predložili SE-PU. Marca pa bo o njem lahko prav tako razpravljala občinska skupščina. Izvršni svet pa je ponovno opozoril tudi na sodelovanje Termike s krajevno skupnostjo in na obveščanje krajanov. Stališče odbora za vprašanja varstva okolja, je namreč, da mora Termika vsake tri mesece o izvajanju sanacije seznanjati tudi krajevno skupnost in ji posredovati vsa gradiva, ki jih posreduje občinsk' skupščini. Odbor je v svojem stališču celo zagrozil, da ne bo obravnaval problematike Termike, če ne bosta prej obveščeni tudi krajevni skupnosti Trata in Sv. Duh. A. Ž. i| vr,.S,nu^' s,in' zamenjale šolske torbice, se je skisnlo tu-&iijJ4/nu'> ki po vremcnoslovski napovedi ne bo nič kaj bolj A v li° tu<^ v naslednjih dneh. Otroške sani in smuči bodo Km.Hit» L '* ,narji"*je N' bodo oddahnili, saj bo dež pobral še kupe mokrega snega. - Koto: F. Perdan ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Start Teka treh dežel Kranjska gora, 11. februarja — V nedeljo, 15. februarja ob pol desetih bo na travniku za osnovno šolo v Kranjski gori start 30 kilometrov dolgega Teka treh dežel. Prireditev mednarodnih razsežnosti vsa leta organizirajo Turistična društva iz Kranjske gore, Trbiža in Podkloštra na Koroškem, kjer je v vasici Selce cilj teka. Tek nima le športnega pomena, ampak je izviren odraz sodelovanja ob meji, saj tekači prestopijo dve državni meji, organizatoru pa prav tako skupno pripravijo prireditev. Turistično društvo Kranjska gora obvešča, da bodo že od sedme ure zjutraj na startu izdajali startne številke, tekmovalci pa morajo obvezno imeti s seboj tudi potni list. I/. Kranja bo na Tek treh dežel odpeljal poseben svtobus. Ob pol sedmih zjutraj bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju. Prijave sprejemajo na telefonu 21-170. Če bo manj od 30 udeležencev, posebnega avtobusa ne bo. J. K. GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 13. FEBRUARJA 1987 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVUI Sindikat in stavka Ljubljana, 9. februarja — Ponedeljkova seja predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov je bila nekaj posebnega. Prvič po vojni je vodstvo slovenskih sindikatov temeljito razpravljalo o ponašanju in pravilih igre delavcev med stavko, prav tako pa tudi o svoji vlogi v takih primerih. Od primerov prvih stavk pri nas do danes je bil sindikat ponavadi vpleten le v problematiko pred izbruhom stavke, med samim dejanjem je njegova vloga bledela, v ospredje pa je bil porinjen spet po končani stavki, ko je bilo treba razčiščevati, ali je bila stavka upravičena ali ne, kdo je za izbruh delavskega nezadovoljstva kriv, ali je vsak naredil vse, kar bi moral, da do stavke ne bi prišlo. Največkrat so po končani stavki poklicani in manj poklicani razpravljali, ali je stavka pri nas dovoljena ali prepovedana, skoraj nič pa o vzrokih za nezadovoljstvo, o ponašanju delavcev in sindikata med stavko pa sploh nič. Prav tako ni bilo malo takih, ki so demagoško trdili, da je stavka nesprejemljiva tudi zaradi tega, ker imajo delavci vso oblast v svojih rokah in zato stavkajo proti sebi, proti svoji oblasti. Vloga sindikata v takšnih primerih ne bo lahka, saj je bil sindikat v preteklosti kot delavska organizacija premalo samostojen, premalo aktiven, s prepičlim ugledom med delavci in tudi preveč na strani poslovodnih in drugih struktur. Teh zavor ne bo lahko odstraniti, vendar jih bomo morali zaradi spoznanja, da bo do stavk pri nas še prihajalo, da jih bomo morali vzeti kot normalen pojav in da se bodo gospodarske in družbene razmere v prihodnosti še zaostrovale. Že priznati to dejstvo je pomemben korak naprej. Narediti pa bomo morali še drugega. Sindikat ga je na ponedeljkovi seji začel. Menil je, da je treba oblikovati pravila ponašanja delavcev in sindikata pred delavsko stavko, med stavko in po njej. Na predsedstvu slovenske sindikalne organizacije so v ponedeljek dejali, da bodo še naprej zagovarjali samoupravno reševanje sporov in postopke, ki jih določa zakon o združenem delu, ki pa ne piše o načinih za reševanje sporov. Določeni so večpartitni odbori, vendar jih še nikjer niso osnovali, tudi zaradi tega ne, ker delavci zaradi možnosti šikaniranja niso hoteli vanje. Slovenski sindikat predlaga institucijo izrednega zbora delavcev, ki ga je dolžan sklicati sindikalni poverjenik, če to zahteva večina delavcev. Njej morata dati podporo tako poverjenik kot izvršilni odbor sindikata, če pred tem že ni izdelal drugačne dokončne ocene stanja. Zahteve delavcev so lahko sprejete že na izrednem zboru, če pa ne, mora o njih razpravljati delavski svet, če pa tudi tu ni uspeha, je zadnja možnost stavka. Sindikat bo stopil na njeno čelo, so dejali, če bo uperjena zoper etatisti-čne in birokratske odnose ter protisamoupravne sile. Prav tako zoper delavce, ki so zahtevali sklic izrednega zbora delavcev ali so prekinili delo po izrednem zboru, če zahteve, sprejete na tem zboru niso bile uresničene, ni mogoče disciplinsko ukrepati. Ostaja pa še marsikaj odprtega. Ali bodo sindikalni poverjeniki kos svojim nalogam? Kako ravnat: v primerih, ko so delavske zahteve v nasprotju z družbenimi usmeritvami (to se utegne dogajati predvsem pri delitvi osebnih dohodkov) in podobno. Prav tu ostaja za sindikate še veliko dela. J. Košnjek KVIZ OZN Kranj — V soboto, 14. februarja, se bodo ob 11. uri v sejni dvorani 15 stavbe skupščine občine Kranj sestali mladi, ki se bodo med seboj pomerili v poznavanju dela OZN. Odgovarjali bodo na vprašanja iz po- dročja dela Unicefa in o razorožitvi v svetu. Za regijsko kviz tekmovanje je prijavljeno 10 ekip iz Ljubljane, Kranjske gore, Radovljice in Škofje Loke. Organizator letošnjega kviza je kranjski center klubov OZN. (vb) Sprejet program Gorenjskega glasa Kranj, 12. februarja — Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko je na seji v sredo obravnaval programske zasnove časopisa Gorenjski glas in predlagano uskladitev ustanovitvenih aktov ČP Glas. Po razpravah v organih občinskih konferenc SZDL na Gorenjskem je svet predlagane zasnove I poudarkom na odprtost časopisa (mesečne priloge oziroma odprte strani ter odmeve) sprejel. Ugodno je ocenil tudi uvedbo tako imenovanih razvedrilnih strani v časopisu, izdajo posebnih p.ilog in načrtovano vsebinsko zasnovo posameznih strani. Na podlagi zakona o obveščanju, ki terja ustrezno organiziranost in uskladitev samoupravnih aktov v časopisih in radijskih hišah, pa je svet sprejel trdi predlagano uskladitev ustanovitvenih aktov v ČP Glas. S tem v zvezi je izvolil 15-članski časopisni svet, v katerem so delegati iz vseh gorenjskih občin in tri delegate (zunanje člane) v delavski svet Glasa. Kar pa zadeva finančne obveznosti ustanoviteljev, je medobčinski svet sprejel stališče, da mora biti delež usklajen z dogovorom in s povečanjem splošne in skupne porabe v občinah. A. 2. GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasu so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje I^»ke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana_ Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Ravdek Jože Albreht, predsednik škofjeloške občinske skupščine Razveseljujejo vlaganja v posodobitev Škofja Loka, 12. februarja — »Investicije v osnovna sredstva naj bi letos predstavljale le 15 odstotkov družbenega proizvoda v občini, kar je morda na prvi pogled malo. Vendar pa delovne organizacije namenjajo denar predvsem za posodobitev tehnične in tehnološke opreme,« pravi Jože Albreht, predsednik škofjeloške občinske skupščine. »Sicer pa so tudi osnovne iztočnice letošnjega programa razvoja dokaj ugodne. Družbeni proizvod naj bi porttsel za 4 odstotke, izvoz za 6 (osem na konvertibilno in za 4 odstotke na klirinško področje), izvoz za 5, industrijska proizvodnja za 4, kmetijska za 2 in produktivnost za okrog 3 odstotke. Število zaposlenih naj bi se letos v primerjavi z minulim letom, ko se je za odstotek zmanjšalo, letos povečalo do enega odstotka.« • »Ugodno ocenjujete načrtovana vlaganja v posodobitev opreme.« »Čeprav je v primerjavi z družbenim proizvodom delež investicij na pogled skromen, smo vseeno priča nekaterim večjim naložbam. Iskra Železniki gradi večji objekt, Predilnica namenja 3 milijarde za opremo, Termika dobro milijardo za ekološko sanacijo, Alpina poldrugo milijardo za posodobitev opreme, LTH nekaj manj za razvoj črpalke za racionalno uporabo energije. EGP gradi in tudi Metalka Tozd Tehtnica v Železnikih. Jelovica pa vlaga v posodobitev opreme in trgovske mreže. Posodobitev prostorov in opreme pa načrtuje tudi Šešir. Kar zadeva malo gospodarstvo, velja omeniti modernizacijo v Poliksu v Žireh, povečanje prostorov v Limosu in razširitev v Domu obrtnikov za usluznostno obrt.« • »Kaj pa kmetijstvo in preskrba?« »Kmetijska zadruga s povečavo in vlaganji v zamenjavo opreme načrtuje večjo pridelavo sirov in drugih izdelkov. Nadaljevala se bo letos modernizacija hlevov v občini. Končujejo se dela na hladilnicah na Trati in končana je tudi gradnja Remize. Kar zadeva oskrbo, be že letos Veletrgovina Loka začela s povečavo trgovske hiše v Železni- Kmetijstvu vso podporo Jesenice, 10. februarja — Člani predsedstva občinske konference SZDL na Jesenicah so razpravljali o ustanovitvi interesne skupnosti za kmetijstvo. Razprava za samoprispevek podaljšana za mesec dni. Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednicu). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), (veto Zaplo tnik (kmetijstvo, Radovljica), I-ea Mencinger (kultura), Darinka Se dej (Jesenice), Helena Jelovčan (Skofja Loka, kronika), Jože Kos njek (notranja politika, šport), Dušan Humer (-.port), Danica Dolem (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, MoŠC Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 _ Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463 novinarji in odgovorna urednica 21-8J0 in 21 8* ».ekonom ska propaganda 23-987. računovodstvo 28-463. mal. oglasi m naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina zrn I. puHelje 1987 j* 4.5M0 din__ Ko so na minuli seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice obravnavali predlog za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za proizvodnjo hrane in preskrbo v jeseniški občini, so menili, da je bil rok za ustanovitev izjemno kratek, vendar je interesna skupnost dobrodošla, če bodo delegati v njej res zadovoljivo delali. Jeseniška občina je izrazito industrijska občina, vendar si kljub temu prizadeva, da bi ohranila kmetijske površine in pomagala predvsem visokogorskemu kmetijstvu Zaredi gradnje industrijskih objektov in predora zemljo izgubljajo, vendar naj bi s pomočjo kmetom obdržali sedanjo kmetijsko proizvodnjo. Z novo samoupravno interesno skupnostjo se obeta nedvomno več administrativnega dela, saj so še pred uradno usta novitvijo odposlali že 14H raznih gradiv. Nastali bodo novi stroški, ki pa bodo upravičeni, če bodo imeli delegati res najširši vpliv na razvoj kmetijstva v občini. V jeseniški občini so za mesec dni podaljšali razprave o razpi su referenduma za samoprispevek, saj je jeseniški izvršni svet predlagal, naj se gradivo za javno razpravo dopolni. Obenem naj bi posamezne krajevne skupnosti še enkrat temeljito razpravljale o programu referenduma za tretji občinski samoprispevek, ki naj bi ga razpisali v naslednjih mesecih. Na seji so podprli programski1 zasnove Radia Triglav Jesenice in Časopisa Gorenjski glas za leto 1987. Menili so, da bi raaovlji-ška družbenopolitična skupnost morala izpolniti obveznost do lokalnega Radia, saj dobro in temeljito poroča iz sosednje občine ter podprli prizadevanja kole ktiva Gorenjski glas iz Kranja, da še bolj odpre svoje strani polemičnim prispevkom občanov. Ko so obravnavali gradivo za skupno sejo skupščine občine Jesenice, so največ govorili o le tošnji resoluciji. V javni razpra vi so se zbrale vse pripombe na predlog resolucije o uresničeva nju družbenega plana, pri neka terih poglavjih pa je še vedno čutiti, da so morda le zbir želja Iz leta v leto se pojavljajo enake potrebe in zahteve v domala isti pisni obliki, premalo je konkretnih nalog in zahtev. D. Sedej Radovljiški mladinci v Mladinskem domu v Bohinju Dogovor in volitve Kolnoj, 11. februarja — Dele gati občinske konference ZSMS Radovljica bodo jutri, v soboto, na enodnevnem seminarju v Mladinskem domu v Bohinju razpravljali o zvezni štafeti, ki bo konec marca začela svojo pot po Jugoslaviji prav iz radovljiške občine, in o delovanju občin ske konference in njenih organov/. Ob koncu seminarja, ob 14 uri, bo še seja občinske konference ZSMS na kateri bodo pregledali delo v minulem letu in se dogovorili za letošnji program dejavnosti. Sejo bodo sklenili z nadomestnimi volitvami. Za odgovorne naloge v organe občinske konference predlagajo Alberta Dobravca, Franja Pogačnika, Majo Zupan, Draga Cikiča, Štefana Paula in Ireno Svetino. C. Z. kih. Novogradnja pa se bo začela v Žireh. Nama pa bo povečala trgovino v Škofji Loki.« • »Kakšen pa je program na področju cest, telefonije...?« »Najprej moram povedati, da se letos na področju šolske mreže in ostalih začenjajo dela v Železnikih. Nadaljevali bomo z gradnjo ceste Trebija — Žiri. Pripravlja se tudi posodobitev cest na območju Škofje Loke in lokalnih cest v občini. Na področju telefonije bo letos poudarek na opremi vozliščne avtomatske telefonske centrale v Škofji Loki in na gradnji omrežja v vaseh v okolici mesta (Sv. Duh, Hrastnica, Reteče, Gode-šič...). Končali pa naj bi z deli na območju Gorenje vasi (Trebija, Oselica, Pleskavica). V krajevnih skupnostih bodo nadaljevali z gradnjo vodovodov, začele pa naj bi se tudi oriprave za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Gorenji vasi in Poljanah.« • »Precejšen poudarek v programu je tudi varstvu okolja.« »V Rudniku že poskusno obratuje čistilna naprava, v Marmorju pa je zgrajen usedalnik za odpadne vode. Termika pospešeno dela na izvedbi sanacijskega programa. Letos pa se moramo tudi odločiti, kako urediti ogrevanje večjih naselij na območju Škofje Loke. Preučujemo možnosti ogrevanja s plinom ali drugimi viri.« A. Žalar Predelana zapornica v HE Moste Lani so v vodni elektraf; ni Moste uporabili leto pre) zgrajeno pomožno zapom1' co, kar je bil pogoj, da so lahko izvlekli glavno zapof' nico talnega izpusta in J° poslali v mariborsko Metal' no, kjer je bila pregledana' Po zakonu mora biti vsaka hidromehanska oprem3 ! pregledana vsakih 10 let> Hkrati je bila glavna zapof' niča predelana v regulacij' sko. Pripraviti morajo se obratovalna navodila, izve' sti tehnični pregled in prev' zem, preden jo bodo začeli uporabljati. Začeli so tudiz rekonstrukcijo prveg3 agregata, ki bo zaključen3 v spomladanskih mesecih' medtem, ko bo rekonstruK' cija drugega in tretjega agregata leta 1989, saj so za to potrebna precejšnJ3 sredstva. Z rekonstrukcij0 in modernizacijo agregatom bo doseženo upravljanje elektrarne iz stikalnice, s čemer bodo humaniziraj! delo, saj v strojnici — P° zemljo, ne bo več potrebna posadka. To pa bo tudi oŠ' nova za kasnejše daljinsk0 vodenje iz Območnega cen-tra vodenja. Izvedli bod" tudi antikorozijsko zaščit tlačnega cevovoda v dolžin1 150 metrov premera 2,6 me' tra. Vodna elektrarna ste je lani proizvedla 62, milijona kilovatnih ur ele* trične energije od planir3' nih 64 milijonov kilovatm'1 ur- D. Papler Zagotovljena kontinuiteta I Kranj, 10. februarja — Po dveh neuspešnih poskusih r mladim v tretje le uspelo izpeljati programsko-volilno 9*' jo OK ZSMS Kranj. Izvoljeno novo vodstvo občinske m'a' dinske organizacije. Programsko-volilna seja OK ZSMS Kranj je bila Pr! vič sklicana že koncem preteklega leta, vendar mladim n uspelo, tako kot na ponovnem sklicu januarja, zagotovi zadostnega števila delegatov. Tudi v tretjem poskusu so ob 15. uri, ko bi se koni renca morala pričeti, manjkali trije delegati — okviri število, ki je onemogočalo izpeljavo že prejšnjih dveh s^J-Delegati, potrebni za polnomočno sklepanje konferenc so le prišli, tako se je seja pričela s poročilom o de ZSMS v Kranju v preteklem mandatnem obdobju in Pr gramom dela v letu 1987. Skozi razpravo se je izoblikoval stališče, da se v Kranju prične i. akcijo pridobitve t. i. n«3 dinskega kulturnega centra in da mladinsko glasilo ^v prej dobi resnično vlogo frontnosti. Sprejet je bil tudi nO razrez delegatske mreže, ki je v preteklosti v dokajš™ stj° na- meri onemogočala delo OK ZSMS — tudi z nesklepčni konference. Seja je dosegla svoj vrh z volitvami. Prodno sO m reč delegati volili člane predsedstva OK ZSMS Kranj J z daljšim prispevkom nastopil Tomaž Gaber, član sta sestavi- predsedstva in obenem mladinec, ki je bil po skjj. pu ene zadnjih sej predsedstva umaknjen s kandidatne ■ Ste za novo mladinsko vodstvo. V svojem nastopu je na' zal vrsto pripomb v zvezi z njegovim umikom s kandin ne liste in v zvezi z uporabo službenega avtomobila. -e Po pozitivnem poročilu nadzornega odbora, ki se J. zaradi Gabrovih pripomb sestal kar med sejo konfereflH so mladi na koncu izvolili tudi nove člane predsedstva u ZSMS Kranj. ... D ,._r Vi ne Bester Novo vodstvo OK ZSMS Kranj: Boštjan Sefic — predsednik (drugi mandat) roj. 14. 5. " po poklicu gimnazijski maturar.t, funkcijo bo oprav profesionalno Slavko Hudobi v n i k — podpredsednik, roj. 27. 3. lO^Oti poklic, u dipl. inž. računalništva, funkcijo bo opravlja' profesionalno Sašo Govekar — sekretar. POJ, 24. 4. 1902, pO poklicu Si ni tehnik, funkcijo bo opravljal profesionalno Računalniška učilnica Leta 1980 so organizaciji1 združenega dela Lipniške doline prispevale 2.590.000 din za nabavo računalniške opreme na šoli Staneta Žagarja v I.ipnici. Decembra jo Izobraževal na skupnost Radovljica namenila sredstva i/ skiada združene amortizacije za vgraditev te opreme v višini 410.000 din. Instalacijska dela, razdelilno omarico in parapetni kanal so izdelali v Iskri Mehanizmi Lipniea. V pr vem poletju šolskega leta smo začeli s fakultativnim poukom računalništva za učence ti razredov na dveh računalnikih Spectrum ZX. V drugem polletju bomo začeli z računalniškim krožkom za učence 5. razredov, delo bo vodil zunanji mentor in sicer Brane Maček iz Iskre Mehani/nu Lipniea. Ruču-nalnica je opremljenu /. OlUC NOVA racu nalniki, ker računalnikov Spectrum ZX ni bilo več mesecev na trgu in tudi ni l>'1() *?£o\0 dov, du bi jih dobili. S sporazumom med ^ imi združenega dela LipmfJ| doline je dogovorjeno, da bo šola v rac« ^ niči nudila tečaje računalništva tudi ^*3 lavce Lipniške doline. Osnovna šola Sta ^, Žagarja Lipniea se zahvaljuje organ'*. ^ jam združenega dela Lipnisko dolin«'. K<( jji prispevali denar za računalniško učiln»c ^ tako omogočili, da šola ne tako zaostaj ^ drugimi v občini, da bo lahko nudila^xtp coni pouk in /nanje, ki ga zahteve hiter voj današnjega časa. Posebna zahvala Iskri Mehanizmi Lipnicu, vodstvu, de' cani, delavcem, ki so z velikim veseljem^ spevali največji delež, da ima šola Uc za računalništvo. , Stane Mi**W EHEK, 13. FEBRUARJA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @@3S®SvM©IEnGLAS Predsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič se je v torek na Bledu Pogovarjal z gorenjskimi politiki in gospodarstveniki o gospodarskih problemih v državi Inflacija je postala način dela, življenja in gospodarjenja „ Bled, 10. feburajra — Že v za-??tku osemdesetih let so se v na-Sl državi dogovorili, kako bodo ^bremenili gospodarstvo im j^u omogočili, da se bo hitreje j^Posobilo za izvozne posle, se ~hnološko posodobilo in razvilo ove in donosnejše proizvodne Pr°grame. kaj se je iz tega izdalo? Ne kaj dosti. Razmere so e se celo poslabšale — namesto j.a bi gospodarstvo razbremeni-!• so mu naložili plačilo še novih aJatev in višjih prispevkov. Zdi e> da je zdaj že v kritični točki, 0 se zastavlja vprašanje, ali bo e zmoglo v tolikšni meri »napa-totu porabo, razbohoteno upra- 0 m preštevilno administracijo ..e le za zvezni, republiški in obeski ravni, temveč tudi lastno ^organizacijah združenega de- Pri premagovanju težav, ki Pretresajo naše gospodarstvo, se pevec sklicujemo na zavest de-Vcev in gospodarstvenikov, Premalo pa je v ukrepih za iz-/^JŠanje razmer gospodarskih Podbud. Nesporno je, da bi se * Kdo odločil za vključevanje v j^dnarodno delitev dela in da 1 Uvozniki še povečali prodajo ,a Zahod, če bi jih k temu spod- uJal gospodarski sistem oziro- y. Medobčinski gospodarski ?°rnici za Gorenjsko oce-da je gorenjsko gozdarstvo sklenilo minulo •eto din s približno 3,6 milijarde ...-arjev izgub. Poldrugo mi-Jjardo jih je v elektrogospodarstvu, 1,8 milijarde v Iskri ^ibernetiki — tozd Števci, ^ milijonov dinarjev v Jedrskih delovnih organizacijah in 230 milijonov dinarjev hirizmu in gostinstvu. ma njegovi ukrepi. Besede »več je treba izvažati, tudi za vsako ceno« se gospodarstvenikom že upirajo, še posebej, če za izvoz nimajo finančnega kritja oziroma jih prodaja na konvertibilne trge slabi gospodarski položaj. Tudi za slovensko kmetijsko akcijo »za kruh in sladkor« se je izkazalo, da prepričevanje ne zaleže kaj dosti, če kmetje izračunajo, da se jim pšenice ne splača sejati in oddajati za prehrano ljudi in da je (bila), na primer, pridelava krompirja donosnejša. V državi so se dogovorili, da bodo osebni dohodki za deset odstotkov zaostajali za rastjo dohodka. Dogovor je ostal na papirju; življenje ga je namreč krepko zaobšlo, saj je bila po besedah podpredsednika izvršnega sveta Janeza Zemljariča lani osebna poraba celo za 20 do 30 odstotkov višja od rasti dohodka. Kaj je mogoče sklepati že iz tega primera? Gospodarski sistem in njegovi (interventni) ukrepi so precej neučinkoviti, tudi zaradi tega, ker je večini že prišlo »v meso in kri«, da dogovorjena »pravila igre« vsevprek kršijo in da se jim pri tem nič ne zgodi. Navadili so se tudi na inflacijski način življenja, dela in gospodarjenja, pritiskajo na cene, delijo več, kot so dejansko ustvarili ter tako ali drugače razpihujejo inflacijo. Janez Zemljarič, v zveznem izvršnem svetu najodgovornejši za gospodarsko politiko v državi, trdi, da bo treba grde navade spremeniti. Januarski podatki o rasti cen in življenjskih izdatkov ne obetajo korenitega zasuka. Nasprotno — kriza se še poglablja, zato izvršni svet že preučuje razloge in pripravlja spremembe in dopolnitve letošnje gospodarske politike. Rekli so: »n Urlep, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko: ■ (iorenjsko gospodar stvo je lani izvozilo za 332 milijonov dolarjev, od tega za 193 milijonov na Zahod, uvozilo pa je za 281 milijonov. Konvertibilni izvoz je bil celo za tri odstotke manjši kot predlani, klirinški večji za 13. Podatki kažejo, da so gorenjski izvozniki v zadnjih letih dobršen del prodaje preusmerili z Zahoda na Vzhod: pred tremi leti je delež konvertibilnega izvoza v skupneTn gorenjskem izvozu znašal 68 odsto-rmmr mmmm tkov, lani le še !>H. Razloga za tO tta liojj en tečaj dinarja in vrednostno neskladje med klirinškim in ^ertibilnim dolarjem. Gorenjsko gospodarstvo že tudi občuti po-^l°e neP^onih računov tujim dobaviteljem surovin in repro-\jF*]8kega materiala. Vse več je kooperacijskih pogodb, dodelav-It^Posioi;, pritiskov na maloobmejno sodelovanje in na sejemske "ngente, pa čeprav je pri teh oblikah devizni učinek manjši kot ^ostčnem izvozu. \ Gorenjsko gospodarstvo bo v tem srednjeročnem obdobju na-ty.ll<) za nalože po cenah iz leta 1985 okrog 200 milijard dinarjev, \ .e9a največ v Iskri, San, Klanu, Planiki, LTH in Peku. Tri četrti-l\*narJa bo z. zelo ozek '.'I milijonov dolarjev neplačanih računov tu \y*°baviteljem že ogroža delovanje naših članic. Družbeno pri- Potrebe po devizah so previsoko .ustavljene tn niso v skladu *\ ty''iun deviznim iztržkom, (e ne bi na dolenjskem naredili ^HPov, bi bil znesek neporavnanih računov še precej večji, ver- ■| °kro'/. novo devi no -akoiiodiijo nismo Sq Neporavnani računi tujim dobaviteljem surovin in dru NnTn"V<>"'"" otežujejo proi. vodnjo, manjšujcjo naš ugled v tuji t^lil'' -'" '"' l,l<" ' denarja Gospodarsku pomoč nerazvitim *ty*bi denarju ;e neučinkovita, treba je zvintoviti prenos tehnolu Cilji ostajajo besede Janez Zemljarič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta, je gorenjskim politikom in gospodarstvenikom govoril o skupnih gospodarskih problemih v državi in o možnostih za izboljšanje razmer v letošnjem in v prihodnjih letih. V Jugoslaviji se srečujemo s podedovanimi gospodarskimi problemi, z neusklajenimi blagovno-denarnimi skladi ponudbe in povpraševanje in z veliko finančno nedisciplino, je dejal Zemljarič. Vse oblike porabe so presegle stvarne možnosti, slabo izrabljamo proizvodne zmogljivosti, imamo precej zastarelo tehnologijo in slabo razvite proizvodne programe. Pestijo nas visoka uvozna odvisnost, velika poraba energije in surovin na enoto proizvoda, zapiranje jugoslovanskega trga v regionalne okvire, omejitve v gospodarskih odnosih s tujino — razvite države zapirajo svoje trge, države v razvoju pa so vse manj plačilno sposobne. Politika gospodarskega spodbujanja nerazvitih ne daje pričakovanih rezultatov, davčni sistem ni enoten... Uspehi, ki smo jih dosegli lani (rast družbenega proizvoda, produktivnosti, kmetijske pridelave, zaposlenosti...) in nakopičeni problemi so vplivali na to, da smo se letos v državi odločili za prodornejšo gospodarsko politiko, je dejal Janez Zemljarič. Postavili smo si tri cilje: nadaljevati z oživljanjem gospodarstva in znatno povečati izvoz, povečati učinkovitost dela in bistveno zmanjšati inflacijo. Podatki za letošnji januar kažejo, da v državi še vedno delamo po starem, da cilji ostajajo besede in da se nadaljuje inflatorni način dela, življenja in gospodarjenja. To smo slutili že lani decembra, ko smo v Jugoslaviji uvozili še enkrat več opreme kot v »normalnih« mesecih in povečali osebne dohodke v primerjavi z novembrom za 22 odstotkov, in to se je potrdilo tudi januarja, ko so maloprodajne cene v državi porasle za 6,6 odstotka. Zvezni izvršni svet, ki že preučuje razloge za obnašanje, drugačno od dogovorjenega, bo nekatere poklical na odgovornost in še ta mesec predlagal zvezni skupščini dopolnitve in spremembe letošnje gospodarske politike. Za inflacijo je več vzrokov, je dejal Janez Zemljarič. Najbolj zaskrbljuje to, da smo se navadili z njo živeti in da čedalje manj mislimo na jutri. Čeprav že resno ogroža naš gospodarski sistem, onesposablja gospodarstvo za izvoz in povečuje socialne probleme, smo pripravljeni malo storiti, da bi jo ubrzdali. Se naprej živimo s parolami iz besednjaka »višje cene«, »realen tečaj dinarja...« Takšno ravnanje ne vodi iz gospodarskih težav in ne zagotavlja manjše odvisnosti od tujine ne tehnološkega napredka in ne rednega plačevanja dolgov. Med razlogi za zaostajanje izvoza na Zahod za načrtovanim sta po mnenju Janeza Zemljariča na prvem in drugem mestu inflacija in konkurenčna nesposobnost proizvajalcev, šele na tretjem ali četrtem pa je nerealen tečaj dinarja. Izvozniki trdijo, da je dinar precenjen; iz tujine pa nas že zdaj opozarjajo, da je naša politika tečaja dinarja zgrešena. Zvezni izvršni svet že pripravlja ukrepe, s katerimi bi podprl predvsem tiste, ki vec izvažajo kot uvažajo. Dinar je lani v primerjavi z nemško marko devalviral za 83 odstotkov, predlani za 89, leto prej za 48 in pred štirimi leti za 74 odstotkov, v primerjavi z dolarjem pa lani za 46 odstotkov, predlani za 48, pred tremi leti za 68 in pred štirimi za 101 odstotek. • Janez Tavčar, direktor KŽK Gorenjske: »Kmetijstvo lahko v nekaj mesecih postane največji zgu-bar na Gorenjskem, če ne bomo odpravili cenovnih neskladij. Medtem ko so se cene na drobno v Sloveniji lani povečale za 9,31 odstotka, so se mleko in mlečni izdelki podražili za 86,8 odstotka, meso samo za 65,4. Pri litru mleka smo ob zdajšnjem neskladju za 70 do 120 dinarjev prihodka, pri kilogramu mesa za 500 do 600 dinarjev. • Boris Bergant, direktor jeseniške Železarne: »Minulo leto smo sicer sklenili brez izgub, vendar je v poslovnem in rezervnem skladu ostalo malo denarja. Naredili smo več kot predlani in napredovali tudi pri kakovosti, toda to se pri dohodku ni poznalo, ker ro cene naših izdelkov za 20 odstotkov zaostajale za rastjo stroškov. V zunanji trgovini imamo težave zaradi ukrepov, ki so jih proti jeklarjem sprožili v Ameriki in Evropi; doma se srečujemo z vse manj kakovesenimi surovinami. Pri gradnji nove jeklarne »ovimo« roke. Računamo, da bomo v naslednjih dneh že dobili prvo jeklo iz novih peči. Več težav l oi s tujimi dobavitelji opreme smo imeli z jugoslovanskimi podjetji.« • Peter Kobal, direktor Iskre Kibernetike: • Vsako leto I vnnno 60 odstotkov proizvodnje števcev na Zahod, od tega štiri petine na najzahtevnejše tuje trge. Vsako leto povečamo proizvodnjo za štiri do pet odstotkov in vsako leto iztržimo na tujih trgih 10 do 14 milijonov dolarjev. Vsako leto smo imeli tudi kar precejšen ostanek dohodka — letos imamo izgubo 1,8 milijona dinarjev,« C. Zaplotnik loto: F. Perdan nuiijti in ustvariti pogoje, da bodo potem sumi delali« Jane/ Zemljarič: Na Zahodu gre vsako leto v stečaj na deset tisoče podjetij, pri nas pa M tega lotevamo še zelo kržljavo, čeprav imamo delovni' organizac'je, ki iz leta v leto izkazujejo izgubo.« Program turističnega razvoja Bleda Strta naložbena krila? Bo program turističnega razvoja Bleda do leta 1990, zapisan na petdesetih straneh v trde platnice vezane knjižice, mogoče uresničiti ali ne — je. vprašanje, ki se vse pogosteje zastavlja v drugem letu sedanjega srednjeročnega obdobja in le dobri dve leti pred svetovnim veslaškim prvenstvom na Blejskem jezeru. Načrtovalci iz Hotelsko turističnega podjetja Bled, Integrala Golfturista, radovljiške občinske skupščine in Zavoda za urbanizem Bled, so namreč že maja predlani zapisali v program, da cilja, povečati devizni priliv s 14 na 27 milijonov dolarjev, ne bo mogoče uresničiti, če ne bo turistično gospodarstvo razpolagalo z vsaj tolikšnim deležem deviz, kot je v zadnjih treh letih. Slutnje načrtovalcev, ki so tudi zapisali, da bo treba v spremenjenih gospodarskih razmerah naložbe oklestiti za dve tretjini, se, žal, uresničujejo. Nova devizna zakonodaja, ki je začela veljati decembra predlani, j£ turističnemu gospodarstvu odvzela »šticungo« (zaslužek od združevanja deviz), ki je predstavljala zelo pomemben dohodkovni vir za naložbe. Na Bledu so v letih, ko so še razpolagali z devizami, veliko naredili: zgradili so prizidek hotela Krim, prizidek restavracije Bistro hotela Toplice, novo restavracijo in samopostrežno trgovino v kampu Zaka, novo depandanso Bogatin v bližini hotela Jelovice. Hotela Golf in Park sta zgradila stanovanja za svoje delavce in začela izkoriščati toplo jezersko vodo za ogrevanje vode in radiatorjev v hotelih... Naložbena krila so, sodeč po rezultatih gorenjskega turizma, kije minulo leto sklenilo celo z 230 milijoni dinarjev izgube, sedaj bolj ali manj strta. Tudi podatek, da je vsemu slovenskemu turizmu lani ostalo od dohodka le za eno hotel s tristo posteljami in da je tudi zimska sezona precej slabša, kaže, da se turizmu, sicer prednostni gospodarski panogi, ne obetajo ravno najlepši časi. Bled bi namreč za uresničitev programa večjih turističnih naložb (izgradnja hotelov Mlino in Belvedere ter večnamenske športne dvorane, razširitev golf igrišča, obnova festivalne dvorane in grajskega kopališča, ureditev garaž in Vile Bled, postavitev treh vlečnic in gospodarske stavbe na Zatmiku in ureditev smučišča na Straži) potreboval po lanskih oktobrskih cenah okrog 17 milijard dinarjev. Nesporno je, da sam tega ne bo zmogel in da bo tež-' ):o zagotovil že četrtinski delež, kolikor je potrebno za najetje in koriščenje posojil. Brez nevračljivega denarja, izdatnih bančnih in komercialnih posojil in velikega deleža sovlagateljev se bo načrt turističnega razvoja sesul kot »hiša iz kock.« Blejski primer tudi ponovno opozarja, da pri nas ni mogoče stvarno načrtovati. Gospodarske razmere se prehitro spreminjajo; zdi se, da tako hitro, da jim turistično gospodarstvo komajda sproti prilagaja načrte. C.1 Zaplotnik IZ GOSPODARSKEGA S¥ETA Investicije v Metalki TOZD Triglav Tržič Tržiška Metalka TOZD Triglav je lani uspešno poslovala ir si zato ob tem za letošnje leto zastavila pomembne investicije Nabavili bodo nove stroje za program sider, za kar imajo že zago tovljeno zahodno tržišče. Letos nameravajo tudi računalniško opremiti obdelavo podatkov. Že skoraj vso potrebno dokumentacijo imajo zbrano za uvedbo nanosa mehaničnega cinka, ker ima jo velike probleme z galvansko obdelavo proizvodov. Pri mehani; čnem cinkanju bodo nanosi cinkanja na izdelke točno regulirani v poljudni debelini. Izgled cinkanja bo proti galvanskem nekoli ko grobejši, podobno kot pri vročem cinkanju, vendar kvalitet nejši in cenejši. £). P. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Maja bo hotel pod streho Gozd Martuljek, 12. februarja — V Gozd Martuljku gradijo delavci Slovenija-ceste Tehnika, TOZD inženiring Ljubljana, nov hotel B kategorije, v katerem bo 60 sob in 120 ležišč. Hotel, ki ga gradijo v alpskem stilu z balkoni in razgledom na .Špikovo skupino, bo imel tri nadstropja. V njem bo restavracija s 300 sedeži ter dve konferenčni dvorani. Predračunska vrednost gradbenih del je milijarda 360 milijonov dinarjev, investitor pa delovna organizacija Petrol iz Ljubljane. Delavci so zidali hotel vso zimo, z izjemo tistih dni, ko se je temperatura spustila globoko pod 0 stoDinj Celiz-ja. Predvidevajo, da bodo gradbena dela zaključili do konca maja, ko bodo začeli z montažo opreme. Zdaj, ko novi hotel v Gozd Martuljku že dobiva novo Obllk0, se vedno bolj zdi nerazumljivo, zakaj niso podrli vsega starega hjekta. Nekdanji Rozmanov dom je bil pač povsem dotrajan in je bila novogradnja upravičena, vendar bi bilo tedaj najbrž veliko bolje, ko bi podrli ves stari objekt. Ko bodo nov hotel visoke B kategorije odprli, bo podoba hotelskega objekta se bolj čudna, saj stari del »sloni« na novogradnji. Ce ga. \ kratkem ne bodo sami podrli, se bo pač sam... *'*D.""Seđej Me^EMESGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE k ha j ki: po gorenjski Večji prostori mejne milice na Ljubelju — Do praznika varnosti, 13. maja, bo zgrajen prizidek k postaji mejne milice na Ljubelju. S tem se bodo delovni pogoji miličnikov na zelo obremenjenem mejnem prehodu Ljubelj z boljšal i. Prizidek gradi Splošno gradbeno podjetje Tržič, veljal pa bo skoraj 40 milijonov dinarjev. (J. K.) — Foto: F. Perdan Proslava na Upniški planini Radovljica — Danes (petek) se bo na redni seji sestalo predsedstvo občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV v Radovljici. Obravnavali bodo letošnji finančni načrt in se dogovorili o organizaciji letošnje proslave ob 45-letnici boja na Lipniški planini. Na dnevnem redu pa je tudi program vzdrževanja grobov in grobišč v tem srednjeročnem obdobju. q ^ ravnanje in kopanje v Park hotelu Bled — Društvo naturistov Gorenjske bo jutri, 14. februarja, )b 19. do 22. ure v Park hotelu na Bledu priredilo savnanje in kopanje. Kopanje in savnanje bo poslej vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu do meseca maja v Park hotelu na Bledu. Vstopnina je 1300 dinarjev, za otroke pa je brezplačno. Društvo vabi, da se pridružite. Naklanski gasilci vabijo Naklo — Gasilsko društvo Naklo prireja za gasilce gasilskih društev Duplje, Brezje, Žeje-Bistrica in Naklo športno tekmovanje v veleslalomu in tekih na smučeh. Tekmovanje bo v nedeljo, 15. februarja, ob 10. uri na Cegelnici. Prijave bodo sprejemali pol ure pred pričetkom tekmovanja. Informacije pa daje tudi povelj-lik sektorja II občinske gasilske zveze Kranj. Denar za krajevne skupnosti Radovljica — V radovljiški občini bodo letos za delovanje krajevnih skupnosti namenili iz občinskega proračuna okrog 59 milijonov dinarjev, kar je sicer 72 odstotkov več kot lani, realno pa nekaj manj. Denar naj bi se, kot predlagajo, delil takole: krajevna skupnost Radovljica naj bo dobila približno 7,9 milijona dinarjev, Bled 6,9 milijona, Lesce 5,2, Bohinjska Bistrica 4,7, Gorje 3,9, Begunje 2,9, Srednja vas 2,6 milijona dinarjev, Podnart 2,1 milijona, Bohinjska Bela, Kamna gorica, Lancovo in Srednja Dobrava približno enako — po 1,8 milijona dinarjev, Kropa, Ljubno, Ribno in Zasip okrog 2 milijona, Mošnje, Brezje in Stara Fužina približno. 1,9 milijona in krajevna skupnost Koprivnik 1.7 milijona dinarjev. C. Z. Redki in med prvimi — Lani, ob p; iznovan ju krajevnega praznika, je Martin Košir, častni krajan krajevne skupnosti Tenetiše v kranjski občini, na svečanosti v novozgrajenem domu v Tenetišah razvil prapor krajevne skupnosti. Pobudo, da ima krajevna skupnost svoj prapor, so dali borci. Zdaj je krajevna skupnost Tenetiše ena redkih in med prvimi pri nas, ki s praporom spremlja svečanosti in se z njim tudi poslovi od krajanov na zadnji poti. Praporščak oziroma zadolžen za prapor je Janez Košir, starejši, iz Tenetiš 26. — A. 2. Imate konjička? Divji petelini, pajki Janez Kristane iz Šenčurja je 42 let delal v Tekstilindusu, dolgo let je bil tkalski mojster. Dva stroja nista bila enaka, pripoveduje, in nič koliko delov zanje je moral kar sam narediti, ker jih ni bilo nikjer dobiti. »Šra"bal« je vse življenje, pa tudi zdaj, ko je že 17 let v pokoju, ne odneha. Kolesa popravlja otrokom pa tudi kakšnemu sosedu. Točno ve, kdo ga je vozil, otrok ali kdo od starejših. Tako kot otroci, ga ne more nihče zdelati. Včasih, ko se je še bolj skromno živelo, je vsem svojim otrokom sam naredil kolesa. Iz starih nova. Lovec je bil in ko je pred leti nekje videl prav lepega divjega petelina, iz bakra stolčene-ga, se ga je lotil še sam. Izrezal ga je iz ravne pločevine, kot krojač hlače, pravi, potem pa ga je oblikoval. Posebna orodja si je naredil, lesena kladiva, /elike in manjše diete. Tolkel je baker, ga krivil in pod njegovimi rokami je baker postajal vse bolj podoben tej nrelepi živali. Potem je še pobarval ro-io, stolkel oko, trup nasekal, da se vidi kot pravo perje... Vsakič je bilo treba drugačno kladivce, drugačen dlet. Na koncu ga je namazal s temnim emajl lakom, razredčenim z razredčilom, da je »perje« prišlo še bolj do izraza. Že prvi mu je dobro uspel in tistega ne da iz hiše. Potem jih je naredil še veliko za prijatelje in znance. V Nemčijo, Ameriko, celo v Avstralijo so njegovi petelini potovali za darila. Kasneje se je lotil tudi luči v obliki pajka, ki jih včasih vidimo nad vhodi v hiše, pa svečnikov, takih s tremi roglji in s krožnički za vosek. Dvakrat je svoja dela v Šenčurju razstavljal, ko je Turistično društvo pripravilo razstave ročnih del ob 8. marcu. Pripraven in deloven je Kri-stančev ata. Vsega se loti. Prav zdaj ima spet v delu enega petelina. Čez 70 jih ima, a vsako dopoldne dela po šiin, pet ur. Popoldne si pa vzame prosto. Saj je vendar upokojen! D. Dolenc Največje društvo v Kranju in peto v Sloveniji Premajhni prostori največja ovira za delo Kranj, 12. februarja — »Zaradi raznovrstne dejavnosti in velikega zanimanja smo v Avto moto društvu na Koroški cesti v Kranju že nekaj časa zelo utesnjeni. V neposredni bližini že imamo nekaj zemljišča. Prizadevamo pa si, da bi na tem območju čimprej lahko zgradili nove prostore,« pravi sekretar društva Pavel Šmitek. Miro Hočevar, predsednik komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu Pavel Šmitek, sekretar Avto moto društva Kranj nas 1 v Zaradi prostorske utesnjenosti je pred Domom AMD v Kranju velikokrat še kar nevzdržna gneča Avto moto društvo Kranj, ki deluje na območju kranjske občine in njeni ožji okolici, sedež je na Koroški cesti na Zlatem polju v Kranju, ima danes prek štiri tisoč članov. Največje društvo v občini je to in po velikosti peto v Sloveniji. Pa ne le po članstvu, tudi po dejavnostih sodi društvo med večja. Poleg komisije za organizacijo in članstvo, gospodarske komisije, za športno dejavnost in šolskega odbora je še posebno delovna komisija za preventivo oziroma vzgojo in varnost v cestnem prometu. »Preventivi oziroma vzgoji in varnosti v cestnem prometu smo v društvu vedno namenjali posebno in veliko pozornost,« pravi dolgoletni predsednik komisije Miro Hočevar. »Imeli smo predavanja po šolah in v delovnih organizacijah. Zdaj so v šolah to delo prevzeli mentorji. Mi pa imamo na skrbi pogovore s starši. Srečujemo se z njimi predvsem na roditeljih sestankih. Tako smo imeli lani 19 takšnih srečanj s starši po šolah in blizu tisoč jih je bilo na vseh roditeljskih sestankih. Razen tega na šolah in v vrtcih prirejamo tudi tako imenovana kviz tekmovanja. Ta oblika vzgoje in izobraževanja pa se je zdaj začela uveljavljati tudi med dijaki srednjega usmerjenega izobraževanja in med pripadniki JLA. Razmišljamo pa tudi, da bi v vrtcih spet začeli prirejati nekdaj že zelo priljubljena tekmovanja.« Sicer pa je Miro Hočevar precej razočaran nad prometno etiko pri nas nasploh. Čeprav zakon o prometu ne obravnava le voznikov, smo največkrat pešci, kot udeleženci v prometu, še najraje prepričani, da so le vozniki edino zlo na cestah in da se morajo v vsem podrediti pešcem. Res je, da tudi vozniki kršijo pravila, vendar udeleženci v prometu smo vsi in prometna etika je stvar vseh nas. Poleg komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu ima v društvu celo leto precej dela tudi tako imenovani šolski odbor. Ta namreč skrbi za avto šolo. 19 inštruktorjev in 20 avtomobilov ima društvo in vsake leto izšolajo okrog 600 voznikov Pohvalijo pa se tudi lahko, da je njihova avto šola med najboljšimi v Sloveniji. Takšne so namreč ugotovitve in ocene. »Znano je, da morajo kandidati prt 1 precej časa čakati, da se lahko vključijo v šolo,« razlaga sekretar društva Pavel Smi-tek. »Res je sicer, da bi bili zadovoljni, ce bi imeli kakšnega inštruktorja več, vendar pa so takšna povečana zanimanja (k<^ je na primer zdaj) občasna. Bodočim kandidatom za voznike raje priporočamo, o* se po 17. letu starosti čimprej vpišejo v^so* lo. Ko opravijo teoretični tečaj, se običaj" no čez pol leta začnejo učiti praktične vožnje, ki pa j 2 precej bolj strnjena ko^ včasih. Redki so potem, ki z 18. letom nimajo vozniškega izpita. Pogosto pa imaj0 danes fantje željo, da naredijo vozniški izpit še pred vstopom v JLA.« Precejšnjo skrb posvečajo v društvu tudi članstvu. V njihovi mehanični delavnic1 plačajo člani danes delovno uro 150 din&T' jev manj kot nečlani. Še bolj pomembe"1 pa je brezplačen prevoz avtomobila, če je prišlo do nesreče, v razdalji do petsto kilometrov od sedeža društva. »Največ težav pa imamo v društvu žara* di pomanjkanja prostora. Predvsem nam primanjkuje prostor za normalno delo avto šole, za službo pomoč informacije Avto moto zveze Slovenije, za delo izpitne ko-misije Sekretariata za notranje zadeve-Razen tega k nam prihajajo vozniki z avtomobili tudi na tehnične preglede. Na le" to se jih zvrsti okrog 25 tisoč. Prav zato v gospodarski komisiji društva že nekaj o*' sa ugotavljajo, da bi morali zgraditi nove prostore. Ker imamo v neposredni bliži01 društva, ob severni vpadnici, v lasti že ne* kaj zemljišča, je zdaj naš cilj, da bi ga pr1* dobili še nekaj in potem z novogradnjo rej šili sedanjo prostorsko stisko. S tem ? predvsem izboljšali delo šole, zagotovi1* boljše pogoje kandidatom in tudi delu iz' pitne komisije.« Za društvo, ki sicer nima nobenih do& cij za delo ali drugih družbenih olajšav, v° to sicer precej velika naloga. Ker pa, ko pravijo, dobro gospodarijo, se novogr&đ nje ne Dojijo. Da bi le čimprej dobili zel*1 ljišče za gradnjo. A-Žala"^ Edini zimski kamp pri nas V zimski prikolici pod Špikom Gozd Martuljek, 12. februarja — Kamp v Gozd Martuljku je odprt tako poleti kot pozimi, ko vanj postavijo prikolice številne naše delovne organizacije in posamezniki Načrti KUD Lom Lom pod Storžičem — V kulturno umetniškem društvu. ^ pod Storžičem bodo še ta mesec ali v začetku marca uprizorili o ^ sko delo Karla Slebarja - Svojeglavček. Ob koncu šolskega ^v^jli do pripravili mladinsko igrico, jeseni pa se bodo mladi preds ^ skupaj s starejšimi igralci. Enodejanko bodo uprizorili tudi ob o ^ skem prazniku. Sicer pa bo sekcija za proslave pripravljala lO' ^ vseh pomembnejših praznikih. Pevska sekcija pa ima v VT0%[Q " letos nastop na prireditvi Tržič poje. Kulturniki iz Loma pa bod delovali tudi v sosednjih krajevnih skupnostih. V goste pa so li tudi pevce iz Podnarta in Bombažne predilnice Tržič ter kul ke iz Medvod. D Kamp v Gozd Martuljku naj bi v prihodnjih letih preselili na bolj ustrezno mesto ob Savi v Gozd Martuljku. — Foto: D. Sedej V kampu r» Gozd Martuljku imajo poleti največ gostov, saj prelepa okolica pod Špikovo skupino nudi odlične možnosti za planinsko taborjenje na svežem zraku in pod planinami. Vendar pa je kamp — kot edini nasploh pri nas — odprt vse leto, torej tudi pozimi. Kako? V kampu i^iajo prikolice številne slovenske delovne organizacije in posamezniki, ki tod radi preživljajo svoj zimski oddih. V času šolskih zimskih počitnic je bil kamp popolnoma zaseden, v njem se je mudilo do 200 gostov, ki so smučali na bližnjem smučišču v Martuljku. Danes je nekoliko manj do-pustnikov, vendar je v kampu vseeno živahno. Celo nekateri italijanski gostje so pripeljali svoje prikolice, saj je zimski dopust pri nas zanje izredno poceni. Za nočitev v kainpu je treba dnevno plačati 9 nemških mark, naši gostje 1.500 dinarjev, medtem ko elektriko plačujejo posebej (100 dinarjev za porabljeno kilovatno uro). Delovne organizacije kot Iskra, Peko, Emona in drugi plačujejo za letno postavitev prikolice 200 tisoč dinarjev, za tri mesece 80.000 dinarjev in tako dalje. Dopust pod Špikom v prikolici je lahko prijeten in poceni, še posebej, ker so številni postavili pred prikolice tudi lesene provizorije, tako, da imajo več prostora. Žal pa v kampu ni ustrezne restavracije — hranijo se v bližnjem penzionu Špik — saj je odprt le točilni pult, na vobo pa je nekaj restavracijskih miz. Na Jesenicah razmišljajo, da bi v prihodnjih letih kamp presel;,i na ustreznejše mesto ob Savi v Gozd Martuljku, kjer bi imeli možnosti širitve kampa, ki je odprt leto in dan... _ ~ '. . r D. Sedej Sirena tudi v Čirčah Čirče — Minulo soboto, 7. februarja, se je na stavbi Mlekarne v Čirčah ob 12. uri oglasila sirena. Poslej se bo vsako soboto in seveda ob morebitnih drugih nevarnostih ali požarih. Ne bi pa bilo napak, da bi se v krajevni skupnosti opremili vsaj z naj nujnejšim orodjem in opremo za obrambo in reševanje pred požari. Res je v Kranju poklicna gasilska enota, vendar ob večjem požaru ne gre čakati zgolj nanje. I. P. S sanmi od Kranjske gore do Podkorena — Da bi v Kranjski gori popestrili turistično ponudbo, so konec januarja poskusili s turistično vožnjo s sanmi od Kranjske gore do Podkorena. Ko je bilo še dovolj snega in še ni bilo odjuge, za vožnjo s sanmi ni bilo problemov, sedaj pa je problemov vedno več in je težko najti za sani primerno pot. Turiste naložijo ponavadi pred hotelom Kompas, jim za preganjanje mraza ponudijo šilce domačega, jih popeljajo do Podkorena, kjer jim Andrej Sedej, eden od organizatorjev te akcije, postreže s pijačo in prigrizkom v črni kuhinji, potem pa se vrnejo v Kranjsko goro. (J. K.) - Foto: F. Perdan PRITOŽNO KNJIGO Skozi sneg do Prešerna Še pred dnevi, tik pred slovenskim kulturnih praznikom, je bila Prešernova rojstna hiša v Vrbi tako rekoč odrezana. Do nje je skozi sneg vodila le ozka kolovozna pot. Mar krajani Vrbe res nimajo toliko Časa, da bi cesto do hiše vsaj malo bolj očistili in posuli. Ali pa bo treba počakati pomlad, da bo cesta spet suha in normalno prevozna?! F. Z. Se bo sama podrla? V Gorenjskem glasu ste objavili že precej blejskih sramot. Tudi moj objektiv je ujel eno, ki sicer ni v samem središču Bleda, ampak na Rečici, na Triglavski cesii, ki pa se vedno sodi v krajevno skupnost Bled. Včasih je bila tu stanovanjska hiša, ki pa zdaj nima več številke inJfi že nekaj let tudi prazna- ^ družine so bile svoje čoisj? njej. Zdaj pa stavbe ^ več ne obnavlja in vzdrži) . Če je ne bodo pravočasno P. drli, se bo sama. Takrat P lahko pokoplje tudi kaks*1 ga mimoidočega. Že zda} r^ je stavba prava past za i°^ u otroke. Menda je stavbo ^ kupilo Gozdno gosp Bli d. Ce je to res, bi JJ prav, da jo čimprej P°^ej^l KULTURA 5. stran (^g^mr©iEncaAS KUP Sava Kranj POLKA JE UKAZANA... Kranj — Ob letošnji podelitvi občinskih kulturnih priznanj, se je za člane KUD Sava Kranj priznanj kar vsulo. Sicer pa to niso bila Prva in verjetno tudi ne zadnja priznanja, ki jih je društvo in še posebej njegova folklorna skupina prejela v dveh desetletjih _ delovanja. »Morda imamo srečno roko, da je naš program vedno zanimiv, vedno se kaj novega dogaja, veliko gostujemo, okoli 35 nastopov na leto imamo, kar je skoraj tri povprečno na mesec — vse to ljudi privlači in drži skupaj,« pravi predsednik Gantar. »Verjetno bi bilo dolgočasno neprestano plesati samo gorenjske plese, zato ob našem železnem programu, ki ga sestavljajo še belokranjski, primorski, rezijski, prekmurski, bunjevački, baranjski, glamočki plesi, naštudiramo še kaj novega. Zdaj imamo nove dolenjske plese in šumadijske plese. Toda vsak nov ples pomeni tudi novo nošo, vse to pa stane.« Savska folklora pa tudi ostale skupine, ki sodijo k društvu — instrumentalisti, tamburaški orkester Bisernica in oktet — morda res nimajo posebno velikih skrbi, kako opremiti več kot 150 člansko skupino z oblekami, glasbili in vsem, kar sodi zraven. Toda ob dotacijah delovne organizacije Sava, kulturne skupnosti in ZKO še vedno zmanjka za gostovanja. Zato si tako folklora kot ostale skupine »prislužijo« nekaj tudi s takoimenovani-mi turističnimi nastopi po Sloveniji, največ v Portorožu in na Bledu. Naporno je včasih, vendar pa so v skupini mladi, od teh večina študentov, le kakšna tretjina je zaposlenih v Savi — mladi pa veliko zmorejo. Težko bi naštevali vse festivale, kjer sodelujejo, vsa gostovanja, prekrižali so doslej domala vso Evropo, poznajo jih po Jugoslaviji, sodelujejo z zamejci. Toda domači plesi vedno najbolj vžgejo doma, pred domačim občinstvom. Vendar pa je treba na primerni kvalitetni ravni vzdrževati ves program plesov, zato tudi toliko vaj — dvakrat na teden vsaka skupina. Le tako se lahko že vrsto let držijo pri samem vrhu slovenske folklore — torej za reprezentativnima skupinama Ma-rolt in Rožanc. Kakšna pa je njihova plesna kultura letos, pa bodo kmalu ugotavljali sami in ob strokovnjakih na rednih letnih nastopih v Cankarjevem domu v Ljubljani. L. M. titvi n^a se ^e n* zS°^°y da bi ob pode-fjjj Velikih in malih Prešernovih plaket ^ *° priznanj odnesli člani enega kul-Jla^e§a društva. Letos je namreč kar pet ko • V *^UD Sava Kranj prejelo eno veli-Botrf ma*e Prešernove plakete. Prav tovo letošnja priznanja niso ne prva ne jrjjj kar so jih člani KUD Sava kdajko- Prejeii, sam KUD pa se prav tako lahko a^ z veliko Prešernovo plaketo. Si-V J?a kdo so ti ljudje, da se jim je nasulo letih toliko priznanj? Še posebej, v dobro, da imamo vadbeni prostor ker ^u av*e> tak° P° vsaki vaji lah-^ Nobeno priznanje kar samo po sebi v naročje. Za vsakim se skrivajo U?a leta prizadevnega dela, truda, pa 1 znoja. Res, prav znoja... tJ^etkrat na teden se namreč avla os-v!116 šole Lucijan Seljak strese pod rit-1^ ^im korakom plesalcev na glasbo pol-loj.Starnočkega plesa, mehkejšega in me-j^^ega dolenjskega in drugih plesov. \ .^eset plesalcev je v obeh starejših jjPinah, pa še nekoliko večja pionirska tišina osnovne šole Lucij an Seljak je "ca savske folklorne skupine. ko mirno zapustimo šolo, ne da bi se bali, kaj smo naredili temeljem,« pravi Zvone Gantar, predsednik KUD Sava in tudi sam plesalec v folklorni skupini že od vsega začetka pred dobrimi dvajstemi leti. S tem začetkom je sicer zdaj tako, da se je pomaknil prav letos zelo nazaj, tja v zgodnja petdeseta leta. »Šele pred kratkim smo lahko s slikami in dokumenti prikazali, da je savska folklora stara domala še enkrat toliko, kot pa je uradno — to je dve desetletji,« pravi predsednik. Prav letos so zato prvim plesalcem na prireditvi ob dnevu DO Sava Kranj v januarju podelili priznanja. To so bili prva generacija savske gumarske šole, vsega skupaj 28 plesalcev. Vsi — razen treh — so tudi januarja iz vseh koncev Slovenije prišli na prireditev, eden se je za to potrudil celo iz daljne Avstralije. Kdor ni nikoli plesal v folklori ali pa sodeloval v kakšni drugi skupini med pevci, glasbeniki, morda res malo težje razume navezanost, ki zraste ob skupnem delu. Toda če ni primernega programa, če ni dobre organizacije, če ni vedno nekaj novega, potem vezi stkane v skupini niso dolgo časa trdne. Prešernov spominski muzej SONETNI VENEC V LINOREZIH M. MALESA V prvem nadstropju Prešernove hiše, v pesnikovem spominskem muzeju so na ogled linorezi, ilustracije akad. slikarja Mihe Maleša k Sonetnemu vencu, dar umetnika muzeju. vič izšel leta 1937 pri Bibliofilski založbi v Ljubljani v numerirani izdaji v 180 izvodih. Vsakemu sonetu pripada dvoje slik, le magistrale ima samo eno sliko. Uvod je takrat napisal dr. Rajko Ložar. Leta 1959 pa je Lipa Koper ponovno izdala Sonetni venec z Maleševimi ilustracijami in sicer v barvni gravuri, uvod pa je napisal dr. France Štele. Dr. Ložar je takrat zapisal: »Ce je bila Prešernu v Prešernov spominski muzej je od letos bogatejši za 30 originalnih linorezov akademskega slikarja Mihe Maleša, ki jih je umetnik podaril muzeju. V prvem nadstropju Prešernovega spominskega muzeja je postavljen pano v obliki knjige, oblikoval ga je ing. arh. Matija Suha-dolc, na katerem je 30 linorezov na temo Sonetnega venca. Sonetni venec z Maleševimi črno -71 belimi linorezi je pr- kontinuiteti njegovega življenja ciklična oblika Sonetnega venca dobrodošla kot izraz skoro popolnega romanja skozi bolečino od vsega njenega početka, romanja, ki je med njim bolečino tudi premagal in se končno od nje sprostil, se nemara ne motimo v mišljenju, da je grafika Miho Maleša pritegnil venec nase tudi med drugim prav zaradi svojih mračnih barv. Tegobnemu, elegičnemu razpoloženju Sonetnega venca kaj lepo ustreza mehka črnina linoreza, v katerem so svetle linije in polja isto kot v vencu mesta, ki vsebujejo le količkaj upanja ;n veselja. Zaradi te posebne razdeljenosti senc in svetlobe v vencu je moral biti ta ilustratorju zelo blizu.« Maleševe ilustracije sledijo pesnikovi misli, vendar pa likovnega dela ni podredil besedni vsebini, pač pa je ustvaril likovno dopolnitev in spremljavo Sonet nega venca. Njegova risarska lirika, ki se kaže v teh ilustracijah, ustreza romantičnemu razpoloženju Prešernove pesnitve. V ilustratorskem opusu Mihe Maleša zavzema Sonetni venec pomembno mesto med njegovimi Rdečimi lučkami ali risbami o ljubezni ter Machovim Majem. Beba Jenčič Saksofonist Tone Janša NAJTEŽJE JE IGRATI DOMA ^°ne Janša je pred kratkim časom s svojim kvartetom spet nastopil v Kranju. Zdi se, da po številnih letih igranja na različnih koncih sveta počasi v domačem kraju le prodobiva širšo publiko... (^n<> Janša jo kot otrok prišel \i se u igrati klarinet VGj na nižji in potem na V^ji glasbeni šoli, kjer je tudi Vr.»/' 1 Vine»Bu»t«*ki. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Prešernovi nagrajeci 1971-1973. V Mali galeriji in v Stebriščni dvorani Mestne hiše se predstavljajo z likovnimi deli člani Grupe 676 iz Murske Sobote. V galeriji DOM Krajevne skupnosti Stražišče so včeraj odprli razstavo fotografij Deana Dubokoviča. Rastava bo odprta do 20. februarja vsak dan od 17. do 19. ure. Danes, v petek, ob 20. uri se v Delavskem domu, v studiu Kruh, vhod 6 predstavlja produkcija Exfiš 1987—Sarajevo. JESENICE— V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Arheološko najdišče Ajdna. V razstavnem salonu Doli k je na ogled razstava slik akad. slikarja Petra Adamiča. VRBA— Prešernova rojstna hiša je spet odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure. DOSLOVCE— Fižgarjeva rojstna hiša je do 1. marce zaprta. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo del akad. slikarja Henrika Marchela. V avli skupščine občine Radovljica razstavljajo člani likovne skupine Veriga iz Lesc. V nedeljo, 15. februarja, ob 16.30 bo v Kulturnem domu na Lancovem nastopil Moški komorni zbor DPD Svoboda iz Pod-narta pod vodstvom Egija Gašperšiča. Na programu so slovenske umetne in narodne pesmi ter pesmi drugih narodov. BOH. BISTRICA— V Domu Joža Ažmana je odprta slikarska razstav članov AlpaJika. ŠKOFJA LOKA— V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Kelti na Slovenskem, ki jo je pripravil Narodni muzej iz Ljubljane. V knjižnici Ivana Tavčarja bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 18.30 — v galeriji ZKO — Knjižnica odprta likovna razstava keramike Roka in Darje Souček. Ob otvoritvi bo tudi umetniški večer z igralem Jurijem Součkom. ŽELEZNIKI— V salonu pohištva Alples je odprta likovna razstava članov likovnega društva iz Ajdovščine Milana Ipavca in Mitje Krasova. ZA PEHAR DOBRE VOLJE Boh. Bistrica — Danes, v petek, ob 19.30 bo v Boh. Bistrici prva iz ciklusa osmih prireditev, s katerimi društvo Modrina iz Kranja gostuje po Gorenjskem. Za pehar dobre volje s pesmijo, glasbo in besedo je prireditev zabavno glasbenega značaja, na kateri ne bo manjkalo slovenskih narodnih pesmi, narodno zabavne glasbe, humoresk, aforizmov in zbadljivk. Na prireditvi nastopajo: sopranistka Sonja Hočevar, tenorist Rajko Koritnik, laj-nar Rasto Tepina, ansambel Gašperji, harmonikar Milče Stegu, program pa povezujeta Tine Primožič in Janez Dolinar. Jutri, v soboto, bo prireditev ob 18. uri na Visokem, ob 20. uri pa v Preddvoru. V nedeljo, 15. februarja, ob 17. uri bo prireditev v Šenčurju, ob 20. uri pa v Škofji Loki. IŠČEJO NOVE PLESALCE Škofja Loka — Škofjeloška folklorna skupina Tehnik bo danes, v petek, 13. februarja, ob 20. uri v prostorih krajevne skupnosti Polubnik sprejemala nove člane. Skupina pleše gorenjske, primorske, belokranjske in prekmurske ljudske plese, plese iz Makedonije in Glamoča. Gostujejo v slovenskih turističnih krajih pa tudi izven meja širše in ožje domovine. Veseli bodo novih plesalcev, plesalk in instrumentalistov. _Koncert v Glasbeni šoli Kranj_ SLOVENSKE LJUDSKE PESMI IN _GLASBILA_ Kranj — Nastop pevcev in instrumentalistov BETI JENKO, MIRE OMERZEL-TERLEP in MATIJE TERLEPA pomeni oživljanje bolj ali manj izumrle slovenske ljudske pesmi in glasbil ansambla, ki ne le da samo nastopa, temveč se že več kot petnajst let intenzivno ukvarja z zbiranjem, raziskovanjem ter vlogo in pomenom slovenskih ljudskih pesmi in glasbil. V enournem programu je ansambel vokalistov in instrumentalistov nanizal najbolj značilne ljudske pesmi v pevski (a capella) izvedbi, spremljane z najrazličnejšimi ljudskimi instrumenti ali pa čisto instrumentalno glasbo. Ta sega od Gorenjske preko Koroške, Štajerske, Dolenjske, Prekmurja, Bele krajine in do zahodne Slovenije (Primorska, Istra in Rezija) ter tako zaobjema celoten in hkrati enoten slovenski kulturni prostor. Izvajalci Mira Omerzel-Terlep, ki je etnomuzikologinja in se ukvarja z raziskovanjem glasbil, njihove zvočnosti in arhivske glasbene rekonstrukcije, z Matijem Terlepom, ki je sicer strojni inženir in flavtist ter pevko Beti Jenko oživljajo tako na kar najbolj pristni način našo izvirno in prvotno glasbeno zapuščino. Poleg tega pa je njihovo poslanstvo s terenskim delom, predavanji in koncertnimi predstavami delo, ki zaokroženo podaja celotno podobo slovenske ljudske pesmi (petja in glasbil). Različno kombinirane izvedbe, ki vključujejo enega, dva ali vse tri pevske glasove, so prav tako dopolnjene z različnimi in najbolj značilnimi celo z že zelo redkimi izvirnimi slovenskimi ljudskimi glasbili domala vseh slovenskih pokrajin. V nekaterih primerih pa se a capella petje (brez spremljave) prav tako pojavlja kot posebnost in redkost tako za en, dva ali tri glasove. Vsi izvajalci po vrsti so enako usposbljeni za vse mogoče kombinacije. S tem omogočajo trajno in arhivsko oživljanje tovrstne slovenske ljudske glasbe (dve LP-gramofonski plošči pri RTB z naslovom Slovenske ljudsllav-.ikenvrfdiOii. vhod 0, in pa ob ; i- SB|iM6lMUft1 .tnch.-: liiHUH (mMmS&^G&AS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 13. FEBRUARJA 198 Domači zdravnik Sipek je poln vitaminov C Analize so pokazale, da je v šipku izredno veliko vitamina C, poleg tega pa plodovi vsebujejo še čreslovino, pektin, citro-novo in jabolčno kislino in približno 30 odstotkov sadnega sladkorja. Dokazano je, da se količina vitamina C s kuhanjem nič ne zmanjša, so celo raziskovalci, ki trdijo, da se pri kuhanju šipka (10 min) količina vitamina C celo poveča. Ugotovili so tudi, da C vitamin ne obstane dolgo, da je v šipkovi marmeladi in vinu in najskrbneje spravljenih plodovih po enem letu ohranjena le še 1/4 vitaminske vrednosti. To naj posebno upoštevajo naše gospodinje in naj nikar ne vkuhavajo prevelikih zalog šipka, marveč naj pripravijo samo tolikšne količine, ki jih bodo v enem letu porabile. Pri nobeni marmeladi ni datum na nalepki na marmeladnem kozarcu tako pomemben kakor tukaj; pri šipkovih pripravkih, ki jih kupimo, pa vedno tvegamo, da bomo dobili zelo okusne izdelke, vendar brez vitaminov. Isto velja tudi za šipkovo vino. Splošno razširjeno mnenje, češ da postane po nekaj letih še bolj »dragoceno«, zanj ne velja. V svežih ali pravkar pripravljenih izdelkih je toliko vitamina C, da je mogoče doječim materam le najtopleje priporočati uživanje šipkovih izdelkov — najsi bo to tudi navadni šipkov čaj — ker bo lahko povečalo količino C vitamina v materinem mleku ter bo zelo vplivalo na dojenčkov razvoj. Šipkovi izdelki odpravljajo tako imenovano pomladansko utrujenost, mlahavost, bledico, pomanjkanje veselja do dela, vse pojave, ki izvirajo iz pomanjkanja vitamina C. Pomanjkanje tega vitamina povzroča tudi večjo dovzetnost za najrazličnejše bolezni, še posebno velja to za nevarnost okužbe. Druge snovi, ki jih vsebuje sipek, imajo ugoden vpliv na prebavila, obilica sadnih kislin pospešuje izločanje seča, ne da bi kakorkoli dražila ledvice. Razume se, da pospeševanje izločanja seča zelo ugodno vpliva pri nagnjenosti k nastajanju peska in kamnov. Kneipp poudarja prav ta zdravilni učinek in svetuje daljše uživanje čaja, da se prepreči nadaljnje nastajanje peska in kamnov. Tudi pri bolezenskih vnetjih ledvic, ledvičnega meha in mehurja je zelo priporočati uporabo šipkove-ga čaja. Nazadnje je omeniti tudi to, da se s povečanim izločanjem seča čisti kri. Nič manj ni učinkovito uživanje čaja iz šipkovih plodič-kov; ta čaj je prav tako priporočljiv pri nastajanju peska in kamnov, pri bolezni ledvic in mehurja. Ker čisti kri, odvaja iz telesa tudi vse nakopičene soli sečne kisline, tako da pride pri vseh protinskih in revmatičnih boleznih do izboljšanja in ozdravljenja. Plodove šipka nabiramo oktobra in novembra, potem, ko jih je slana že omehčala. Plodove po dolgem prerežemo, jim odstranimo plodičke, jih sprva sušimo na zraku in nato pri zmerni umetni toploti. Plodičke oplaknemo, jim odstranimo dlačice in dobro posušimo. Kuhamo, pokušamo Buhteljni Potrebujemo 1 kg moke, 400 g mleka, 50 g kvasa, 100 g sladkorja, 150 g masla, 5 rumenjakov, 10 g soli, marelična marmelada za nadev. Buhteljni ali vzhajanci so pecivo iz kvašenega testa z mar-meladnim nadevom. Iz naštetih sestavin zamesimo kvašeno testo s kvascem, ga razvaljamo in narežemo na pravokotnike (velikosti po želji). V sredino vsakega pravokotnika damo marelično marmelado, ki ne sme biti preredka, zavijemo in pomočimo ob straneh v raztopljeno maščobo. Tako oblikovane vzhajance polagamo drugega ob drugega v namazan nizek in širok model in pustimo, da vzhajajo. Pečemo jih pri temperaturi 180 do 200"C. Vzhajanci imajo spodnjo in zgornjo skorjo, ob straneh pa so zlepljeni, vendar jih zaradi maščobe lahko ločimo. Pečene vzamemo iz modela in potresemo z vanilijevim sladkorjem v prahu. Ponudimo lahko še tople. Pa še to: buhteljni tudi odlično ostanejo v zamrzovalni skrinji. To pecivo se namreč kaj hitro suši in čez nekaj dni niso več tako zelo dobri. V skrinji pa ohraniji svežino in ker jih lahko ločimo, jih spravimo po vrečkah in če pridejo obiski, jih, če imamo dovolj časa, zavijemo v servieto in pustimo, da se odtajajo, če se pa mudi, jih lahko tudi postavimo v pečico in postrežemo tople. Tistim, ki imajo malo denarja — vsak dinar pomeni kot dolar. Revščina drži ceno dia-narja visoko, devalvirajo ga tisti, ki so polni denarja. Zbiramo recepte za originalne gorenjske jedi V naši zadnji januarski številki smo vas, drage gospodinje, prosili, da bi se oglašale s starimi, originalnimi recepti gorenjskih jedi. Bolj malo je odziva, zato naj vas ponovno spomnimo: ni nujno, da so to samo gorenjske jedi, čeprav je poudarek na njih, lahko nam pošljete tudi kakšen drug, svoj, preizkušen recept jedi, ki ste ga vzeli iz kuharske knjige, pa ste ga kako po svoje priredili. Ce hočete, vas bomo obiskali, jedi pa fotografirali, da bodo našim bralkam še bolj nazorno predstavljene. In še enkrat: ni treba, da ste poklicna kuharica, da veljate za dobro kuharico, lahko ste specialist samo za eno jed, pa je dovolj. Obljuba, da bosta dve izžrebani gospodinji šli z nami na izlet, še vedno velja. Morda pa vam pripravimo še kakšno drugo presenečenje ... D. D. SNEŽINKE ★★★★★★★★★★★★★★★★★ REZERVIRANO ZA ZVEZDE NICK KAMEN Popevkarska zvezda Nicka Kamena na angleškem glasbenem nebu že lep čas žari. Odkar pa je Ma-donna napisala glasbo in besedila za njegov singl Each tirne you break my heart, pa ga gotovo poznate tudi vi. Decembra se je fant nastanil v l-os Angelesu. V studiu Ocean Way snema nov album. Pa še nekaj »opravi ji -vih« vesti o njem. Nick Kamen baje vstaja ob devetih zjutraj. Najprej telovadi in teče, točno ob desetih pa prihaja na zajtrk. Poje dvojno porcijo slanine z jajci in popije tri skodelice kave. Potem se polepša in odpravi na snemanje v studio. Med potjo se še toliko ustavi, da odigra partijo biljarda, v čemer je, pravijo, zelo dober. Studio zapusti ob desetih zvečer in gre naravnost v posteljo. Vsak večer telefonira svoji prijateljici Talisi v Nevv York. Druge punce ga zaman obletavajo. Tudi alkohol in mamila ga ne zanimajo. Obožuje pa rožnati cadillac iz petdesetih let in Jamesa Deana. Nick Kamen se je rodil 15. aprila 1962 v Eppingu na Angleškem. Visok je 1,83 metra, ima črne lase iti modre oči. V številni družini so še trije bratje in štiri sestre. NASLOV: NICK KAMEN, c/o WEA RECOKDS LTD., 20 BROADVVICK STREET, LONDON W.1./ENGLAND. ★★★★★★★★★★★★★★★** Začetek pravljice — Dragi otroci, to se je zgodilo v tistih časih, ko so bili ljudje še bolj pametni kot stroji. . . Enotna vzgoja — Ne vem, Janezek, kaj bo atek rekel, ko bo videl, da si razrezal stol. — Saj je že videl. — In kaj je rekel? — Je rekel: Ne vem Janezek, kaj bo rekla mamica, ko bo videla, da si razrezal stol. . . KADAR MAČKE NI DOMA Ko mama naša gre od doma, jo deca brž od doma roma. Svobodo radi res imamo, seveda tudi našo mamo. Marjanca Tepina, l. r. OŠ Jezersko Drobcene snežinke male, tiho so na zemljo pale, za rokice so se prijele, našo žemljico objele. Mnogo mora jih zapasti, da pokrijejo podrasti, končno jih je pa zadosti, sneg leži po cesti, hosti. Ko pomladno sonce sije, že snežinkam solze lije. iz debele snežne deke velike so samo še reke. Metod Stltkel, dopis, krožek, OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka SNEZAK KORENJAK Jaz sem snežak korenjak; v roki metlo držim, na glavi pa lonee imam, ki ga nikomur ne dam. Nikogar se ne bojim, le sonca na nebu, ki žarke na zemljo podi in me prehitro stopi. Gregor Me/.ek, 5. u r. OS heroja liračiča Tržič KAKO PRAVIMO UČITELJEM Par tednov nazaj smo vas povabili, da napišete »ljubkovalna« imena svojih učiteljev. Do zdaj smo prijeli le pismo T. A. iz Kranja, ki takole pravi. Tovariši««, ki je zelo velika, je NEBEŠKA U UTR CA, tovarišica, ki je majhna in okrogla, jo ŠTOFELC, tovarišica, ki je zelo stroga, pa je POLIŠER. RAMHO je tovariš, ki je podoben Rambu iz filma. Tovarišu i /a angleščino pravimo ITIČAR, ker je po angleško učitelj teacher. Tovariša Juršnika kličemo JUŠNI K. potem pa imamo še vrsto učiteljev, ki smo jim dali nadimke po njihovih pravih priimkih: KRSTO, ŽAGO, SI,ARA ŽNIDA, PILO, GOBEC, LAZAR in tako dalje. T. A. hvala za pismo. Vubimo tudi vas, da se oglasite. Izvirne, domiselne nadimke učiteljev, ki pa naj ne bodo žaljivi, sporočite v rase uredništvo. Ob nadimku tudi razložite, kako se je rodil in kaj pomeni. Ce vam ji Mrodno, vašega imena ne bomo objavili, /a našo »uporabo« pa ga le zapišite. Pričakujemo obilo pisem. Naslov: Gorenjski glas, Iz šolskih klopi, 64000 Kranj. Moše Pijadeja 1. MODA Škorenjci za poletje! Nič se ne smejte, škornji bodo moda letošnjega poletja. Luknjičasti bodo, da bodo dovolj zračni in tudi tako zelo modne indijske resice bodo ostale ob robu. V Peku smo poslikali ta model, kjer že hite šivati obutev za letošnjo pomlad in poletje. Enaki škorenjci bodo na voljo tudi v rjavi in surovi kožni barvi. — Foto: D.D. Zoprna zanohtni- ea Kaj rado se zgodi, da si preveč zarežemo v noht, ranimo kožico ob nohtu. Nastane vnetje, ki je boleče. Vse skupaj nič, toda prst nas boli, in včasih kar precej traja, preden je spet zdrav. Zanohtnico bomo hitro odstranili, če si naredimo zanjo obkladek iz medu ali iz čebuljnega soka in medu. Obkladek večkrat obnovimo. Zlati filigran iz Zlatarne Celje Zlato je spet zlato Na zadnji zlatarski razstavi pred novim letom v Ljubljani in Celju skorajda ni bilo več videti belega zlata. Strokovnjaki celjskih Zlatarn so novinarjem zaupali, da dolgo let priljubljeno in dobro prodajano belo zlato zdaj spet izpodriva dobro staro rumeno zlato. Take so zahteve na zunanjem trgu, taka je zlata moda. Med modeli, ki so jih prikazali na zadnji razstavi, so največ zanimanja zbudili modeli, ki jih je krasil zlati filigran. Celjski zlatarji so segli v narodno zakladnico in ustvarili umetnine, pred katerimi se bo težko ustaviti. Na sliki so vseh vrst uhani, enaki vzorci pa se pojavljajo tudi v medaljonih in na zapestnicah. Foto: D. Dolenc ZIMSKE POČITNICE .. . sem preživela na Jezerskem na smučarskem tečaju, en teden pa sem bila pri teti in doma -EVA . . . štirinajst dni sem bil pri stari mami —ROMAN . .. preživel sem jih doma in hodil v kino —JURE ... en teden sem bil s starši na Jezerskem, ostale dneve pa doma —LUKA . . . prvi teden sem bila na tečaju, drugi teden sem se drsala —MIRA I). ... bil sem doma, se sankal in učil —PERICA . . . hodil sem v kino, se malo učil, zadnja dva dneva sva z očkom šla na Jošt — ANDREJ B. . . . vsak dan sem obiskoval babico v bolnišnici —JURE It. ... en teden sem se doma sankala, en teden sem bi la pri stari mami v Pre-dosljah — KLAVIHJA ... smučal sem se na Za-trniku, se uc :l in gledal televizijo —TOMAŽ . . . prvi teden sem smučala, ostale dneve smo s starši čistili babicino sta novanje. ker se bo selila -Speijv k. . . vse dneve sem bil doma — ANDREJ L. .. . doma sem se smučal -RAJKO . . . prvi teden sem bil bolan, drugi teden sem bil pri mami in atu v Jaršah -JANEZ ... en teden sem bila na tečaju na Krvavcu, drugi teden pri stari mami v Škofji Loki —ŠPELA L. . . . malo sem bila pri teti v Sežani, drugače pa doma — MOJCA . . . bila sem doma in pri stari mami —MIRA T. ... z očkom sva smučala na Krvavcu — ELVIS .. . malo sem se smučala, druge dneve pa sem bila pri stari mami —TANJA .. . sankal sem se pred blokom -VID . . . smučala sem vse počitnice na Krvavcu in na Jezerskem —TINA . .. malo sem smučala, malo pa sem se tudi učila SIMONA ... bil sem pri teti Veri v Švici, en teden pa pri babici -ERIK . . . prvi teden sem bila doma, drugi teden pa pri mami v Bosni — FIKRE-TA Učenci 1. a r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center Četrtošolec Luka Zagoršek Iz osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki si je takole zamislil proste ure na snegu. 17 t 13. FEBRUARJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN (MMM^GIJiS IV SPORED !!>BOTA 14.februarja Poročila Ne daj se, Floki, 5. del nanizanke TV Zagreb A. Matic: Punčka Ex Libris, M&M, oddaja iz kulture za mlade Propagandna oddaja St. Gervais: Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž), prenos I. teka Marstein: Svetovni pokal v smučanju— slalom (m), prenos I. teka Cez tri gore: Zbor Nova vas Propagandna oddaja St Gervais: Svetovni pokal v smučanju — slalom(ž),prenos II teka Markstein: Svetovni pokal v smučanju — slalom (m), prenos II. teka Rezerviran čas Potovanje na mesec, ameriški film Spoznavajmo naše morje: Človek in morje — ribištvo Hokej Jesenice : Partizan, prenos Da ne bi bolelo Risanka Propagandna oddaja Danes: Knjiga, Inovator leta Vreme TV dnevnik Zrcalo tedna Propagandna oddaja Portret Ellen Burstv Alice ne živi več tukaj, ameriški film Propagandna oddaja TV dnevnik jDempsev in Makepace, 5. del angleške nanizanke ddajniki II. TV mreže: 16.35 17.20 17.25 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.00 20.10 20.15 21.15 21.20 21.50 22.35 Malu, 3. del brazilske nadaljevanke Poročila Lev Tolstoj, I. del sovjetskega filma Risanka Propagandna oddaja Danes: Kino, Turistični nagelj — neža Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Podarim — dobim Propagandna oddaja M. Krleža — I. Štivačič: Potovanje v Vučjak, 3. del nadaljevanke TV Zagreb Propagandna oddaja Jazz na ekranu Športni pregled Poročila Oddajniki II: TV mreže Test Jugoslavija, dober dan Gusar, ameriški film Beograjske zgodbe: Murtalov primer Otroška predstava Premor ballas, ameriška nadaljevanka tV dnevnik Jazz roročila Oddaja iz kulture Športna sobota Glasbeni večer Koncert asbene mladine arajevo ezerviran čas oč z vami učal I bo-l bil ršah a na Irugi ni v L. i teti i do- i pri T. ičala t ičala, i bila N.JA pred -JDEUh 15. februarja oročila iv žav: Indijske legende, isanka utke in lutki račji dol, ponovitev I. lela ameriške nanizanke ropagandna oddaja odtnau: Svetovni pokal v mučanju — veleslalom prenos I. teka luehli: Svetovni pokal v mučanju — slalom (ž), renos I teka •empsev in Makepeace, onovitev 5 dela angleške anizanke ropagandna oddaja luehli: Svetovni pokal v mučanju slalom (ž), renos II teka bdtnau: Svetovni pokal v učanju - veleslalom i), prenos II teka berstdorf: SP v učarskih skokih — m, prenos EVR 8.15 Poročila 8.20 Oddaja za JLA in Letalci velikega neba, igrani film 11.20 Človekovi možgani, dokumentarna serija 17 30 Resna glasba: Koncert v novosadski sinagogi 18.00 DP v rokometu (m) — Metaloplastika : Proleter Naftagas, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Moja domovina: SZ, dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Narodna glasba: folk akvarel 21.55 Mansfield park, I. del angleške nadaljevanke PONEDELJEK 16. februarja 9 00 Zrcalo tedna 9.20 Integrali 15.55 TV mozaik — ponovitev 16.55 Propagandna oddaja 17.00 SP v smučanju v klasičnih disciplinah — tek na 5 km (ž), posnetek iz Oberstdorfa 17 30 Poročila 17.35 Ustvarjamo 17.50 Vroče—hladno, oddaja TV Skopje 18 15 Videogodba 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 P Scott: Dragulj v kroni, 8 del angleške nadaljevanke 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Aktualno Zakaj žičnice samo pri nas životarijo? 21.35 Glasbeni večer Mladi se uveljavljajo 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 15 45 Test 16.00 Dober dan, šport 17.10 TV dnevnik 17 30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja 17.45 Vukov kotiček, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18 55 Premor 19 00 Indirekt, oddaja o športu 19 30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 20 45 Včeraj, danes, jutri 21 00 Argumenti, zunanje - politična oddaja 21 45 Premor 21.50 Barclevevi z Broadvvava, ameriški film imona .•n ter ■V ra Kav-ure na eriski Ninja je ameriški akcijski film, ki govori o vojaku i ki služi vojsko v ameriški bazi na Filipinih Slučajno jo bi v obračun zasebnih trgovcev z orožjem, ki ga kradejo »Tudi nekatere starešine iz baze so vpleteni Joe se na| Id dvema ognjema, toda s pomočjo svojo spretnosti in se uspe izvleči, zraven pa še osvoji srce polkovnikov** i. Polno akcijskih scen. ki jemljejo dih ieena, kraljica džungle je ameriški avanturistični film 1 Sheena, ki jo puste v afriški džungli, se kljub vsem no Polnostim še vedno obnaša kot domn v svoji imenitni li, le s to razliko, da ji tu namesto strežnikov strežejo ži 'lm jo posnet v prekrasnih afriških džunglah, prava paša tsperiment Philadelphia je znanstveno fantastični lilin b so lota 1943 ko v philadelphiiski luki poskušajo kako »risko ladjo post,iU> nevidno /a radar Lad|d, ki nosi na 'za radarsko »nevidnost«, ne samo da ni občutljiva na temveč v resnici izgine Dva mornarja s te ladje v tre novarnosti skočita s palube in se izogneta usodi usta >da lota 1984 se spot najdejo v Novadi Posledica ekspe 'iranja je ta, da privlačijo naso oloktnko, vslod toga pa ^Iicijo in vojsko Dr Longstreet, ki je vodil poskus leta 'daj vodi tudi podoben poskus v Novndi Eden od obeh. »e leta 1943 rosila i i/gmulo lad|o, onesposobi stro|. ki p deloval naprej in spravljal v nevarnost ljudi Potenca pa je komedija Mlada zdravnica je priila na 'Vojašnico v odročnem dolu |ii>no Italijo Cilj njenima ba/iskovan|B seksualnih ■pomillj, kar v tej izrazito mo "* ^Jio' pripeke do niza komičnih situaci| TOREK 17februarja 9.00 Poklici v računalništvu 9.30 Poklici v grafični industriji 9.55 Jezikovni utrinki 13.50 Propagandna oddaja 13.55 Oberstdorf: SPv smučarskih skokih, prenos 16.30 Propagandna oddaja 16.35 SPv smučarskih klasičnih disciplinah, tek 4x10 km (m), prenos iz Oberstdorfa 17.20 Poročila 17.25 Miti in legende: Iz nove zaveze — Kristusovo vstajenje 17.40 Tedenski zabavnik, oddaja TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 T. Rattigan: Ločene mize, angleška drama, I. del 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Človek in glasba: Havdn in Esterhazv 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 15.55 Test 16.10 Zimske radosti 17.10 TV dnevnik 17.30 Mali svet, otroška oddaja 18.00 Požari pretijo Jadranu 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Ko se korenin zavemo: Vsteja, dokumentarna serija 21.00 Žrebanje lota 21.05 Umetniški večer: Bauer SREDA 18. februarja 9.00 16.45 16.50 17.30 17 35 18.20 18 45 18.55 1900 19.26 19.30 19 15 20 00 t. Rattigan: Ločene mize, ponovitev I. dela drame Propagandna oddaja SP v smučarskih klasičnih disciplinah — tek 4x5 km (ž), prenos iz Oberstdorfa Poročila Vijavaja: Fran Milčinski, 5. del Skrivnosti morja, 2. del. dokumentarne serije Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Dokumentarec meseca: Bolnišnica na robu dežele 20.40 Propagandna oddaja 20 45 Film tedna: Yesterday, poljski film 22.15 TV dnevnik Oddajniki II TV mreže 15.55 Test 16.10 Zimske radosti 17.10 TV dnevnik 17.30 Fatima, otroška oddaja 18.00 Šola brez strehe, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV dnevnik 19.10 Risanka 19.30 TV koledar 19.55 Svečana akademija ob obletnici Titovega fonda 21.10 Včeraj, danes, jutri 21.30 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja 22.15 Noč polne lune, zabavno—glasbena oddaja ČETRTEK _19. februarja_ 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Sedem mladih,' zabavno —glasbena oddaja 20.45 Poročila 20.50 Premor 20.55 Festove premiere: Dvoboj v Missouriju, ameriški film TV Zagreb I. program 9.00 Filmska vzgoja: Kaj je film — O fenomenu in tehničnih osnovah filma 9.30 Izbor slovenskih kratkih filmov: Mirko Grobler: Poberi denar 16.30 TV mozaik — Poučna TV — ponovitev 17 25 Poročila 17.30 ZBIS: A. Matic: Punčka 17.45 Bilo je: Portret Františka Capa 18.15 Čas, ki živi: Ive Šubic 1845 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19 26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Tednik 2100 Vegetina kuhinja in propagandna oddaja 21.10 G. Torrente Ballaster: Sonce in sence, 1. del španske nanizanke 22 20 TV dnevnik 22.35 Mir in razorožitev: Krepitev zaupanja (Finska), dokumentarna serija OZN Oddajniki II. TV mreže 8.25 Poročila 8 30 Zadnje poletje otroštva, otroška oddaja 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 13.45 Prezrli ste, poglejte! 14.55 TVvšoli 16.00 Dober dan, informativno—mozaična oddaja 17.10 Kronika Splita 17.30 Zadnje poletje otroštva, otroška oddaja 18 00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18 40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter, politični magazir 20.00 Miniature 2105 Filmske uspešnice 22 55 TV dnevnik 22.25 Via satelit 22.55 Poročila 19.55 Propagandna oddaja 20.00 E. Anhalt: Peter Veliki, 3. del ameriško—sovjetske nadaljevanke 20.50 Propagandna oddaja 20 55 Ljubljanski tramvaj — življenjska zgodba, dokumentarna oddaja 21.25 Peter's pop show 21.45 DP v smučanju: superveleslalom (m + ž), leportaža s Pohorja 22.00 TV dnevnik 22.15 Golmanov strah pri enajstmetrovki, nemški film Oddajriki II. TV mreže 22.20 Angel v plamenih, finski film TV Zagreb I. program 15.55 Test 16.10 Zimske radosti 17.10 TV dnevnik 17.30 VIII. B, otroška oddaja 18.00 Znanost 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarni večer 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Premor 21.55 En avtor, en film: J. Galo: Navijač, igrani film 22 15 Premor 8.20 Poročila 8.25 Osmi B, otroška oddaja 8.55 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.35 Prezrli ste, poglejte! 15.00 TVvšoli 16.00 Dober dan, informativno—mozaična oddaja 17.10 Kronika Reke 17.30 Osmi B, otroška oddaja 18.00 Pogovori o znanosti 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Pod krinko, ameriška nanizanka 20.50 Ah, ta televizija, zabavno—Oglasbena oddaja 21.45 TV dnevnik 22.05 Minishovv 22.25 V petek ob 22. uri, kulturni magazin 23.50 Poročila radio žiri PETEK 20. februarja 15.55 Test 16.10 Zimske radosti 17.10 TV dnevnik 17.30 Zadnje poletje otroštva, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 900 10.00 13.50 13.55 1640 16.45 17.25 17.30 17.45 1815 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 Tednik. Dokumentarec meseca: Bolnišnica na robu dežele Propagandna oddaja Oberstdorf: SPv smučarskih skokih — 70 m, prenos Prbpagandna oddaja SP v smučarskih klasičnih disciplinah, tek na 20 km (ž), prenos iz Oberstdorfa Poročila A. Šenoa: Zlatarjevo zlato, 6. del nadaljevanke TV Zagreb Fračji dol, 2. del ameriške nanizanke Izkušnje in preizkušnje Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik, Jezikovni utrinki Vreme TV dnevnik Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 96\2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz _15, februarja 10.00 Tednik — Delo oddelka za ljudsko obrambo (v živo) 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rel rea-cijo 11.50 Čestitke in pozdravi Torek, 17. februarja 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Inovator meseca — Kako bo z letošnjo štafeto mladosti? 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinji- Četrtek, 19. februarja 16.00 Napoved program?« — EP in melodije za vas — Otrok med vrtcem in domom. 17 00 Minute za šport in rekreacijo — Naš gost je Marjan Smode 18 00 Kako kupiti stanovanje v S-7 v Žireh? RADIO PETEK, 13. februarja Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8 35 Glasbena pravljica - 9.05 Glasbena mati neja — 9 35 Napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za - 11 05 Ali poznate - 11.35 5 pesmijo po Jugoslaviji -12 10 Vedri zvoki - 12.30 Kme tijski nasveti - 12.40 Iz glasbe ne tradicije jugoslovanskih naro dov in narodnosti 13.00 Da nes do 13.00-■ ih - Iz naših kra jev - 13 20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba 13 30 Od melodije do melodije - 1405 Zimski palček - suita iz baleta Bohuslava Martinuja št 2 14 30 Človek in zdravje -14.40 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18.15 Gremo v kino 19 45 Pojemo in godemo - 20 00 To imamo radi 21.05 Oddaja o morju in po morščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22 30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05 - 4.30 Nočni pro gram - glasba SOBOTA, 14. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11 05 S poti po Jugoslaviji -11 30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 - 14 00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo — 1405 Glasbena panorama -16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtr-ca domačih - 17.00 Studio ob 17 00 - 18 00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -20.00 - 23.00 Slovem em po svetu - 23.05 Od tod do polnoči -00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 15. februarja Prvi program 5 00 8.00 Jutranji program - 8 07 Radijska igra za otroke 9 05 Še pomnite tovariši -. 10.05 Nedeljska matineja 11 00-13.00 Naši poslušalci če stitajo m pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13 20 Za naše kmetovalce - 14 15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 1605 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zaba vna radijska igra - 2000 -22.00 V nedeljo zvečer -22.20-23 00 Glasba za prijeten konec tedna - 23 00-4.30 Nočni program — glasba PONEDELJEK, 16. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico 9 05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše go ste iz tujine - 10 05 Rezervirano za - 11 05 Ah poznate? - 1135 S pesmijo po Jugoslaviji 12.10 Veliki revijski orkestri -12.40 Pihalne godbe na koncert nem odru - 13.00 Danes do 13 00- ih Iz naših krajev - 13 30 Od melodije do melodije -13 50 Ponedeljkom križemkraž -14.30 15.25 Popoldanski moza ik - 15.55 Zabavna glasba -16 00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Kulturni globus - 22.15 In 'ormativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nokturno - Karli Petrič V pasti prejšnjega dne - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK. 17. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glas benih šol - 9.05 Glasbena mati neja - 10.05 Rezervirano za -11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13 00 — ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak že Ija in EP - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Sotočja -19.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in be sedi - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe 00.05 -4.30 Nočni program - glasba SREDA, 18. februarja Prvi program 4.30-8 00 Jutranji program -glasba - 805 Za knjižne molje - 8 30 Govorimo angleško -905 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 22.30 Zimzelene melodije — 22.50 Literarni nokturno - Andrej Morovič: Prosti tek -00.05 - 4.30 Nočni program glasba ČETRTEK, 19. februarja Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9 05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasveti - 13 30 Od melodije do melodije 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10 — 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17 00 Studio ob 17-ih - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica -00.05-4.30 Nočni program -glasba mu _KRANJ CENTER_ 13. februarja amer. akcij film ZMAJEVO LETO ob 16 30 in 19.uri, premieira amer akcij film TOP GUN ob 21 30, 14. februar ja: amer akcij krim film ZMA JEVO LETO ob 16.30 in 19 uri, amer akcij film TOP GUN ob 10 in 21 30, 15. februarja: amer ak cij. film TOP GUN ob 10 uri, amer pust film SHEENA KRALJICA DŽUNGLE ob 15. in 19 30, amer akcij krim. film ZMAJEVO LETO ob 17 uri, pre miera amer. akcij filma AMERI ŠKI NINJA ob 21 30, 16. in 17. fe bruarja: amer pust. film SHE ENA KRALJICA DŽUNGLE ob 16., 18. in 20 uri. 18. in 19. febru arja: amer znan fant film EK SPERIMENT PHILADELPHIA ob 16 , 18 in 20 uri KRANJ STOR7JČ_ 13. februarja: Hal barv eroL film LJUBICA POD POSTEUO ob 16., 18 In 20 uri, 14. februar ja: franc komedija OPERACIJA BANZAI ob 16 , 18 in 20. uri. 16. februarja: ital akci| film OD HOD BOJEVNIKOV BRONXA ob 14. uri, nem erot film EROTI ČNf IGRE V INGFRNATU ob 16 in 18. uri, jugoslov komedija MOJSTER IN KREM REZINA ob 20 uri, 16. in 17 februarja: |ugo slov komedija MOJSTER IN KRLM REZINA ob 16 . 18 in 20 uri, 18. februarja: amer akcij, fim TIHI BFS ob 16 , 18. Ifl 20. uri, 19. februarja: amer film OB DOBJE NEŽNOSTI ob 1530, 17 45 in 20 uri TRŽIČ 14. februarja: ital. amer kome dija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 18. uri, premiera amer znan. - fant filma EKSPERI MENT PHILADELPHIA ob 18. in 20. uri, 15. februarja: amer akcij film PRIHAJA NINJA ob 15 uri, amer znan fant film EKSPE RIMENT PHILADELPHIA ob 17 in 19 uri, premiera amer filma ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 21 uri, 16. februarja: 16. in 17 februarja: amer film ANGEL ALI PROSTITliTKA ob 17 in 19. uri, 18. februarja: amer film OB DOBJF NEŽNOSTI ob 17 in 19.15, 19. februarja, jugosl ko medija MOJSTER IN KREM RE ZINA ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 14. februarja: hongk. film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 16 uri, amer komedija MOJA LEPA ŠOFERKA ob 18 in 20 uri, pre miera ital akci| filma ODHOD BOJEVNIKOV BRONXA ob 22. uri, 15. februarja: amer komedi jI MOJA LEPA ŠOFERKA ob 15 in 17. uri, ital erot komedija LJUBICA POD POSTELJO ob 19 uri, premiera amer west filma SILVERADO ob 21 uri, 16. fe bruarja: amer film SILVERADO ob 17 45 in 20 uri, 17. februarja: nem erot. film EROTIČNE IGRE V INTERNATU ob 18 in 20 uri DUPLICA 14 februarja: amer film PRIHA JA NINJA ob 18 ur., nem erot film EROTIČNE IGRE V INTER NATU ob 20 uri, 15. februarja: amer. west film SILVERADO ob 15. in 17.15, nem erot. film LJU BEŽEN, KOPRNENJE IN EKSTA ZA ob 1930, 18. februarja: nem erot film LJUBICA POD POSTE LJO ob 20 uri, 19. februarja: amer pust film SHEENA -KRALJICA DŽUNGLE ob 20 uri JESENICE ŽELEZAR 13. februarja: amer akcij film AMERIŠKI NINJA ob 17 in 19. uri, premiera amer filma SHE ENA KRALJICA DŽUNGLE ob 21. uri, 14. februarja: amer. spektakel MESO IN KRI ob 17 in 19.15 premiera amer filma AN GEL ALI PROSTITUTKA ob 2130, 15 februarja, amer. - belg.risani film PRIHA JAJO SMRKCI ob 10 uri, amer akcij film TIHI BES ob 15. uri, amer spektakel MESO IN KRI ob 17 in 19 15,16. in 17. februarja: amer znan -fant. film EK SPERIMENT PHILADELPHIA ob 17. in 19 uri, 18. in 19. februarja: amer film ANGEL ALI PROSTI TUTKA ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ KRANJSKA GORA 13. februarja: amer akcij, film TIHI BES ob 18 in 20 uri, 14. fe bruarja: amer akcij film AME RIŠKI NINJA ob 18 in 20. uri, 15. februarja: jugosl polit drama SREČNO NOVO LETO 1949 ob 16 in 18 uri, amer film OBDOB JE NEŽNOSTI ob 20 uri, 16. fe bruarja: amer spektakel MESO IN KRI ob 17 45 in 20 uri, 17. februarja: amer film PRIHAJA NI NJA ob 18 In 20 uri, 19. februar ja: franc komedija OPERACIJA BANZAI ob 18 m 20 u-i 13. februarja: amer. vvest. film SILVERADO ob 18. uri, 14. februarja: nem erot film LJUBE ZEN, KOPRNENJE IN EKSTAZA ob 19. uri, 17. februarja: ital. ak cij film ODHOD BOJEVNIKOV BRONXA ob 19 uri _DOVJE_ 15. februarja: amt komedija NAJBOLJŠI MALI BORDEL V TEXASU ob 19 uri CERKLJE 14. februarja: amer. west film SILVERADO ob 19. uri, 15. februarja: franc. komedija OPE RACIJA BANZAI ob 16 in 18 uri RADOVLJICA 13. in 16. februarja: ame' krim film PRIČA ob 20 uri, 14. februarja: amer. film PROTOKOL ob 18 uri, amer. film POLJUBI ME ZA SLOVO ob 20 uri, 15. febru arja: amer krim. film PRIČA ob 18. uri, amer film PRO.OKOL ob 20 uri, 17. februarja: amer film PROTOKOL ob 20. uri, 18. februarja, amer film POLJUBI ME ZA SLOVO ob 20 uri, 19. fe bruarja: hongk akcij film KO UDARI TAEKWONDO ob 20 uri BLED 13. februarja: amer film »F/X UMOR S TRIKOM« ob 20. uri, 14. februarja: amer film »F/X UMOR S TRIKOM« ob 18 uri, amer film COTTON CLUB ob 20 uri, 16. februarja, avstral pust film ČETRTA NORA MISIJA ob 18. in 20 uri, 16. in 19. februarja: amer zabavni film POLJUBI ME ZA SLOVO ob 20. uri, 17. febru arja: amer krim. film PRIČA ob 20. uri, 18. februarja: amer. film PROTOKOL ob 20. uri BOHINJ 14. februarja: avstral. pust. film ČETRTA NORA MISIJA ob 20. uri, 15. februarja: amer. zabavni film GADJE NA POČITNICAH ob 18 in 20. uri, 19. februarja: amer. zabavni film PROTOKOL ob 20. ŠKOFJA LOKA SORA 13. februarja: amer. mlad. film UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 18. in 20. uri, 14. in 15. februarja: amer franc. erot. film EMANUE LA II ob 18. in 20. uri, 17. in 18. februarja: amer krim. film SMET V OČEH ob 18. in 20. uri 19. februarja: amer. triler ČASTNI KONZUL ob 20 uri POUANE 13. februarja: amer. glasb, film NAJSTNICE ob 19 uri, 15. febru arja: amer. akcij, film KOMAN DOS ob 17. uri, 17. februarja: amer. triler ČASTNI KONZUL ob 19. uri ŽELEZNIKI 13. februarja: franc. erot. film EMANUELA II. ob 18 in 20 uri, 14. februarja: amer. glasb, film NAJSTNICE ob 20. uri, 15. februarja: amer. mlad film UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 18 in 20. uri, 18. februarja: amer akcij, film KOMANDOS ob 20. uri MM13M©IMGLAS 8. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 13. FEBRUARJA 191 RAZPIS za dodelitev posojil delavcem in družbenopravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Urad ni list. SRS št. 3/81) 6. in 58 čl. Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81, 59. čl. Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne skupnosti občine Kranj za obdobje 1986 — 1990 je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj na seji 3. februarja 1987 sprejel RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM IN DRUŽBENO PRAVNIM OSEBAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI IN SREDSTEV SOLIDARNOSTI I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. člen Razpisa se lahko udeležijo: 1. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki imajo sedež v občini Kranj in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne skupnosti občine Kranj za obdobje 1986 - 1990, ne glede na to, kje imajo sedež njihove organizacijske enote, ki — združujejo sredstva za vzajemnost o dogovorjenem roku in obsegu, — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsega. — niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti. 2. Delavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delavnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni, kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti. 3. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kranj. 4. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci. 5. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti. 6. Borci NOV ter kmetje borci NOV. Za občane, ki so navedeni v točkah od 2-6 se v nadaljevanju uporablja izraz delavci. 2. člen Razpisna vrednost posojil predstavlja načrtovana razpoložljiva sredstva v letu 1987 in sicer: 1. iz združenih sredstev vzajemnosti 2. iz sredstev solidarnosti od tega: 1. a/ za kreditiranje gradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni last v višini 1. b/za kreditiranje nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebno last v višini 1. c/ za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v višini 2. za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš borcev NOV, kmetov borcev NOV v višini 2.300.000.000, din 6.000.000, din 1.380.000.000, din 200.000.000. - din 720.000.000, din 6.000.000, din Odbor za graditev lahko eventuelno nerazdeljena sredstva pod 1. b porabi za odobritev posojil pod točkama l.a in l.c. II: POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA ORGANIZACIJE 3. člen • Organizacije lahko dobijo posojilo, če izpolnjujejo pogoje 12. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil i/, sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj (v nadaljevanju: pravilnik) 4. člen Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev v zajemnos'i za nakup ali graditev stanovanj oz.soinvestitorstvo, je odvisna od razmerja med poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega de1" /ca v SRS po zadnji objavi in poprečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji za isto obdobje in sicer: Popr. osebn. doh. v OZI) I^astna udeležba Republiško organizacije poprečje Višina posojila v % od vrednosti iz Doba dokumenta, vračanja predloženega v posojila razpisu do 100 % najmanj 50 % nad 100 %—120 % najmanj 60 % nad 120 % najmanj 70 % največ 50 % največ 40 % največ 30 % 10 let 8 let 6 let Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, sodstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojilu lahko višja za 10 točk. Celotno možno zaprošeno posojilo lahko dobijo organizacije, navedene v prejšnjem odstavku, če imajo sklenjen poseben sporazum o medsebojnem prednostnem reševanju stanovanjskih vprašanj. Ob dokončni realizaciji soinvestitorske pogodbe se naredi dokončen obračun pripadajočega posojila iz sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. V prime ru preveč izkoriščenega posojila zaradi sprememb površin v so-investitorski pogodbi je soinvestitor dolžan na poziv banke vrniti preveč izkoriščeni znesek kot izredno odplačilo posojila. 5. člen Za lastno udeležbo organizacij se šteje: — sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski del, — posojilo banke na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe, — lastna udeležba delavcev ob pridobitvi stanovanjske pravice. 6. člen Organizacija predloži k vlogi za posojilo poleg dokumentov iz 7. in 12. člena pravilnika še dokumente, ki jih banka zahteva za stanovanjska posojila organizacijam. Glede tehnike poslovanja in določil, ki jih ta razpis ali pravilnik ne navaja, se smiselno uporabljajo bančni akti za stanovanjska posojila organizacijam. III. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA DELAVCE 7. člen Delavci lahko uporabljajo posojilo za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Kranj in na območju stanovanjske skupnosti, kjer imajo sedež delovne enote v katerih so zaposleni. Posojilo lahko porabijo tudi izven teh območij pod pogojem, če se dnevno vozijo oz. se bodo vozili na delo iz kraja, kjer gradijo, kupujejo ali prenavljajo stanovanjsko enoto. Pri upokojencih, borcih NOV in kmetih borcih NOV se upošteva enako območje s tem, da je stalno bivališče namesto sedeža delovne organizacije. Delavci lahko dobijo posojilo za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če: 1. so sami ali njihovi zakonci lastniki ali solastniki objekta, ki se kreditira, 2. niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem lastniki: — primernega vseljivega stanovanja, — stanovanjske hiše, — počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine, 3. porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo, 4. pri nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo. Vseljivost in primernost lastniške stanovanjske enote po drugi točki prejšnjega odstavka ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini, odbor za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj. 8. člen Vsi delavci so dolžni namensko varčevati za objekt, ki se kreditira pri katerikoli banki in sicer: 1. pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše mora imeti delavec na dan zaključka razpisa potečeno vsaj dvoletno redno namensko varčevanje. 2. pri gradnji ali prenovi stanovanjske hiše mora imeti delavec: — na dan zaključka razpisa že odobreno posojilo iz namenskega varčevanja ali — pretečeno vsaj dveletno redno varčevanje in vložen zahtevek za odobritev posojila (druga alinea velja le za LB TBG Kranj) Določilo tega člena se ne uporablja za borce NOV in kmete — borce NOV. 9. člen Delavec lahko pridobi posojilo, če ima: 1. pri gradnji stanovanjske hiše objekt dograjen do III. gradbene faze in to v skladu z gradbenim dovoljenjem, 2. pri nakupu montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in pogodbo o nakupu montažne hiše(skladno z gradbenim dovoljenjem), 3. pri prenovi stanovanja in stanovanjske hiše izvršenih vsaj polovico prei.ovitvenih del po predračunu — ne velja za borce NOV in kmete NOV, 4. pri prenovi stanovanj, ki so vključena v program revitalizacije starega mestnega jedra, opis predvidenih del, predračun del in strokovno mnenje organizacije, ki skrbi za izvajanje programa revitalizacije, 5. pri prenovi in izdelavi podstrešnih stanovanj, ki so vključena v program izdelave podstrešnih stanovanj, predračun del in soglasje stanovanjske skupnosti, 6. Ce delavec sam ali njegov družinski član še ni dobil posojila za kreditirani stanovanjski objekt pri katerikoli stanovanjski skupnosti, razen v primerih, ko je bilo to posojilo nižje kot je višina odobrenih posojil pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj. V tem primeru se prosilcu odobreno posojilo odštevu od možnega zneska posojila. Ce je delavec sam ali njegov družinski član že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, dobi posojilo le za razliko v kvadratnih metrih do standardne stanovanjske površine. Delavci ali zakonci, ki so svoje stanovanjsko vprašanj«- te rešili s pomočjo stanovanjske skupnosti in imajo za svojo družino v času razpisa neustrezno stanovanje ali so ga odsvojili, lahko ponovno dobijo posojilo le za razliko v kvadratnih metrih od stanovanjske površin^. Pri tem se jim od možnega posojila odšteje valorizirani znesek že odobrenega posojila za prejšnje reševanje stanovanjskega vprr.šanja. 10. člen Delavci, ki imajo družbeno stanovanje, lahko dobijo posojilo iz sredstev vzajemnosti, če se zavežejo, da bodo z gradnjo ali nakupom novega stanovanja ali stanovanjske hiše izpraznili družbeno stanovanje. 11. člen Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem razpisu za graditev, nakup in prenovo, je odvisna: 1. od razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesec«- v primerjavi z zadnjim znanim povprečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS. 2. od višine vseh posojil odobrenih pri banki na podlagi namenskega vurčevanja za nakup stanovanju ali stanovanjske hiše, ki je predmet kreditiranja, do zadnjega dne razpisa. V višino povprečnega mesečnega osebnega dohodka na člana se štejejo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov, ki skupaj stanujejo in živijo z njimi v ekonomski skupnosti, za /a«11 /t* tri mesece. Povprečni mesečni Posojilo, izraženo s % od maksimulne dohodek na člana družine vsote vseh posojil po 26. členu pravil -v primerjavi s povprečnim nika mesečnim čistim 01) na zaposlenega delavca v SRS ftt Kr"diijo za 9. mesecev leta 1986 in ln P"*novo znaša 105.518,- din do 70 % nad 70%-100% nad 100%-120% nad 120 % največ 45 % največ 40 % največ 30 % največ 20 % za nakup stanovanja in montažne stan. hiše_ največ 60 % največ 55 % največ 40 % največ 30 % Privarčevana sredstva in posojila na privarčevana sredstva, o£ brena v preteklih letih, se valorizirajo s faktorjem po naslednji •** stvici: Posojilo, odobreno leta Vri povprečnem dohodku na člana družine ()«l zneska posojila iz sredstev vzajemnosti do 70 % nad 70%-100% nad 100%-120% nad 120 % 10 % 20% 40 % 60% faktor 1987 1986 1985 1984 1983 1982 in prej 1 2,4 4,7 7 9 Za kreditiranje nakupa stanovanj v etažno last se upošteva faktof na sredini namenskega varčevanja. Za kreditiranje nakupa stanovanj v etažno last se upošteva faktor na sredini namenskega varčevanja. Delavcu, ki ne doseže navedenega posojila na podlagi na* menskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se valorizirani privarčevani znesek in posojilo na podlagi namenske* ga varčevanja, pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: — Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s faktof povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v 9 mececih leta 1986 Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, če znašajo privarčevana sredstva in posojilo hunke nu podlagi namenskega varčevanju: od 70% nad 70% - 100% nad 100% - 120% nad 120% Borci NOV, kmetje — borci NOV dobijo posojilo, ker ni pO' trebno imeti namenskega varčevanja, v enakem razmerju ostali delavci. Pri tem se upošteva povprečna višina posojila posamezni kategoriji povprečnega mesečnega dohodka na član8 družine. V kolikor pa so namensko varčevali lahko uveljavljaj" način določitve višine posojila skladno s tem členom. 12. člen Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo pridobljen8 posojila na podlagi: 1. pogodbe o namenskem varčevanju občana, 2. pogodbe o prehodnem varčevanju občana za vezavo sredste*-Posojilo se obračuna po lestvici za namensko varčevanje pravil' nika banke. 13. člen Občan vrača posojilo v mesečnih anuitetah, ki so prvih 5 1£' odplačevanja nižje, po 5 letih se mesečna anuiteta poveča & 12.5% po 10 letih pa še za 12,5% prve mesečne anuitete. Dejanske odplačilne dobe so 16 let 9 mesece« 13 let 3 mesec« 9 let 5 mesece« — pri nakupu novih stanovanj in stanov, hiš — pri gradnji stanovanjskih hiš — pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš Najnižja mesečna anuliteta za posojilo po tem razpisu sin* biti 5.000,-din. 15. člen Vsoto vseh posojil pri individualni gradnji se ugotavlja; 1. posojila, odobrena v letu razpisa, se seštejejo, 2. posojila, odobrena v letih pred razpisom, pa se valoriziral tako da se ugotovi, koliko m2 stanovanjske površine bi se s ter posojili lahko zgradilo v letu odobritve posojil. V ta namen se uporabi ceno m2 stanovanjske površine, ki jo* določila vsako leto samoupravna stanovanjska skupnost in ' upošteva za izračun predračunske vrednosti pri delitvi posojil. 16. člen Delavec priloži k vlogi za posojilo dokumente, navedene v čl. in v pravilniku banke o stanovanjskih posojilih občanom. Gr de kreditne sposobnosti delavcev, zavarovanja, porabe, odplačen nja posojila in določil, ki jih navaja pravilnik, veljajo določila \>(> vilnika banke o stanovanjskih posojilih občana. 17. člen Prednost pri pridobitvi posojila po pravilniku ima delavec kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem roku ali ima stanovanj*1] hišo zgrajeno do višje gradbene faze. IV. OSTALE DOLOČBE 18. člen Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu cena po daji oz. soinvestitorski pogodbi, pri graditvi in prenovi I 250.000,—din za m2 standurdne stanovanjske površine. 19. člen Obrestna mera za posojila po tem razpisu je 5% letno. 20 člen. . Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojila na predpisan*? obrazcu, ki ga prosilci dobijo pri LB TBG Kranj, C. JI.A 1, prliofl a/ organizacije: ' — sklep orguna upravljanju o najetju in numenu porabe posoj^ — zagotovilo, da bodo vsako leto pri delitvi dohodka name" ustrezna sredstva za odplačevanje posojila, — sklep o določitvi pooblaščenih podpisnikov, — prodajno pogodbo pri nakupu stanovanja /rezervacija/ ali vestitorsko pogodbo, overjeno na sodišču, ij — gradbeno dovoljenje z ustrezno dokumentacij«* za gradnjo . prenOVO stanovanja uli stunovunjske hiše oz. potrdilo pristojni organa občinske skupščine o priglusitvi in opisu del, obrazec b/ delavci — prodajno pogodbo za nakup stanovanja (rezervacija) uli s*' vestieijsko pogodbo, overjeno na sodišču, j — gradbenodovoljenje s tehnično dokumentacijo, pri gradnji I zidka pa še lokacijsko dovoljenje, a — potrdilo pristojnegu organa občinske skupščine o priglasit^, opisom del, ki jih obsegu prenova stanovanja oz. stanovanjske — predručun stroškov prenove stanovanja uli stunovunjske hi*',, — zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od treh n«* cev, ^ — fotokopije posojilnih p«tg«*db in dcpo/.itnih vlog za že odoW* posojil.i za objekt, za kateregu prosi posojilo, — potrdilo o OD članov družine, ^ — potidilo o premoženjskem stanju oz. dohodku iz tega prem" nja, :ti- — potrdilo SO Kranj — Upravu i.ružhcnih prihodkov, da /t'rJ'>^ nje sredstva vzajemnosti (velja za prosilce pod tč. 4 in 5, 1. ■ tega razpisu). 21. člen Vse informacij«- in sprejemanje zahtevkov po tem rn"T^' opravlja Lil TBG Kranj, oddelek stanovanjsko komunalni'' a lo/b, C. JI.A I, Kranj do 27. februarju 1987. vsak dan razen *oV^ od 9. »lo 16 ure. JA Pravilnik o pogojih in merilih /a pridobitev posojil iz r"f^i' oih si«'«lsl«'v vzajemnosti v o.iciiii Kranj je bil objuvljen V * nem veetntkii Gorenjtkt št. 3/86. v |5 O izidu natečaja bodo obveščeni vsi prosilci najkasneje Jjl «ln«'h po s«-ji odbora za gruditev pri Samoupravni stanova«1' skupnosti ob« in«- Kranj. Za določitev povprečnega mesečnega (>1> na zaposlenega ^ Sloveniji se upošteva poročilo Zavoda Sil Slovenije za statisti devet mesecev 1986 in /naša 105 518,—din Predsednica /bora uporuhnikov: IRENA SUMI. I.r. OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN @®IM1S»EIIGLAS RAZPIS za dodelitev posojil delavcem in družbenopravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81), 6. in 58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81) na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka za obdobje 1986—1990, 4. in 5. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti v občini Škofja Loka ter sklepa seje zbora uporabnikov z dne 29. januarja 1987 objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Škofja Loka RAZPIS za dodelitev posojil delavcem in družbeno pravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti I SPI OSNI RAZPISNI POGOJI 1. Razpisa se lahko udeležijo organizacije in njihovi delavci, katerih temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti združujejo sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Škofja Loka in imajo sedež v občini Škofja Loka, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote ali stalno bivališče njihovi delavci, in sicer v skladu s 6. členom pravilnika 2. Razpisana vrednost posojil predstavlja načrtovana razpoložljiva sredstva za kreditiranja stanovanjske graditve v letu 1987, in sicer v višini 720.000.000 din Razpisana vsota po posameznih namenih je naslednja: A'. Za kreditiranje nakupa stanovanj v stanovanjskih blokih 280.000.000 din B. Za kreditiranje družbeno usmerjene individualne gradnje 140.000.000 din C. Za kreditiranje neusmerjene individualne gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš 300.000.000 din H. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL 1. Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: 1.1. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju organizacije), ki imajo sedež na območju občine Škofja Loka in so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka za obdobje 1986—1990, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote, ki: — združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve in združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, — niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim Pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti. 1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah iz točke l. 1., ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. 1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo Pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti in zdru-2ujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbenopravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti. 1.4. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sred-*tva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, in pri njih zaposleni delavci, ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. 1.5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic: Vmetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti pod pogo lem, da varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. 1.6. Borci NOV, upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče na območju občine Škofja Loka. 2. Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu zadaja cena po dokumentaciji, pri graditvi in prenovi pa cena 000 din za kv. m stanovanjske površine. 3. Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu februarja 1987, se upošteva povprečni OD na zaposlenega delavca v SRS za devet mesecev leta 1986. Za vloge, ki se bodo sprejemal«' septembra pa OD na za Poslenega delavca v SRS za leto 1986. 4. Obrestna mera zu posojila iz sredstev vzajemnosti je P^*- odstotkov letno oziroma lahko tudi višji skladno s SaS o krneljih plana SSS Škofja Loka za obdobje 1986-1990 5. Organizacije vračajo posojila v polletnih anuitetah, |jj,^ čna opremljenost tl jJJjrfS središča in sprotnost ^ membnejših sporo čil. prevoze in red na tekn1 ki pa je proti koncu PrV:e, ^ popuščal. Dogajalo s<' ] {o' se v posebej določenih v /.a tehnično osebje, SFv'j, tekmovalcev in noviO»JJ« sli tudi ljudje, ki n>sc> > ^ kaj iskati. Sorazmerij/ BO bili fevdni varuhi t* imel pri sebi prepis"n^j,, prav tako pa so bil' ,,, , lekmovalise in dni«« 1 ^ nih me ,t ter hotelo d° reni nO*<( Ra dra/Ijivi pa so V Q cer mirni, tedoljubn« ^ vase zaprti Švicarji. „» i kdo spomnil, da so p«» h, prometne ureditve. mačinov ni bilo prav« jp o* vanja prepoved. ^fLi^J po sobotnem ''"ni,,cCer prometni infarkt. £ * PETEK. 13. FEBRUARJA 1987 ZANIMIVOSTI 11. STRAN ©Q)®®SSoU©ISIIGLAS afšvici je bila predvsem naložba v Jčanje_ HVBICE SMUČARIJE lr£ organizacijo tega svetovnega prvenstva, izpolnili bomo pr° organizirali tako, da bomo zasenčili vsa dosedanja, nfjičarsko ponovno rojena,« je na začetku prvenstva alp-ktke, da planirani obisk ni bil posežen. V 70 cransmontanskih JJotelih in stotinah počitniških ^šicah ter apartmajih je bilo še Vedno mogoče brez težav najti ?treho nad glavo, predsednik pa {e trdil, da je sicer za Crans fontano značilno, da se napolni J?J* februarja, ko so v Švici in ranciji šolske počitnice. Pred pa so že vrabci na strehi čiv-da' je plan organizatorjev pe med prvenstvom napolniti ^ans Montano. Številni, tudi uradni protesti, ..a katere so morali organizatorji Ogovarjati, so bili na račun Poprave prog. Protestirali so Za-0c*ni Nemci, ker so bojda golju- nih junakov na smučeh, dobavitelji opreme so na celostranskih oglasih čestitali švicarskim asom za kolajne, o smučarjih si lahko zvedel vse, celo takšne reči, ki za smučarijo niso posebno pomembne. Le malo prostora pa so sprva namenjali smučarjem iz drugih držav, celo tistim, ki so bili Švicarjem najnevarnejši. Le Mateja Svet in Marc Girardelli sta si uspela izboriti proti koncu prvenstva nekaj več prostora. V blato pomendrani pa so bili Avstrijci, za kar so deloma krivi sami. Po tekmovalni plati so zatajili, zaradi česar je prihajalo do razprtij tudi znotraj njihove ekipe. Proizvajalci smuči so jim očitali, da sami na svojih smučeh vozijo slabše od Švicarjev, v avstrijski ekipi pa sta nastala dva tabora: eden je terjal glavo glavnih trenerjev Dieterja Bartscha in Andvja Raucha (del njihovega tabora so bili tudi proizvajalci opreme), drugi pa je vzroke iskal drugje, tudi v tem, da so Švicarji za pripravo smuči uporabljali čudežni sprav, ki smučkam da večjo hitrost. O tej čudežni maži so se na široko razpisali, pri tem pa pozabljali, da ni vse le material, ampak je še vedno največ odvisno od človeka, ki smuči krmari, od njegove sreče in razpoloženja. Za končni udarec Avstrijcem pa je poskrbela v Švici na široko razbob-nana in napisana vest, da je glavni zdravnik avstrijske smučarske reprezentance v trgovini s tehničnim blagom ukradel aparat, vreden 800 frankov. Prav primer Avstrijcev in deloma tudi Italijanov je dokaz, kako kruta, brezobzirna, nečloveška je vrhunska menegerska smučarija. Če je kdo, potem je Crans Montana to dokazala. H 2 7 mu PREJELI SMO Naši navijači v Elanovem kotičku ob cilju smuka Jugoslovani v Crans Montani Kar precej Jugoslovanov, predvsem iz južnejših republik in pokrajin, je poiskalo kruh v tem kraju. Večinoma so zaposleni v gostinstvu in drugih, predvsem komunalnih in transportnih dejavnostih. Nekateri Jugoslovani so sodelovali tudi pri izvedbi prvenstva. Srečevali smo jih na prodajnih mestih za vstopnice, programe in drugo gradivo. Njihovo bivanje v Švici pa je vedno bolj negotovo. Jugoslavija in Švica nimata ustrezne mednarodne pogodbe za delavce, EGS pa vedno bolj pritiska na Švico, da mora prednostno zaposlovati Špance, Italijane in Portugalce, mi je pripovedoval Jovo Glavač iz Bjelovarja, ki je že 14 let z družino v Cruns Montani. Zato vedno več Jugoslovanov razmišlja o čimprejšnji vrnitvi domov, posebno tisti, kateri v Švici še niso dolgo. Tako so vsako jutro počistili Crans Motano. Čista je bila, kot da se prejšnji dan ne bi nič dogajalo •Utole se je karikaturist ponorčeval iz Avstrije. Nurisal jo je vso s°lzah, svojo Švico pa vso smejočo. {ali n i (k h h i ."4. 11 ti % Pn merjenju časa moškega Jferveleslaloma in ker pred ^rtom njihovih tekmovalcev {jrt>ge niso po predpisih popravi •dodali pa so tudi, da jim niso ^ogočili primernega smučišča g vadbo. Brez namena opravi-slaiati manjšega uspeha naših v ^lomu drži, da se je ponovila 5** avstrijska in švicarska pe-s3 pripraviti dobre proge za p uk, za ostuie discipline pa ty |a ni več tako pomembna. JJJkega slaloma sploh niso ce-vodnllrali, uporabljali so le sol in zato ni čudno, da so tek-. valci vozili v južnem, brozgi Robnem snegu. Na vseh tek-^i^anJih pa so se organizatorji n ° budili, da so bili na tribu-tfa P° možnosti le navijači in *»jsk k*ne nuJ'oolJ nu on'h tt>1(>vl tod kamer. Navijači od dru ili ;predvsem iz Italije, Avstrije Us ^^.^luvije, pa so večinoma Peli Potisniti višje ob progo. ^sprotnika cendraj do konca . .p"' I>a je treba kovati v /.ve/. £ " »o vse dneve prvenstva ob tnftJ/Jernn*-m /.m,i|'M-.l.ivju do i?ložb°v ^vicari- ,u Ki \;SU 1,1,1 hih imtr Ir-redstavljunjem narod Jugoslovani dvignjenih glav Mislim na tekmovalce, predvsem na Matejo Svet, pa na navijače, ki so bili že v soboto, posebej pa v nedeljo celo močnejši od domačih. Naši zdomci, čeprav spočetka redki, so nas vzpodbujali in po tekmi tekali z našimi zastavami po cransmontanskih ulicah. Neki tiskar, naše gore list, je v dveh dneh brezplačno natiskal 2000 naših zastavic. Ob uspehih se je zbudila jugoslovanska zavest. Razen Švicarjev smo imeli najštevilnejše občinstvo, navijaško dostojno, nič manj kot Švicarji, ki sO po tekmah v kolonah, /. zastavami, zvonci in bobni mirno korakali po ulicah Kurenti s ptujskega polja so bili prava atrakcija, pa Ločani, enotno pokriti s čepicami Seširja, Dolenjci, Štajerci in Primorci Locanom je na primer hotelir iz Brigga na poti v Crans Montano obljubil pet zabojev pi va, če bo Križaj dobil kolajno. Bojanu ni uspelo, pa je ob povratku obljubo izpolnil, ker so mu bili Ločani tako prijetni, Iz Crans Montane smo odha jali dvignjenih tflav, kot zrnato valci in ne poraženci, z žvenke-tom kolajn, čeprav brez naj-žlahtnejših, vendar trdneje vsi drani v svetovni smučanji. Tudi zaradi te^a se je splačalo iti v Crans Montano. Besedilo in slike: lože Košnjek Ugledu primernejcene Crans Montana je nasploh med najdražjimi švicarskimi turističnimi in zdraviliškimi kraji, med svetovnim prvenstvom pa so bile cene za okrog 20 do 30 odstotkov višje kot drugje v Švici. Novinarji, ki smo večinoma bivali v hotelih B kategorije, smo odšteli za prenočišče in zajtrk po HO frankov na dan, sicer pa se je penzion gibal med 120 in 300 frankov v hotelih super kategorije. Le težko si našel lokalček, da si potešil lakoto za 20 frankov, vsaka izdatnejša jedača v restavracijah pa je že bolj boleče posegla v žep. Tudi izjemno dobri pogoji za smučarijo in druge razvedrilne dejavnosti imajo svojo ceno. Sedemdnevno, po nekaj ur na dan, učenje smučanja stane od 110 do 120 frankov. Poldnevna smučarska vozovnica z uporabo vsega sistema žičnic med 15 in 30 franki, celodnevna vozovnica pa od 25 do 40 frankov, medtem ko je za sezonsko karto treba odšteti od 400 do 600 frankov. Nižje tarife veljajo za otroke, višje pa za odrasle. Drsanje na drsališču velja 4 ali 5 frankov, igranje tenisa 18 frankov, ježa pa od 30 do 50 frankov. Za lažji preračun v dinarje: švicarski frank je sedaj vreden 300 dinarjev. Polet z cepellnom nad mestom. Prvovrstna atrakcija KJE SO OSTALE NAŠE VREDNOTE To, kar smo morali doživeti v Škofji Loki za letošnji kulturni praznik, je prava katastrofa za našo kulturo in osnovno človeško dostojanstvo. Verjamem v dobro v človeku. Verjamem, da smo zmožni doživljati lepoto in žlahtnost v sliki, glasbi, besedi... In, da nam je simbol lepega prav kulturni praznik, ko naj bi se izkazale žlahtne duhovne silnice našega slovenskega naroda. Predstavo je organizirala Zveza kulturnih organizacij Škcfja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Napovedan je bil literarno glasbeni del in otvoritev likovne razstave. V literarnem delu je bil predstavljen SEJALEC, literarni zbornik občine Škofja Loka. V programu je bila kot sodelujoča napovedana tudi skupina »NE BOM OPRALA TEH KRVAVIH MADEŽEV« Ljudje, ki smo se zbrali v lepem številu v priljubljeni pu-štalski kapeli, smo nedvomno želeli doživeti tisto »da človek ne živi samo od kruha« in se duhovno obogatiti. Taka je bila tudi lepa uvodna misel predsednika ZKO Škofja Loka, da je slovenski kulturni praznik »lep in mil in slovesen«.... »za vse, ki so širokega srca in plemenite duše.« Ob vsaki priložnosti Ločani tudi radi prisluhnemo Komornemu pevskemu zboru Škofja Loka, ki je sodeloval z glasbenimi vložki. Z nastopom oziroma dejanjem skupine »NE BOM OPRALA TEH KRVAVIH MADEŽEV« iz Suše pri Gorenji vasi pa je bila onečaščena misel, beseda, prostor, onečaščeni smo bili gledalci in poslušalci, pa tudi ostali nastopajoči. Predvsem so prišli na lepo prizorišče puštalske kapele neurejeni, z zadahom po alkoholu, s točko, katere rekviziti so bile nedostojne in prostaške besede, nečloveško rjovenje in nebrzdan smeh, motorka za žaganje dreves (z ropotom in smia-dom), meso, ki so ga fantje surovega rezali in metali po ljudeh! Zadnji, preostali kos mesa, ki so ga vrgli med ljudi, je pristal in omadeževal steno kapele! Trije odrasli, mladi ljudje, zdravih udov in zdrave (?)pame-ti, za katere verjamem, da so tudi dobri. So nas hoteli preizkusiti »koliko požremo«? So nam hoteli dokazati, da smo popolnoma otopeli? So čakali, da jih bo kdo ustavil? Se izgovarjajo na kulturo, kakršna je danes?! Ne verjamem, da bo kdo za to nečastno dejanje odgovarjal. Prav pa bi bilo, da bi! Vseeno pa želim da bi prizadeti ta moj vtis prebrali in se — prizadeto — vprašali: Kaj je kulturno? Kaj je dobro? Kaj je lepo? Kaj je žlahtno in plemenito? Je res kulturno vse, česar se nekdo domisli v objestni uri? Kaj vodstvo prireditve ni vedelo, kakšen je program? Prizadete vprašam, če je že vsaka črka, natiskana na papirju, vsaka neurejena misel, sestavljena v stavek, besedna umetnost? Prešeren pa, ki nam je s svojim umetniškim genijem dal dan za naš kulturni praznik, ni toliko vreden, da bi slišal eno njegovo pesem ob tako praznični priložnosti? Slabo se piše našemu narodu, če ne bomo več poznali ne spoštovanja, ne dostojanstva in če bomo dopustili, da kdorkoli tep ta naše narodne svetinje v blaU objestnosti, v domišljavost in napuh) Šk. Loka, 11. februarja 1987 H. KRIŽAJ Antonija KDO BO MED IZBRANIMI? V nedeljo, 8. februarja letos smo se krajani Krajevne skupnosti Ribno srečali na zboru krajanov v Zadružnem domu v Ribnem. Udeležba je bila k"r zadovoljiva. Predsednik SZDL KS Ribno — Andrej Poklukar je spregovoril o predlaganih delegatih za svet KS Ribno, podal je zaključni račun za leto 1986 in plan za letošnje leto. Seznanili smo se z izdatki za izgradnjo nove mrliške vežice, ki smo jo dobili 1. j'dija lani. Najbolj zanimiva točka dnevnega reda pa je večini navzočim pomenilo poročilo o telefoniji v KS Ribno. Naročnikov (čakamo že od leta 1983) je 185, največ v vesi Ribno, nekaj iz Bodešč, Sela Kontnega. Vse stroške je vsak prispeval sam, tako smo septembra 1985 nakazali zadnji obrok, skupaj 120.000 dinarjev. Letos bo moral za končni hišni priključek vsak prispevati še okoli 30.000 dinarjev. PTT nam je dala na voljo 34 razpoložljivih številk, ki jih lahko takoj uporabimo. Predsednik gradbenega odbora za telefonijo v Ribnem je povedal, da bodo številke pravično porazdeljene glede na število naročnikov v posamezni vasi: v Ribnem 15, na Selu 5, v Bodeščah 6 in na Ko-ritnem 8. Kdo bo med izbranimi? Radovednost in nemiri med krajani naraščajo, kakorkoli bo, nastale bodo zamere, prepiri in nevošč-Ijivost. V nedeljo, 15. februarja bodo člani gradbenega odbora še enkrat zbrali in določili prve srečnike. Seveda pa bodo najprej izločili tiste (okoli 60 jih je), ki so vsa ta leta zamujali s plačilom. Za te so s pogodbo določene obresti. Tisti, ki so najbolj redno plačevali obroke, bodo med izbranimi. Dolga in težavna je pot za pridobitev telefonskega priključka in še bolj žalostno je to, da se gremo pri tem celo nekakšno lo- tenl0' Jana Beravs Ribno 111, 64260 Bled ODPRTO PISMO GORENJSKIH TEKSTILNIH DELAVCEV Ur. ur , :.šV''v s 'l.onsyf»%ž sam prideluje iz trte za hišo. »Ni ga dosti, zato pa je doma če,«reče. 1'otem gremo na vrt pred hišo. »Danes nisem po- kosil«, pravi, ko si ogledujem vrt z drevesi smokve. »Zakaj so smokve pokrite?« vprašam. »Drugače ne bi dozorele. Pojedle bi jih ptice«, pravi. Sname prevleko, utrga smokev in mi jo da. Okusna je.»Prvič jem smokve že marca «, rečem. »Saj je pri nas jesen«, odgovori Ivanka Veceu se. »Moram van: po kazati klub Jadran«, reče Sedemo v avto in se odpelji4 mo. Vozimo skozi industrij sko predmestje Melbourna. Nizke delavske hišice se vrste ena za drugo. Ob vsaki je vrtiček. Potem zavijemo na široko cesto. »Kolikokrat je po njej vozila Ivanka«, pomislim, ko vidim, kako navajeno obrača krmilo avtonaobi la. Zavijemo na ozko, skoraj kolovo7no~poT"»To je kTuB Jadran« reče, ko se ustavimo pred dolgo zgradbo, ki je dom primorskih Slovencev V Avstraliji. V stavbi je dvorana s 600 sedeži. Potem vstopimo. l>rl vhodu nas sprejme dobredU' šen Primorec — oskrbni!1 doma. Pokaže nam prostore-Ob veliki dvorani je klubsk) prostor, nato kuhinja, zunaj v posebnem prizidku disk0 »za mlade«. »Dom lahk° sprejme tudi tisoč rojak"v' če je treba«, ponosno pove-daj ni tu nikogar Pridig v soboto ali nedeljo TakrO1 je v domu pravo življenje. Ce ni kulturnih nastopov, s°. vsaj plesi. Veste, Primor« radi plešemo: starejši ob ku valčka, mlajši v disku' reče in odide v kuhinj0 »Drugega nimam« pravi, jj nam prinese pločevinke P SI NADALJUJ ?SEK( 13. FEBRUARJA 1987 RAZVEDRILO .13. STRAN (M^SMEB Nagradna igra _ igra le za upokojence V prejšnji številki ste le upokojenci ugibali, kaj naj bi bilo v Piskru. Zemlje ni bilo, krompir j^di ne, kava ne, ajdova moka tu sam kos je Vsaj 100.000 dS^m KUPON PRILEPITE NA U"iarjeV Dopisnico KUPON ŠT.1 DANES OBJAVLJAMO DEL SKRIVNOSTNEGA PREDMETA. Kaj vam torej poklanja market šparovec s sosednje Koroške? Kaj je na sliki? GLASOVA NAGRADNA "GRA ■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■ Čvek • Jugoslovani, kaj pravite? Zahodnonemški list Bild je objavil kot prvovrstno senzacijo vest, da je neki delavec zamudil 106 krat na delo! Kasnil je od tri minute do treh ur, kar je za Zahodne Nemce nezaslišano. Na koncu — ko so ga odkrili — so mu ogorčeni dali odpoved, vest pa novinarji zagrabili kot prvovrstno. Delavec je bil vsega skupaj v službi šest let... Doktor Fellini • Ostri Daviš jezik Bette Trente iz pratike JUP In sem in tja kakšna SNEŽINKA M">ine spremembe: i Petek, 13. februarja bo ob 21.58 ščip ^boto, 21. februarja ob 9.56 je /adnji krajec spoved vremena po Herschlovem vremenskem ključu: ker se lu-P spremeni med 18. in 22. uro in ker je še vedno zima, bo v na-*dnjem tednu DEŽ in SNEG ob jugu ali zahodniku. S časom lahko izgine lepota, ne pa tudi duh in ostri jezik, kakor dokazuje znana igralka, 78 let stara Bette Daviš. Ko je prišla v neko prodajalno čevljev, je prodajalka vprašala, če ji jih lahko pošlje na dom. »Seveda,« je odvrnila prodajalka, »povejte svoj naslov!« Slavna igralka je bila silno užaljena in je hladno odgovorila: »Ime mi je Imelda Marcos!« Tedaj so namreč ameriški tisk preplavljale novice o impozantni zbirki čevljev soproge nekdanjega filipinskega predsednika. • Na sodišče zaradi imena Če v Franciji daš svoji hčerki ime Sliva, te lahko pošljejo tudi k sodniku za prekrške. Neki naivni oče je vztrajal in dal svoji hčerki tako ime, kljub nasprotovanju vse družine. Ogorčeni oče se je na sodno odločbo, češ, da mora potomki dati drugo ime, pritožil, kajti še vedno smatra, da je to ime dokaj često v koledarjih in da ima povezavo z nekaterimi zgodovinskimi osebnost- Slavni italijanski režiser Federico Fellini noče sprejeti častnega naziva doktor, ki mu ga je namenila univerza Urbino. Pravi: »DOKTORSKI NASLOV SE ZASLUŽI S ŠTUDIJEM IN ZATO, DA SE POMAGA DRUGIM. SAM RAJE SEDIM V ŠOLSKI KLOPI KOT DA BI BIL ZA KATEDROM IN ZATO SEM POZIV, DA SO ME IMENOVALI SPREJEL KOT POZIV, DA SE MORAM JAVITI POLICIJI. ALI KAKO NAJ TO POJASNIM MINISTRU KULTURE, KI JE DEKRET PODPISAL IN REKTORJU, DA SE JIMA NE BOM ZAMERIL?« OBIČAJI Čarovnice so zunaj Svečnica nam je ponudila daljši dan, več luči in toplote. Ob koncu meseca bo Matija led prebil, nato pa nam bo Pust zares ponudil vigred. Vsi ti dnevi pred pustom pa so v ljudskem verovanju kvatrni dnevi, med vsemi dnevi v letu najbolj grozni in temačni. Po verovanju preprostih ljudi imajo v teh dneh zli duhovi največjo oblast nad ljudmi. Nekdaj so v Bohinjski Bistrici verjeli, da nima pomena v tem času voziti gnoj na polje, zvečer predice niso smele presti in tudi fantje niso smeh k dekletom vasovat. Ponoči so imele zle sile veliko moč. V teh dneh tudi čarovnice hodijo ena k drugi v vas, duhovi so zunaj, zato je najbolje, da ostanete doma. Živa duša vas ne reši, če vas — ponočnjaka — zaloti kakšna čarovnica, vas začara. Potem se vam ne bo bledlo le zaradi visokih cen, ampak tudi zaradi začaranj a od prave ča-rovniške pošasti... *t Gorenjski c t a s i l o PKiAjntCA o p ■ o b a o r k ■ a.i« j Bodeča žica za uhajajoče polže V Podbrezju so strokovnjaki ugotovili, da ima ta kraj izredno dobre pogoje za rejo polžev. Tako je prišlo do ustanavljanja polžje farme. Farma v Podbrezju je šele v začetku, vendar so sedaj že posejali 1 ha pelina, hrena in sončnic, ki služijo za hrano in senco tem živalim. Polžev zaenkrat še nimajo, a jih bodo v kratkem prejeli. Prostor bodo seveda morali ograditi. V ta namen bodo potrebovali 30 cm široke deske, ki jih bodo spodaj na znotranji strani obdali s 15 cm visoko bodečo žico. Brez te ograje bi jo polži, čeprav po polževo, ubrali kam drugam, kar seveda ne bi bilo po godu rejcem, ki jih nameravajo letos vzgojiti nič manj kot 3 do 4 vagone. Gorenjski glas, leta 1950 KAN? V radenske kopeli V HOTELU RADIN V RADENCIH so te dni izdatno znižali cene in skupaj s Kompasom ponujajo tri zanimive programe: Zdravje — lepota, Celulit in Za konec tedna. Program 7-dnevnega aranžmaja, ki obsega pregled pri zdravniku, kopeli, dopoldanski program rekreacije, sedem penzionov, stane februarja in marca LE 74.400 DINARJEV. Program Zdravje - lepota, ki obsega sedem polnih penzionov, preglede pri dermatologu, štiri nega obraza, tri make-upe, manikuro, pedi-kuro, šestkrat plavanje pod vodstvom fizioterapevta, telovadbo, stane 115.400 DINARJEV. Program Celulit-problem mnogih zena pa obsega 14-dnevni aranžma za 274.100 DINARJEV. V tem je 14 polnih penzionov, pitne kure, pregledi pri zdravniku, kompletna nega, mineralne kopeli, telovadba, aerobika... Razen tega imajo februarja in marca posebno nizke cene dveh polnih penzionov ob koncu tedna, saj stanejo le 25.190 dinarjev. Dahnili so da: V Kranju: Jani Žlebirm Andrej Kočar iz Gore pri Komendi; Slavica Novak in Marijan Ko-kalj iz Žerjavke. NAGRADNA KRIŽANKA NaSa Klavdija je izžrebala na-EJN* reševalce nagradne kri-g*t>: 1. nagrada: INES RAJ-JfLj, Zabreznica 58, 64274 Žlrov-2. nagrada MARJAN TR-y**H, Jaka Platiše 3, 64000 j*]i. 3. nagrada TONČKA DOV-ijjjji Luznarjeva 24 a, 64000 Jrd«našnjo križanko razpisujemo ! Ograde: Izrada: 3.000 dinarjev hi Ograda: 2.000 dinarjev n«grada: 1.500 dinarjev NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do srede, 18. februarja, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (nagradna križanka). Veljavne obresne mere od 1.1.1987 DALJE letna obrestna mera diskontna obrestna mera ^•rska sredstva občanov vloge na vpogled 7,5 % v,°ge, vezane nad 3 mesece 46 % 30,69 % . vloge, vezane nad 6 mesecev 52 % 46,58 % ■ vk>ge, vezane nad 12 mesecev 61 % ^ v'oge, vezane nad 24 mesecev 64 % v'Oge, verane nad 36 mesecev 66 % '*na sredstva občanov 5r«stne mere so določene za 10 domicilnih valut. Višina letne jjor*stne mere je pri poslovnih bankah v Jugoslaviji izračunana ? o»novl povprečnih obrestnih mer pri tujih bankah v deželah ^icllne valute, povečana za dve obrestni točki. za namensko vezane vloge nad 36 nad 60 mese- mesecev % cev % *P°" nad 12 nad 24 gledna ™ . mese- mese- stva% C8V% ™% I •vatrljakl šiling (Asch) 5,75 6,25 6,75 7,25 7,75 3 francoski frank (FF) 9,50 11,50 12,00 12,50 13,00 < 'talijanska llrn (Lit) 5,50 11,35 11,85 12,35 12,85 s ^meka marka (DM) 4,50 5,60 6,10 6.60 7,50 e Jvicarskl frank (Sfrs) 5,50 6,00 6,25 6,50 6,75 ? »vedska krona (Skr) 6.50 8,90 11.25 13,65 16,05 I •iflleškl funt (Latg) 9,10 11,10 11,60 12.10 12,60 9 *«nadskl dolar (Can $) 7,50 10.00 10,50 11,25 11,70 10 •r»erlškl dolar (US $) 7,00 7,50 7.75 8.00 8,55 1, "vttralskl dolar (Aut $) 11,00 15,90 15,40 14.75 14,45 < d"jge valute* 4,50 5,60 6,10 6,50 6,75 ^ir»«ka krona (Dkr) — uporabljalo se obrestne mere veljavne ■3 »vedsko krono *0 ljubljanska banka r SLAVNI ITA1U IZDELO VALEČ GOSLI PREVA JALEC SKLADAT SIMONlTl TOVARNA VP0U ČANAH GlASPHI STHEtU KLADA ZA SEKANJE OLIVER TVVIST OSREDNJE SVETIŠČE V MEKI S0PRA NISTKA 0TTA ZVEZNA DRŽAVA V ZDA OBLASTA BAKTFRIJA SEVERNI VETER V TRŽAŠK ZALIVU REKA V MAKE D0NIJI ČEŠKA PRITR-DILNICA HEKD.ToVaR-LETAL V UUBLJAHI IVAN MINATTI TISKOVNA AGENCUA NPR OVALNA POSODA JEZERO V ETIOPUl DELAVSKI SVET GOZDNA ŽIRAFA REKA" SLAVONIJI PRITOK L0NJE JUGOSL NARODNA ARMADA GLASBENIK S0SS NEKD RUSKI VLADAR Temeljna banka Gorenjske '/mm iMiii ZEN IME KAREL HYNEK PETER OBLAK SL FILM KRITIK (MILENK0) SESTAVIL R NOČ NA',!"* ZGORNJA PLOSKEV V PROSTORU HITRA TE KAČIC«! IZ GRŠKE MIT0L0G NASILNA KRAJA STARORIMSKI POZDRAV ASIRSKA PRESTOL NIČA GOROVJE . :.amah MUSLIMANSKO SVETO _ MESTO REKA V KO LUMBUI FR FILOZOF NZOOOO man AMtRISKI PLES S SINK0P RITMOM IND0NEZ IME NOVE GVINEJE ĆEŠ SKLA DATEU ŠEVĆIK TRAKULJA SRBSKO M0Š IME GL MESTO ČSSR DONAVE PRI ULMU CHARLES HOOfiEL ALIDA VALLI KROMPIR JEVA JED SLIKARKA KOBILICA OČE MESTO V JUŽNI FRANCUI OBLIKA IMENA VIKTOR : »Mil JAN ROZMAN MINERAL Z AVALE AM FILM IGRALEC KEUY KENUSKI VOOfTEU MOt Jutri na Srednji Dobravi pri Kropi Patrulje v spomin heroja in soborcev Srednja Dobrava, 10. februarja — V spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja in soborce bodo borčevske in športne organizacije iz lipniške doline priredile jutri, 14. februarja ob 9. uri na Srednji Dobravi pri Kropi pri domu krajevne skupnosti tradicionalni patruljni tek Staneta Žagarja. Pokrovitelj tekmovanja bo lipova lesna predelava iz Podnarta. Proge bodo dolge 15 in 8 kilometrov, potekale bodo med Dobravo in Prezrenjami in ne bodo težke. Patruljo sestavljajo trije tekači. Tekmovalci bodo razdeljeni v devet starostnih kategorij, pri čemer se upošteva skupna starost vseh treh članov patrulje. Odrasli plačajo 500 dinarjev startnine za člana patrulje, šolska mladina in vojaki pa startnine ne plačajo. Prijave sprejemajo na TVD Partizan Podnart ali tovariš Faganel na telefon 70-422. Startnina se plača ob prevzemu startne številke. Za tiste, ki se.bodo prijavile po današnjem dnevu ali pred začetkom tekmovanja, plačajo za 50 odstotkov višjo startnino in bodo startali na koncu svojih starostnih kategorij. Prijava mora vsebovati ime in priimek tekmovalca, leto rojstva, tekmovalno kategorijo in organizacijo, za katero se tekmuje. Razglasitev rezultatov bo pol ure po tekmovanju pred domom krajevne skupnosti na Dobravi. Organizator bo poskrbel za zdravstveno službo, okrepčilo in malico. Patrulje morajo teči skupaj v razdalji 50 metrov. V vsaki patrulji je lahko po en kategoriziran tekmovalec. C. Rozman Janko Kermelj — dobitnik zlate Bloudkove značke Delo z mladimi ga je vedno veselilo Tržiž, 23. januarja — Na letošnjem novoletnem srečanju najboljših tržiških športnikov, rekreativcev in športnikov osnovnih šol ter najzaslužnejših športnih delavcev je za dolgoletno organizacijsko in vzgojno delo v alpskem smučanju prejel zlato Bloudkovo značko tudi Janko Kermelj. Pred 51 leti je prvič stal na smučeh, potlej pa se je izkazal kot tekmovalec, trener in pripravlja-lec smučarskih prog. Na državnem prvenstvu v sedanjih Ravnah na Koroškem se je z dobrimi vožnjami prebil v prvo tržiško ekipo in vse do leta 1959 se ie držal v vrhu jugoslovanskega smučanja, med prvo deseterico. Se ko je nastopal za klub in za državno reprezentanco, je opravil izpit za trenerja alpskega smučanja. V tr-žiškem klubu je kmalu prevzel delo z mladimi. Njegov prvi učenec je bil sedaj že pokojni Zdravko Križaj, ki je kasneje skupaj z Janezom Vagnerjem vodil prvo alpsko šolo smučanja v Tržiču. Trener je bil deset let, pod njegovim vodstvom so vadili tudi Andrej Soklič, Janez Laibacher, Eti Kurnikova, Majda Kramarjeva, Uroš Aljančič, Branko Klemenčič in Franci Komac, pri njem pa se je prvih smučarskih korakov naučil tudi Jože Šparovec, sedanji glavni trener jugoslovanske moške smučarske reprezentance. Dve leti je bil Janko Kermelj tudi trener mladinske državne reprezentance, še zdaj pa je aktiven v področnem zboru vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja v Tri'iču. Rad pomaga tudi pri organiziranju smučarskih tekmovanj na Zelenici. Njegova skrb je, kajpak ob pomoči mlajših, predvsem priprava prog. J. Kikel Komu gorenjska šahovska krona Radovljica, 10. februarja — V sredo, 18. februarja, ob 17. uri se bo začelo v družbenem centru v Lescah gorenjsko člansko šahovsko prvenstvo. Vsak teden bosta dva igralna dneva, prvenstvo pa bodo igrali izmenično v Lescah in Kranju ter verjetno tudi na Jesenicah. Pravico sodelovanja brez kvalifikacij imajo nekateri najboljši gorenjski šahisti, od katerih so se do 1. februarja prijavili Mencinger, Osterman, Petek, Jokovič in Sušnik, razen teh pa bodo igrali po trije najboljši z dveh kvalifikacijskih turnirjev, ki jih igrajo v Lescah in v Kranju. Tudi dvanajsti udeleženec bo izbran na kvalifikacijskih turnirjih J. K. Karavanška turneja sankačev Jutri v Podljubelju prva tekma Tržič, 10. februarja — Od danes do nedelje, 15. februarja, bo okrog 100 sankačev iz Avstrije, Italije, Zvezne republiko Nemčije, Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije sodelovalo na deseti jubilejni sankaški Karavanški turneji. To je eno najkakovostnejših sankaških tekmovanj na naravnih progah in je zraslo iz sodelovanja tržiških in jeseniških sankačev s koroškimi. Izmenično ga organizirajo v Svečah, v Tržiču in Železnikih. Prva tekma bo jutri, 14. februarja ob 8. uri na sankaški progi Zapotoki v Podljubelju. Ta tekma bo obenem štela tudi za 10. pokal Kozoroga. Po tekmovanju v Podljubelju se bodo sankači preselili v Sveče, kjer bo v nedeljo druga tekma, ki bo tudi hkrati, 17. tekmovanje za pokal Karavanški medved. Na zaključku v Svečah bo tudi kulturna in družabna prireditev, na kateri bodo sode lovale kulturne skupine iz vseh krajev, kjer so vsako leto sanka-ške tekme te turneje. Za podljubeljsko prireditev, glavna sta predsednik organiza cijskega komiteja Janez Kališnik in nekdanji tržiš) i sankač Mi lan Česen, je vse pripravljeno. Sankačem pomagajo tudi krajani Podljubelju. Proga je letos popravljena in tudi hitrejša, za gledal ce pa so uredili posebno stezo, tako da ne bodo več hooili po progi ali jo prečkali. Dovolj bo tudi parkirnih prostorov. Pri organizati ji tekme pomaga finančno tržiško združeno delo, kar je v tržiski občini sploh običaj za organizacijo večjih prireditev. Pričakujejo tudi obisk ljubiteljev sankanja oziroma športa nasploh, saj bo tekma kakovostna. J, Kikel Jože Rakovec, zvezni sankaški trener Na opremo se ne moremo več zgovarjati Jesenice, 10. februarja — V Savskih jamah nad Jesenicami se bo v četrtek s prvim treningom začelo evropsko prvenstvo v sankanju, na katerem bodo sodelovali najboljši sankači iz Avstrije, Italije, Švice, Francije, ZRN, Norveške, Švedske, Finske Liehtensteina, Nizozemske, Češkoslovaške. Poljske, Bolgarije, Jugoslavije in prvič tudi iz Sovjetske zveze. Jugoslavijo bodo na tekmovanju zastopali sankači iz Tržiča, Jesenic in Železnikov, ki so bili tudi daleč najboljši na minulem državnem prvenstvu v.Dolenji vasi. V širšem izboru za sestavo državne reprezentance so: Marjan in Janko Meglic ter Vinko Lavtižar (vsi Jesenice), Rudi in Simon Ber-nik, Franc Pohleven, Janez Lu-znar, Janez Potočnik (vsi Iskra Železniki), Drago in Milan Česen, Teodor Kališnik in Marko. Meglic (vsi Tržič). Med ženskami je vse odločeno: edina, ki bo zastopala Jugoslavijo na evropskem prvenstvu v Savskih jamah, bo Tinka Tolar (Iskra Železniki), doma z Martinj vrha, ki se z novimi sanmi enakovredna kosa z moškimi. »Kandidati za reprezentanco so ta teden trenirali na progi v V Lescah in na Kobli Savskih jamah, v ponedeljek in torek pa imamo izbirne tekme, na podlagi katerih bomo določili osem enosedov in štiri dvosede, ki nas bodo zastopali na prvenstvu,« je dejal zvezni sankaški trener Jože Rakovec. »Upam, da bodo našli izkoristili prednost domače proge, na kateri so tudi precej trenirali. Najboljši imajo letos za sabo okrog sto voženj, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma veliko, v primerjavi z najboljšimi tujimi sankači pa še vedno malo. Na opremo se ne moremo več zgovarjati. Sani, ki jih je izdelal Franc Ponleven, član sankaške sekcije Iskra Železniki in državni reprezentant, so namreč enakovredne tujim in se zanje zanimajo celo Avstrijci. Prvi favoriti prvenstva so avstrijski in italijanski sankači in sankačice; za naše pa bi bil uspeh, če bi se kdo uvrstil med 15. in 30. mestom,« je dejal Jože Rakovec. Razlogov, da se jugoslovanski sankači še vedno ne morejo enakovredno meriti z italijanskimi in avstrijskimi, je več. Pri nas sankaškemu športu ne namenjamo toliko denarja in pozornosti kot nekaterim drugim zimskim športom. Sankanje na naravnih progah je pretežko omejeno na Slovenijo, predvsem na njen severozahodni del (Idrija, Jesenice, Bohinj, Tržič, Železniki). Imamo vsega tri, štiri dobre sankaške proge, ki pa so običajno za vadbo pripravljene pozneje kot v sankaško uspešnejših državah. Naši sankaški klubi se ubadajo z materialnimi problemi, ki so tudi razlog, da se najboljši ne morejo še več udeleževati mednarodnih tekmovanj in si nabirati izkušenj. C. Zaplotnik Padalci v zraku in na smučeh Lesce, 10. februarja — Včeraj opoldne so na loškem letališču začeli 7. državno in 5. republiško prvenstvo v para skiju, ki bo na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah, na smučišču Koble in na startu tekaške proge v Bohinjski Bistrici, končano pa bo jutri popoldne na leškem letališču. Financiranje pomembne prireditve leži večinoma na ramenih Alpskega letalskega centra iz Lesc in radovljiške te-lesnokulturne skupnosti ter startnine tekmovalcev, čeprav so mt»d organizatorji tudi letalske organizacije Slovenije in Jugoslavije. To po svoje tudi odseva odnos do padalskega športa, ki ima drugje po svetu večji ugled, pri nas pa kljub velikim uspehom še vedno caplja za mnogimi drugimi športi. Para ski je najmlajša tekmovalna panoga padalstva. Obsega tekmovanje v veleslalomu po pravilih KIS in skoke v cilj v strmini z najmanj 20 odstotnim na gibom. Moštvo sestavljajo štirje padalci, lahko moški in ženske, vsak pa mora prevoziti dva vele-slalomska teka in šestkrat skočiti v cilj. Dosežki se točkujejo s posebnim pravilnikom in kdor ima manj negativnih točk, je boljši. Lega 197:? je bil ustano-Vljen svetovni para ski pokal. Med ustanoviteljicami je bila tudi Jugoslavija. Organizirana so bila tudi tekmovanja za evrop ski pokal Sedaj pa so se v med narodni letalski federaciji odlo čili, da svetovnega pokala ne bo več, ampak bodo organizirana samo svetovna prvenstva. Čast organizirati prvo svetovno prvenstvo je pripadla Jugoslaviji. Med 7. in 15. marcem ga bo v Sarajevu organizirala Letalska zveza Bosne in Hercegovine. Enajst kandidatov se je pripra vljalo v I^eseah. Med njimi je bi lo šest Ločanov. Sredstvu za pri- prave je dala jugoslovanska letalska zveza, helikopter z gorivom pa naše vojno letalstvo. Na bohinjskem tekmovanju bo tudi izbrana naša reprezentanca za Sarajevo. V Jugoslaviji so s para skijem začeli v Lescah in imeli pri tem veliko uspehov. Jože Šolar je bil že srebrn v veleslalomu in bronast v kombinaciji, Štefan Pesjak je bil leta 1976 zlat v skokih na cilj, uspešen je bil Pavel Ješe leto kasneje, loška ekipa pa se je nekajkrat izjemno izkazala v veleslalomu. V Jugoslaviji pa so doslej vedno zmagovali padalci iz Lesc. Tokratno državno in republiško prvenstvo v para skiju bo rekordno po udeležbi, saj je prijavljenih 51 padalcev iz vseh naših letalskih središč, bo pa tudi kakovostno. Včeraj so bili že skoki na cilj v Lescah. Danes med 9. in 13. uro bo veleslulom-sko tekmovanje, popoldne pa bodo skoki na cilj na startu bohinjske tekaške proge, jutri med <). in 17. uro pa bodo skoki v cilj v Lescah. Pričakovati je, da bodo loški padalci tudi tokrat, najboljši v smučanju in skokih in da bodo izmed njih sestavili jedro naše državne reprezentance. .1. Košnjek Smučanja v Svarjah S var Je, s. februarja — Turi stično društvo Gorice je organiziralo prvo tekmovanje v veleslalomu /.a Goričane in prebivalce okoliških vasi. V skupinah od predšolskih otrok do najstarejših je nastopilo nad (50 tekmovalcev. Za zaključek so najdrznejši prikazali vožnjo po strmini v velikih traktorskih gumah z gasilskimi čeladami na glavah. M. Ajdovec Podvig jeseniških hokejistov Ljubljana. 11. februarju Malokdo je verjel, da bodo jeseniški hokejisti v sredini tekmi s Kompas Olimpijo v Lju bljani pred skoraj 8000 gledalci zmagali. Ljubljančani so vodili že s 4:0 in upi Jeseničanov so bili za večino pokopani. Vendar je sledil nepričakovan razplet. Kozar, liorse in odlični Kdo Hafner s tremi zadetki so zapečatili usodo Ljubljančanov Derbi jo bil izjemno športen, kakovosten m zato igralcem ter občinstvu, med katerimi je bilo veliko Gorenjcev, priznanje. To je bila že tretja zmaga Jesenic nad Olimpijo v tem prvenstvu in bi bili Jeseničani, če bi ostalo tako, kljub enakemu ste vilu točk kot Ljubljančani, že v superfinalu, kamor se je že u, i stil beograjski Partizan. Do konca sta še dva kola in .lese nicani svoje šanse za superfinale ne smejo zapraviti V soboto igrajo doma odločilno tekmo s Partizanom, Olimpija gostuje v Beogradu pri Crveni zvezdi, Kranjska gora, ki je v sredo igra la doma s Crveno zvezdo neodločeno, pa gostuje v Sarajevu pri Bosni Obeta se torej zanimiv konec državnog . hokejske ga prvenstva. ,). K. Od tekme do tekme Sankaško tekmovanje v Lešah — Športno društvo iz Leš je redilo na stari cesti do vasi sankaško tekmovanje. Na okrog kiloj ter dolgi progi je tekmovalo kar 76 sankačev iz tržiške in radovlj' občine. Najhitrejši med vsemi je bil Jože Meglic iz Loma, ki je pf darilo Emone, svinjsko glavo. Med otroki do 12 let je zmagal' Kokalj, med otroki do 16 let Minka Papler, med ženskami do 35 Breda Meglic, med ženskami nad 35 let Micka Smolej, med mošl do 35 let Tone Kokalj in med moškimi nad 35 let Jože Meglic. 9 keI> « a Stucinov kronometer tekačev — V začetku januarja je o" Hrastju pod pokroviteljstvom Agromehanike Štucinov tekaški nometer, na katerem je teklo 89 tekačev, med njimi tudi nekatf naši najboljši. Med mladinci so bili najboljši Mitja Koman, Jure 9 li in Andrej Ažbe, med mladinkami Romana Vitas, Barbara Hočei in Brigita Hafner, med članicami do 35 let Ivi Bešter, Špela Aha in Majda Udovič, med članicami nad 35 let Lea Klemen, Zdenka' garin in Mar jetka Premru, med člani do 35 let Tine Zupan, Maj Gracer in Tomaž Kalan, med člani do 50 let Niko Svoljšak, Niko" glič in Edo Gregorič, med člani nad 50 let pa Franc Hrovat, Ja" Pavčič in Alojz Jošt. (J. K.) la Zmagovalec LTH — Odbor za namizni tenis ZTKO Škofja L° > je priredil namiznoteniški turnir. Tekmovalo je 15 moštev, zash1 o no pa je zmagal LTH, ki je v finalu premagal prvo ekipo Kondofl v Za zmagovalca sta igrala Jano Rant in Nada Fojkar. Zmagal je V> v I pred Kondorjem I, škofjeloško občino, Kondorjem II in Poletom (J. Starman) Kegljači na ledu tekmujejo — V drugem kolu prvenstva SWJ v nije kegljačev na ledu v bližanju in zbijanju je nastopilo 57 tel valcev iz Žirovnice, Bleda, Rateč, Kranjske gore in Jesenic. V kolu je bil najboljši Lado Sodja, skupno pa vodi Borut Berčič. V gem kolu so bili med člani najboljši Lado Sodja, Sandi Lužnik ifl te Bazo z Jesenic, med mladinci pa prav tako Jeseničani Janez horič, Želj ko Ristič in Radenko Malinovič. Skupno vodi med Borut Berčič, med mladinci pa Janez Mohorič. (J. Rabič) Jeseniški sankači uspešni v Italiji — Jeseniški sankači so fl' pili na velikem tekmovanju v Dolomitih v Italiji, kjer so razen dol činov in naših sodelovali še tekmovalci iz Francije in Norvešk{ tekmovanju članov je bil Marjan Meglic šesti, Janko Meglic s< in dvanajsti Vinko Lavtižar. Gregor Špendov pa je med pioi zmagal. V ekipnem tekmovanju pa so jeseniški sankači zmagal*-Rabič) Uspeh Marjana Podržaja in Emila Jerkoviča — Nad 120 strelcev iz 16 jugoslovanskih in treh slovenskih klubov je sodeto na mednarodnem tekmovanju v dvoranski FITA disciplini na 1' 25 metrov v Gorici. Od naših tekmovalcev sta se najbolje o< člana Lokostrelskega kluba Šenčur Marjan Podržaj in Emil J* vič, ki sta v svojih kategorijah zasedla drugo in tretje mesto. J* vič v kategoriji instiktivno, Podržaj pa v kategoriji compound sto. (J. K.) Superveleslalom v Visočah — Športno društvo Brezje nad čem in Hokejski klub Visoče sta priredila tekmo v superveleSj mu, na kateri je nastopilo kar 81 smučarjev. Progo je trasiral VT Švab. Tekmovalce je vzpodbujalo veliko gledalcev. Najboljši SO jeli kolajne, 15 pa jih je prejelo praktične nagrade. Med ženska1 zmagala Anka Lausegar, med pionirji do 15 let Robert Pog* med člani od 16 do 27 let Andrej Štrukelj, med člani od 28 do 4 Janez Krivic in med veterani nad 40 let Marjan Šivic. (J. KikeJ] Vodi Lazar — Na januarskem hitropoteznem turnirju za Kranja je zmagal Drago Lazar pred Luzarjem in BulatovičeHV februarskem turnirju je bil Lazar ponovno najboljši. Drugi je b"* jičič, tretji pa Jokovič. Po dveh turnirjih vodi Lazar z 20 toč* pred Jokovičem 14, Bulatovičem 13,5 itd. (D. Jokovič) Delavci Planike smučali — Sindikat kranjske Planike je0*] niziral na Jezerskem tekmovanje v veleslalomu. Tekmovalo j^vi raj 100 delavcev Planike, kar je v primerjavi s preteklimi tekflj\ \ nji rekord. Zmagovalci so bili Marica Zorč med ženskami nad Danica Kavčič med tekmovalkami do 30 let, Leopold Hladnik1 > 3/v moškimi nad 40 let, Janez Prosenc med smučarji od 30 do 40 n' Matija Strniša v kategoriji moških do 30 let. (J. Kikel) Strelsko tekmovanje na Jesenicah — Zveza telesnokulturn1 ganizacij jeseniške občine in občinska strelska zveza sta pripr*' jj prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tekmovalo je 87 strelce^ ( ^ nale pa se jih je uvrstilo 31. Prvenstvo bo odslej vsako leto, kaL bi prispevalo k razširitvi strelskega športa. Za vzorno organi^ Oj je treba pohvaliti strelski družini Triglav Javornik — Koroška j!|0( in Janez Mrak Dovje — Mojstrana. Med člani je zmagal Vojko , benšek, med članicami Majda Kralj, med mladinci Blaž Knificj pionirji Uroš Kemperle in med pionirkami Borka Kre jič. (J. W% Vabila, obvestila, prireditve Smučarski skoki na Gorenji Savi — Smučarski skakali klub Iskra Delta Triglav iz Kranja prireja v nedeljo, 15. tebi1*' arja opoldne na skakalnici na Gorenji Savi državno prvenstV" za starejše pionirje. Dopoldne bo uradni trening, žrebanje št** vilk pa bo ob desetih v domu skakalcev. Slovesen zakljuC** tekmovanja bo pol ure po koncu tekme. Smučarija v Lešah — Športno društvo Ix\šo prireja juf ob 15. uri tekmovanje v slalomu za krujane Leš, v nedeljo

ot*** družbenih organizacij v Lešah. Gorenjcvaški planinci bodo zborovali — Planinsko d»nr štvo Gorenja vas vabi člane in prijatelje planinstva na obt zbor, ki bo jutri, 14. februarja ob 18. uri v dvorani doma Pa1"0' zan. Po občnem zboru bo družabni večer. . Tržiško prvenstvo v smučarskih tekih — Na tekaški st*jjj .i osnovno solo Kokr.škega odreda v Križah bo danes ob l5*\ ti/.isko občinsko prvenstvo v tekih na smučeh za posaineZ'1 ke. Tekmovalci bodo razdeljeni v 13 starostnih skupin, prOJr pa bodo dolge od enega do štirih kilometrov. Prijave sprelf Riajo še danes do 10. ure v pisarni TKS Tržič, telefon 50-34* Sprejem za Bojana Križaja Ti /ic, !>. februarja - Po vi nitvi s svetovnegu prvenstva v alpskem smučanju v Crans Montani v Švici je predsednik skupščine občine Tržič Ivan Kapel pripravil sprejem za na .egi najuspešnejšega smučar-l.i, domačina Bojana Križaja. V prisotnosti predsednika IS SO Tržič Slavka 'Terana, pred sednika telesnokulturne skup nosti Tržič Janeza Kikla in predsednika Smučarskega kluba Tržič Dušana Korena mu je čestital zu doseženo še sto mesto v slalomu na svetov tek muh svetovnega pok*** tem se je začel sproščen P~ c vor o zanimivostih s sveto ^ o ga prvenstva v Švici i*1 ^ J. sploh o dogajanju v »belei*1 j, \ kusu« Bojan je povedal n,?j|< kaj zanimivega, čeprav jt* j* p> mislimi že na naslednji Pfy,j' kušnji, v slalomu v Mark* ^ mi, kjer z dobro vožuJ0^ lahko dokončno osvoji krlSs|j' ni globus najuspešnejše^* ^ lonusta v tej sezoni. Udele^ >b ci sprejema so ma ( zaželeli veliko uspeha slednjih preizkušnjah a.' in nem prvenstvu ter za vse letos rekli nasvidenje po konč"" ( *~ J---*-----II1A-----...ti«,.« ..---i J K'* >.e dosežene odlične uvrstitve v zoni FEBRUARJA 1987 OGLASI, OBVESTILA .15. STRAN (^MgSioJTglSnGLAS KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA ljuski svet DO Kovinska oprema Mojstrana, p. o. Mojstra-j^pisuje v skladu z določili 6. alinee 45. člena Statuta delo-lj.0rganizacijo prosta dela in naloge delavca s posebnimi Mastili in odgovornostmi za mandatno dobo štirih let za bilpENJE GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA 8611 splošnih pogojev, določenih z zakonom, družbenim do-in samoupravnim sporazumom, mora kandidat iz-^tevati še naslednje pogoje: , "^izobrazba I. stopnje ekonomske fakultete ali visoke ekonomsko komercialne šole, "Pet let delovnin izkušenj v finančni stroki, ■aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Jadati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa na na-r} Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, 64281 f Istrana. Prijavi naj priložijo dokazila o izpolnjevanju pogo-Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku prilaga roka. SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA * Alpetour Škofja Loka - DELOVNA SKUPNOST !?Vska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, ,£an na 0kroglo 3, TOZD GOSTINSTVO KRANJ, n. sol. o., ^10^ Maistrov trg 11 objavlja naslednja prosta dela in 1 l&SLOVODJA RESTAVRACIJE NA AVTOBUSNI JIJaTjIŠČNIKA - KURJAČA ZA H ^Tajivtržiču IŠČNIKA ►VORU ti ^ilEGA RECEPTORJA ZA HOTEL BOR V K^ORU fy*JJA.TAKAKJEV ZA OBMOČJE KRANJA, ■ *ne izbire. Sfc GORENJSKA *Nu> °H(;anizacija za distribucijo IN PIIOIZ- ^Nl VA KKI KIČNE ENERGIJE, n. sub.o. *l) JI A 6 v.:!;KKTU(> *'si Ja • rjph" Zq delovna razmerja <»b|a\ l|a pro del 1 m n .loge " lav^,JANJK STIKALNlCAKSKIH DEL lOjj. . ' , lekt'«)teh,uk /a jaki tok V. stopnje, 3 leta delovnih 1/ u' -'•>-',,|en s1 rokovni izpil za upravljale.« energet 0i»H h ""1".,. 'I,., I STIKALNlCAKSKIH DEL Pripravnik Ve b ()|»^ BKtrotehnik za jaki tok V stopnja, pi ipruvmk JfljjH t^1 JANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNICAH °ia: Senj''" klJucuvnicur IV stopnja, 2 leti delovnih izku- Vl JANJE ENOSTAVNIH KLJUČAVNIČARSKIH 'Jft: • str i^Jjk^j ključavničar IV. stopnja, pripravnik isJirn dei!!>tno členili delovno razmerje za nedoločen čas s J'Nav.n,,"l'a"',,'n J*J0 na ' dokazih o izpolnjevan,u pogojev naj kandidati P«NuM°v: TOZD 1.1,1 K I KO SAVA Kranj, n. sub. o.. °bvestii n,,nJ' v H dneh po objuvi. O izbiri bomo kandi-1 v 15 dneh p(, opravljeni izbiri. sozd zgp giposs Ijubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Kranj, Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica objavljamo razpis za proste naloge in opravila: TEHNIČNI VODJA TOZD Pogoj: visoka ali višja šola gradbene smeri z 4 letnimi delovnim izkušnjami DELOVODJA V KLEPARSKI DELAVNICI Pogoj: delovodska šola ali VK klepar z 3 letnimi delovnimi izkušnjami DELOVODJA V KLJUČAVNIČARSKI DELAVNICI OZIROMA SKUPINOVODJA Pogoj: delovodska šola ali VK ključavničar z 3 letnimi delovnimi izkušnjami 4 KV KLJUČAVNIČARJE Pogoj: poklicna šola kovinske smeri z 4 letnimi delovnimi izkušnjami 6 KV ŠOFERJEV (2 za enoto na Jesenicah) Pogoj: poklicna šola za voznike mot. vozil z C kategorijo in 1 letnimi delovnimi izkušnjami 5 KV STROJNIKOV TGM (2 za enoto na Jesenicah) Pogoj: poklicna šola strojne smeri z 3 letnimi delovnimi izkušnjami 2 STAVBNA KLEPARJA Pogoj: poklicna šola z 2 letnimi delovnimi izkušnjami AVTOELEKTRIČARJA 7 Pogoj: poklicna šola z 3 letnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomesečnim poizkusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. JO ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj Na podlagi sklepa 7. redne seje delavskega sveta delovne skupnosti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, z dne 29.1.1987, razpisna komisija delovne skupnosti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili za L VODENJE SEKTORJA RAČUNOVODSTVA IN PlJ\ČILNEGA PROMETA 2. VODENJE SEKTORJA PLANA IN ANALIZ Za opravljanje razpisnih del in nalog so lahko imenovani kandidati, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev, izpolnjujejo še naslednje pogoje: -visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske ali druge smeri izobrabe z ustreznimi delovnim izkušnjami s področja financ, pet let delovnih izkušenj s področja financ Poleg teh morajo kandidati za razpisana dela in naloge imeti tudi: - strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog, da se zavzemajo za dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov, osebnostne kvalitete, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov. Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in jih razpisujemo vsaka štiri leta. Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, sektor splošnih poslov, z. oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bo razpisna komisija obvestila udeležence razpisa v 45 dneh po končanem zbiranju prijav. IZBRALI so zi\ ms Osnovna šola SIMONA JENKA. p.o. K KANJ XXXI. divizije 7/a Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli Simona Jenka Krunj, razpisuje za določen čas prosta dela in naloge: UČITELJA RAZREDNEGA POUKA v oddelku PB od 9.3.1987 do 30.6.1987 UČITE I-I A RAZREDNEGA POUKA x oddelku PB od 16.3.1987 do 30.6.1087 Pogoj: učitelj razrednega pouku. Prijave I dokazih naj kund:dati pošljejc v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem roku. DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD PSIHIATIUČNA BOLNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM Komisija zu delovna razmerja DO GORENJSKA BOLNIŠNICA, TOZD Psihiatrična bolnica Begunje objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji ekonomska srednja šola, delo\ ne izkušnje od ti do 9 mesecev, strokovni izpit ali z delom pridobljene delovne izkušnje Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: DO GB TOZD Psihiatrična bolnicu Begunje v 8 dneh po objavi. V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah imajo na oddelku s porcelanom in keramiko veliko izbiro. Beli porcelan je uvoz iz Vzhodne Nemčije, znanega proizvajalca KAHLA. Primerno za darilo za 8. marec. Cena krožnikov na sliki je 29.616 din, skleda pa stane 2.981 din. m TEKSTILINDUS IKBASJJJ Gorenjesavska c. 12 p.p. 75 64001 Kranj objavlja prosta dela oziroma naloge v DS Skupne službe: Vzdrževalno energetska službe 1. VODENJE ENERGETIKE Pogoji: diplomirani inženir elektrotehnike za energetiko, pet let delovnih izkušenj na področju energetike, aktivno' znanje nemškega jezika, preizkus znanja za vodenje energetike, trimesečno poskusno delo. 2. UPRAVLJANJE KOTLA Z AVTOMATSKO REGULACIJO - PRIPRAVNIK 2 delavca (v obratu I. in v obratu Ii) Pogoji: strojnik —energetik, ključavničar, strugar ali elektri-kar, dvomesečno poskusno delo 3. POKRIVANJE STREH IN OPRAVLJANJE TESARSKIH DEL Pogoji:krovec, dvomesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 diieh po opravljeni izbiri. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest, objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE za enoto Škofja Loka 1 delavec Pogoji priučeni delavec — cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem. 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesečno poskusno delo. 2. VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV V KAMNOLOMU KAMNA GORICA 1 delavec Pogoji: strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bodo delavci združili delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. IBI KRANJ INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. KOMERCIALISTA ZA IZVOZ Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev še naslednje pogoje: višja ekonomska, komercialna ali tekstilna šola oziroma višja šola za organizacijo dela - proizvodna smer, aktivno znanje nemščine ali angleščine, triletne delovne izkušnje na delu v zunanji trgovini, čas usposabljanja 18 mesecev, osebni dohodek po pravilniku o razdeljevanju OD Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov DO Industrija bombažnih izdelkov Kranj, Cesta Staneta Žagarja 35. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ ZCP Cestno podjetje Kranj VABI K SODELOVANJU strokovnjaka z visoko ali višjo izobrazbo računalniške smeri za organiziranje in vodenje obdelave podatkov na osebnih računalnikih Commodore PC 20 II. Ponudbe pošljite na naslov ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20, kadrovska služba. MI^IK^GLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 13. FEBRUARJA Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD AGROMEHANIKA Kranj — Hrastje 52/a Centrala 064/23-059, 28-273, 28-274. 27 Prodaja nadomestnih delov in mehanizacije-. 084/23-485, Komerciala: 064/24-778 285, 24-372 Ponujamo vam kmetijsko mehanizacijo: a) program strojev in priključkov IMT Beograd b) program strojev in priključkov TOMO VINKOVIĆ BJELOVAR IZJEMNI 7% POPUST ZA TRAKTOR TV420 TRAKTOR TV420 c) program lastne proizvodnje: nošene traktorske škropilnice, nošeni traktorski atomizerji itd. Prodaja: Poslovno-servisni center Kranj, Hrastje 52/a in Kranj, Koroška 25, tel. 064/23 - 485,24 - 786 Poslovno-servisni center Maribor, Primorska 9, tel.: 062/38-980 ELFkN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA p.o. Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem Na osnovi Pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in sklepa razpisne komisije DO ELAN razpisujemo dela in naloge DIREKTORJA FIRME EIAN HOLDIN, Brnca v Avstriji Pogoji: visoka strokovna izobrazba, aktivno znanje nemškega jezika, tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oz. pri ustreznih poslih, izpolnjevanje drugih pogo jev, določenih v Pravilniku o minimalni strokovni izobrazbi in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci za strokovno opravljanje del in nalog gospodarskih dejavnosti v tujini. Kandidat bo izbran za 8 let. Na osnovi 9. člena Pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo dela in naloge SREDNJE ZAHTEVNA MIZARSKA DEIA - 6 delavcev za proizvodnjo večjih plovil Pogoji: poklicna šola oziroma četrta stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja lesne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj. Delo je v eni izmeni. Poskusno delo traja 3 mesece. Pisne prijave za razpisana in objavljena dela in naloge prejema kadrovska služba ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od preteka objave. lil M B? D M11D if d a m iS MEKIMJK KRAN V MERKURJEVI prodajalni KOVINA Lesce, Alpska cesta 34. Za prijetno počutje pri kaminih vam nudijo veliko izbiro izdelkov UKO Kropa, kot so: pribor za čiščenje kaminov, stojala za drva, konzole za police, vrata za kmečke peči in ostalo za opremo stanovanja. Poleg dobre izbire vodoinštalacijskega materiala, materiala za centralno kurjavo, keramičnih ploščic in ostalega, imajo dobro izbiro kopalniških elementov KOLPASAN v raznih barvah ter dobro izbiro talnih in stenskih ploščic iz MARMORJA Hotavlje. jS: MERKUR KRAj ZAHVALA CENTRA SLEPIH Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika v Škofji Loki se zahvaljuje vsem, ki so namesto novoletnih čestitk, žalnih vencev, spominskih daril in iz drugih humanih namenov podarili denar za pomoč osebam, prizadetim na vidu. Darovali so: ANDREJ OGRIS iz Kranja, ŠTEFKA MALI iz Tupalič, družina ZARGI, OBLAK, VEBER in MURNIK iz Lju bljane, MARIJA BRUNČEK IN FRANC BRUNČEK iz Ljubljane, MARINKA HA SENBIHEL iz Slovenskih Konjic, VILI HASENBI-HEL iz Maribora, BARBA RA OČKO iz Slovenskih Konjic, SLAVA DROFENIK i/. Slovenskih Konjic, delavki Kokre TOZD ENGRO Kranj, OO sindikata LB TBG Kranj, FRANC AŽ-MAN iz Kranja, STANE OBLAK iz Škofje Loke, SAŠA SLAVEC i/, Ljubljane, MAKSIM SVETIŠLAV iz Škofje Loke in Planinsko društvo iz Radovljice. alpetour SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Potniški promet Krart objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja Q* slednja prosta dela in naloge 1. VEC VOZNIKOV AVTOBUSOV za DE Kranj 2. VEČ SPREVODNIKOV za DE Kranj 3. 2 SPREVODNIKA za DE Škofja I,oka Pogoji: pod L: šola za voznike ali poklicna šola avtomehanske stro*, in izpit D kategorije, 1 do 2 leti delovnih izkušenj, °J tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika. Poifl sno delo 3 mesece in test s področja dela. ZaželjenOJ j da imajo kandidati stalno bivališče v Kranju, Best1* ali Kamniku. pod 2.: osemletka in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno de*: traja '.i mesece. Zaželeno je, da imajo kandidati stal11 bivališče v Kranju. ^ pod :t: osemletka in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delj'. mesece. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivft»^ če v Škofji Loki In Ljubljani. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. rt Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogOJ sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Korošk'. 5. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 80 dneh po izteku P javnega roka SM.ilV* ŽITO Ljubljana TOZD Triglav-Gorenjka I.esce ŽITO Ljubljana TOZD Triglav-Gorenjka Lesce, Rožna dolina 8 — komisija za delovna razmerja, objavlja prosta dela in naloge: L SLAŠČIČAR - 2 izvajalca Pogoji: poklicna šola za slaščičarje, 1 leto delovnih izkušenj 2. PRODAJA BIAGA IN TOČENJE PIJAČ - 1 izvajalec Pogoji: poklicna šola za prodajalce in natakarje, 1 leto delov nih izkušenj Za objavljena dela in naloge zahtevamo trimesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s pol mm delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpo^rvanju oocoiev sprejema 8 dni po objavi Žito Ljubljana TOZD Tri glav-Gorenjka I^sce. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dnehj po končanem zbiranju prijav. ALM1KA RADOVLJICA Po sklepu odbora za delovna razmerja pri TOZD Predelava pletenin Radovljica objavljamo prosta dela in naloge v Ra dovljici: L ŠIVANJE PLETENIN 8 delavcev MI KANJ K PREJE - 1 delavec (zaželeni* moški); Almira za predilnico v Teksktilni šoli v Kranju pa: 3. MI KANJ K IN PREDENJE 2 delavca (/aželjem. bivališče v Kranju). Pogoji: pod 1 : šivilja oz. tekstilni konfekcionar pod 2. in 3.: mikalec oz. tekstilni mehanik. Za vsa dela je možna priučitev. Delo se združuje za nedoločen čas, nastop dela je možen ta koj. Interesenti naj pošljejo prijave v 8 dneh od dneva objave OglftM na naslov ALMIRA alpska modna industrija Rado vljica odbor za delovna razmerja 'TOZD Predelava pletenin Radovljica, Jalnova ul. 2. I H.KI) HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Igralnica Casino Bled Delavski svet TO/D hiralnica Casino Bled razpisuje n«r lagi 87. (lena statuta TOZD in sklepa /. dne 2,2.1987 prost«0 la in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA TOZD Za direktorja TOZD je lahko imenovan kandidat, ki P°\ splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogP rom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, IzpO* se naslednje pogoje —da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekoi*£ ske, turistične ali druge ustrezne smeri oziroma z °e pridobljene delovne zmožnosti, —tri oziroma pet let delovnih izkušenj, — znanje enega svetovnega jezika, M da predloži program dela za naslednje mandatno dobje, ima organizacijske sposobnosti. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo^, didati posredovali v ladneh po objavi razpisni komisiji 1 ^ Igralnica Casino Bled, Cesta svobode l.r> Nepopolnih P^jJ komisija ne bo upoštevala O izidu razpisa bomo karid' obvestili v 30 dneh po izbiri. <\M j^SK, 13. FEBRUARJA 1987 OGLASI. OBVESTILA 17. STRAN (g@SMSiS©ISnCrt ,%S LIP, lesna industrija BLED, n. sol. o. 64260 Bled, Ljubljanska cesta 32, TO, lesna predelava REČICA ^a podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo Naslednja prosta dela in naloge: V0DJA OPERATIVNE PRIPRAVE 1 delavec 1 Halogo vodenje operativne priprave proizvodnje ^°goji: — vi. stopnja zaht. dela lesne oz. org. smeri (pred-izobrazba lesna) in 2 leti delovnih izkušenj ali — V. stopnja iste smeri in 3 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega jezika SlJŠlLNIČAR-SKLADIŠČNIK 1 delavec 1 Nalogo vodenje in opravljanje sušilnice in skladišča e«sotičnih lesov Kogoji; — V. stopnja zaht. dela lesne smeri in 1 leto delovnih izkušenj — tečaj za sušenje lesa MIZARJEV °pravljanje lesnoobdelovalnih strojev , °goji: _ rv. stopnja zaht. dela lesne smeri in opravljena pripravniška praksa |JC MEHANIKOV ^ vzdrževanje strojev in naprav ^ogoji; — IV. stopnja zaht. dela kovinske smeri in 1 leto oz. 2 leti izkušenj na ključavničarskih delih, vzdrževanju pnevmatike in hidravlike ^VAJ-GASILEC 1 oseba opravljanje protipožarnih in varnostnih nalog °goji; _ n. stopnja zaht. dela in opravljena pripravniška praksa — tečaj za varnostnika pri DO Varnost — tečaj za naziv gasilec j^iave pošljite na naslov: LIP Bled, lesna predelava REČICA, Jkčiška c. 61 a, 64260 Bled v 14 dneh po objavi. sozd zgp giposs ljubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.0. Nazorjeva. 1 §pP GRADBINEC - DSSS Nazorjeva 1, Kranj ^a Podlagi sklepa 8. seje DS DO objavljamo javno dražbo za telefonsko centralo Izkl icna cena je 200.000 din p. --v. v IIU J^. L.\J \J .\J \J\J UMI. fjSled je možen v petek, od 7. ure dalje, ražba bo v petek, 20. februarja 1987 ob 15. uri na Nazorjevi 1 VKr anju. mjB|9 LIP, lesna industrija Bled, n. sol. o. ^w Delovna skupnost skupnih služb ™ Odbor za delovna razmerja ° ^avlja prosta dela in naloge: * KOMUNIKACIJSKEGA INŽENIIUA 3 PROGRAMEIUA I ' 0pKRATERJA II NA SISTEMU °8oji za /,asedbo del in nalog so: P°d 1: ijs^ stopnja zahtevnosti dela — smer elekt ti-* •■/'ne smeri in loti delovnih izkušenj u r°Mke o nika oz. druge področju elek-. V st. istih smeri in 3 leta delovnih izkušenj < r^uvno znanje angleščine P0cj^P't za voznika B kategorije U0^- sb)pnja zahtevnosti dela organizacijske oziroma eko-V,Tt sm<>ri (računalništvo) in 2 leti delovnih izkušenj ali bjri » pniu ekonomske ali tehnične smeri in 3 lota delovnih Rušenj JeziuVOdni tečaJ v Pr(>Kramiranje in tečaj dveh programskih 'Kov «s ^"'UJ operacijskega sistema Ni o ivM(1 /nanje angleščine dejf) ^Opnja zahtevnosti dela računulniškr meri in 1 leto > jj?1'*1 skušenj pri avtomatski obdelavi podatkov n J ''P''1 ^cijskega sistema ^ puMvn<) /nanje angleščine Iqv^V"" ra/merje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim de Vnm' časom. \\. "7»a industrija Bled. n. sol. o. *vski svet DSSS ftovn*Ujl' Prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in od-0rnostmi 1'V(uV,; SEKTORJA ZA AOP PUlvj , K SEKTOR.!A ZA ORGANIZACIJO POSLOVANJA ^ «N ANALI/K '°Ji -i '•»opravljanje navedenih de! m naloi .o- Vir s^°pnja zahtevnosti dela organizacijske, ekonomske *""*H i Smer* in 3 u(u delovnih izkušenj ali VI. stopnja istih S uv'n ■> 'et delovnih izkušenj ^K'Zik ' l,( v Programiranje in t*',aoijskega sistema v vii lesnS'°P'\je zahtevnosli dela oi gani/.a. i jske, ekonomske S^ri ■ 6 SH"'ri in 3 leta delovnih 'zkušeni ali VI stopnja istih * 1 lu n r' 'el delovnih izkušenj. Ijl J''zik aktivno (nemščina, angleščina, I ilijanŠCina) k. "tlriA . s rk> k Kand'rlata bosla imenovana -a 1 leta Delovno raz 0 sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim ča ndida ive z dokazili o izpolnjevanju |>oi.o v H oneh, to je do IH februarja 1987 ."b ',. 1 1'' tdu.strija Bled, Splošni iktor, Ljubljen JJ^Po - 0 m'lA) ° "•*'«> kandiuuti obveščeni . ... V^Hu r sPre|eiein .klopu delavskega sveta oz. odbora za de <^T/n>«Mja SLOVENIJALES SORA salon pohištva PRVA SAMOPOSTREŽBA POHIŠTVA PRI NAS SESTAVLJENKA ZA ODRASLE PROGRAM »SORA« —predsobno pohištvo —pohištvo za otroške sobe —pohištvo za kabinete in manjše dnevne sobe —elementi za glasbeno opremo in kopalnice —pisalne mize, telefonske police, obešalniki, ogledala OPUŠČENI PROGRAM BO 40% ZNIŽANE CENE NA BEOGRAJSKEM SEJMU POHIŠTVA NAGRAJENI PROGRAM »PANTER« ŽE V PRODAJI ODPRTO vsak dan do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure GIP GRADIŠ TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT Škofja Loka, n. sol. o. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. ZAHTEVNA FINALIZACIJSKA OPRAVILA Pogoj: poklicna šola ali IV. stopnja usmerjenega izobraževanja pleskarske smeri s 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo traja 30 dni. 2. UPRAVLJANJE KURILNICE Pogoj: poklicna šola s skrajšanim programom ali II. stopnja usmerjenega izobraževanja kovinske ali elektro stroke z izpitom za strojnika centralnega ogrevanja in 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo traja 30 dni. 3. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: poklicna šola ali IV. stopnja usmerjenega izobraževanja lesarske stroke in 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo traja 30 dni. 4. ZAHTEVNA TAJNIŠKA OPRAVILA Pogoj: srednja administrativna šola ali V. stopnja usmerjenega izobraževanja z dvoletnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo traja 30 dni. 5. ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV Pogoj: končana osemletka. Poskusno delo traja 30 dni. Delo sklepamo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe do 21.1.1987 na naslov: Gradiš Škofja Loka, Kidričeva 56. Sfljua uraivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, no. sol o 64000 Kranj. Škofjeloška c 6, Jugoslavija zaposli • delavci: za delo v proizvodnji (dvo in troizmensko delo) Pogoj: najmanj končana osnovna šola, starost 18 let • DELAVCE ZA UREJANJE DVORIŠČ (samo dopoldansko delo) Pogoj: končana ali nedokončana osnovna šola, starost 18 let, en delavec lahko mlajši od 18 let • DELAVKO ZA ČIŠČENJE SAMSKEGA DOMA NA PLANINI (samo dopoldansko delo) Pogoj: končana ali nedokočana osnovna šola • KUHARICO ZA PRIPRAVO IN RAZ-DEIJEVANJE HRANI l\);'(oj:zaključcna poklicna šola — smer kuhar • ORODJARJE, GRAVERJE, KLJUČAVNIČARJE, KLEPARJE IN STRUGA RJE Pogoj zaključena poklicna šola ustrezne smeri • DEIAVCE ZA DELO V SKLADIŠČU SUROVIN IN IZDELKOV (samo dopoldansko delo) Pogoj: končunu osnovna šolu, starost 18 let Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: SAVA KRANJ, kadrovski sektor, oddelek za kadro vunje, (54000 Kranj, Škofjeloška c. 6. i do emona hoteli šmartinska 130, 61001 Izbijana, Jugoslavija TOZD HOTELI RIVIERA - PORTOROŽ EMONA HOTELI - JUGOSLAVIJA HOTEL SLOVENIJA - PORTOROŽ VAS ZEBE? PRIDITE, PRI NAS VAM BO TOPLEJE!!! Ugodne cene v udobnem hotelu, bazen z ogrevano morsko vodo, podvodna masaža, dobra hrana ter prijetna zabava in še veliko več, vas čaka v Hotelu Slovenija - Portorož, kraju s tradicijo gostoljubja in blago klimo. CENE POLPENZIONA ŽE OD 5220 DINARJEV DALJE. Posebni popusti za otroke do 10. leta starosti in tretjo odraslo osebo v triposteljni sobi. INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TELEFONU (066) 73-051 ALI NA NASLOV HOTEL SLOVENIJA, OBALA 3v 66230 PORTOROŽ. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!!! SE SLABO POČUTITE? BI SE RADI SPROSTILI, RAZGIBALI? V^lllftfi!© VAS, DA ©IDŠČETE IfMŠ PLAVALNI BAZEN (UtaH® m} Z mnEvmo lEnmhLmo w©o© (®di 17—i® ©tiopfliraj ©) TOlšlDA F>A SE !©STE ©D[L©Č0U m SAVNO /AU STROKOVNO MASAŽO TELESA. ©OPOT© MB/hK ©110© 18. U [nI ED TUDI Ml SKRBIMO ZA VAŠE ZDRAVJE! INFORMACIJE 77-945. VAM NUDIMO PO TEL. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Po sklepu sveta Vzgojnovarstvene organizacije Radovljica, razpisna komisija razpisuje dela in naloge VODJA RAČUNOVODSTVA (ni relekcija) Pogoji: kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica, izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo srednjo ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, da imajo 3 leta delovnih izkušenj pri računovodskih opravilih, da imajo moralne kvalitete Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati oddati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10, z oznako »za razpis«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. Filbo DELAVSKI SVET TOZD FILBO BOHINJSKA BISTRICA, Ajdovska 2 razpisuje JAVNO LICITACIJA za prodajo naslednjih osnovnih sredstev in materiala: 1 t' /kalni stroj, letnik izdelave 1954, izklicna cena 250.000 din 2. ZASTAVA 101, letnik 1984, izkicna cena 500.000 din 3. ZASTAVA 435 K kombi, letnik 1978, izklicna cena 150.000 din 4. ZASTAVA 435 K kombi, letnik 1978, izklicna cena 100.000 din 5. gradbeni termogen — prevozni, izklicna cena 30.000 din ti delavnilki termogen multipas, izklicna cena 40.000 din 7. pet poči na olje po izklicni ceni 100 din Osnovna sredstva si lahko ogledate uro pred pričetkom licitacije, ki bo v petek, 20.februarja,ob 11. uri na prostoru ob zgradbi na Mencingerjevi 13. Rezkalni stroj si lahko ogledate isti dan pri Francu Podhpniku, Polje 33. Kupnino bodo kupci plačali po končani licitaciji v prostirih TO F1LBO. GLAS 18. STRAN MALI OGLASI. OGLASI. OBVESTILA PETEK, 13. FEBRUARJA] MALI OGLASI tel.:27 960 Prodam TELIČKO 6 tednov staro. Frelih, Žabnica 4_1344 Prodam 20-120 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, šk. Loka_1287 Tri breje KOZE in KOZLA prodam. Koritno 18, Bled_1345 Prodam težkega PRAŠIČA. Praše 14, Mavčiče _1346 Prodam PRAŠIČKE 3 mesece in SVINJO za zakol. Franc Zupane, Cer-kljanska Dobrava 10, Cerklje 1347 Prodam mesnatega PRAŠIČA za za-kol, pitan z domačo krmo. Sp. Bitnje 23, Žabnica__1348 Prodam MLADIČA čistokrvnega nemškega ovčarja. Preddvor 8 1349 Prodam brejo KOZO. Telefon 79 643 kličite popoldan_1350 Zamenjam 4 tedne staro TELIČKO za BIKCA simentalca. Jama 31, Mavči-če. Telefon 40-281_1351 Prodam 10 dni starega BIKCA. Zalo-še 5, Podnart. Telefon 70-458 1352 Menjam ali prodam breji KRAVI 6 in 8 mesecev. Zamenjam za KRAVI po telitvi z mlekom. Prodam tudi rabljen OBRAČALNIK panonija. Cotelj Franc, Popovo 4, Tržič_____1354 Prodam PRAŠIČA za zakol. Drulov-ka21 _1355 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO Praprotnik Janez, Mošnje 30_1356 Prodam nemškega OVČARJA z ro-dovnikom. Šubic, Zminec 53, Šk Loka _ 1357 Prodam 2 breji OVCI in OVCO z mladiči (jezersko-solčavska). Boris Pi-loh. Trata 17, Škofja Loka_1358 Prodam PRAŠIČE težke 170 kg. Okroglo 13, Naklo _ 1359 Prodam 7 mesecev brejo TELICO si-mentalko in dve eno leto stari TELICI po izbiri. Alojz Zaplotnik, Letence 15, Golnik__1360 Prodam brejo KRAVO po izbiri. Be-nedičič. Globoko 11_1512 Prodam JABOLKA voščenke, plemenske ZAJCE — ZAJKLE orjake. Strahinj 65, Naklo_ 1513 Prodam TELIČKO frizijko. Likozar, Jezerska c. 71_1514 Prodam eno leto stare kokoši nesni-ce za zakol ali nadaljnjo rejo. Marija Pogačar, Sp. Gorje 43_1515 Menjam jalovo KRAVO za brejo. Te-lefon 79-953 popoldan_ 1516 gorenjski tisk moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj, objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE — VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. 2. PRAVNI REFERENT —- VII. stopnja izobrazbe pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. 3. PRIPRAVNIKA ZA PODROČJE PRODAJNE INFORMATIKE — VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri Delo združujemo za določen čas, za 9 mesecev, za čas opravljanja pripravništva. 4. OPERATER ZA PREDKALKULACUE — V. stopnja izobrazbe računalniške ali administrativne smeri in strojepisni tečaj Delo združujemo za določen čas, za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. 5. UREJANJE STROJEV — IV. stopnja izobrazbe grafične, i lektro ali strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. 6. MONTAŽERSKA DELA — IV. stopnja izobrazbe grafične smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali V. stopnja izobrazbe oblikovne smeri in 1 leto delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. 7. KUHARSKA OPRAVILA I — IV. stopnja gostinske izobrazbe smer kuharica in 4 leta delovnih izkušenj Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrov ska služba delovne organizacije 8 dni po objavi. DELOVNA ORGANIZACIJA ZA OBVEŠČANJE V OBČINI ŠKOFJA LOKA V USTANAVIJANJU Komisija za delovna razmerja objavlja naslednje prosta dela in naloge: ADMINISTRATOKKE —STROJEPISKE Pogoji: —končana IV. ali V. stopnja usmerjenega izobraževanja — ustrezne delovne izkušnje iz administrativnega m strojepisnega dela, zaželena so funkcionalna.man.jas teh dveh področij —sklenitev delovnega razmerja na nedoločen čas —delo se bo opravljalo v Škofji Loki, po potrebi tudi v deljenem delovnem času Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Delovna organizacija za obveščanje v občini Škofja Loka v ustanavljanju, Poljanska cesta 2, Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po obravnavi v organih samoupravljanja. Industrijska prodajalna ELKROJ Tržič — na Deteljici Cenjene stranke obveščamo, da bomo imeli v naši trgovini na Deteljici od 16.2. do 31.3.1987 RAZPRODAJO otroških, fantovskih, dekliških, ženskih in moških hlač do 40% ceneje. Priporočamo se za nakup! i FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4 @ 23-893 (pri Prešernovem gaju) Prodam TELICO simentalko, brejo 6 mesecev. Janko Mohorič, Njivica 7, Besnica. Telefon 40-585_1517 Prodam plemenske ZAJCE, krilna vrata in okna primerna za tople grede. C. na Klanec 49, Kranj. Telefon 23-019 1518 Prodam ZAJCE 50-183 popoldan samice. Telefon 1519 Prodam TELICO po prvem teletu. Moše 18_1520 Prodam 2 težki visoko breji pašeni TELICI — simentalki. Koselj, Žirovnica 6/a_ 1521 Prodam mesnatega PRAŠIČA težke-ga do 160 kg za zakol. Okroglo 11 1522 Prodam mlado KRAVO, brejo 9 mesecev, tretje tele. Mlaka 27, Komenda. Telefon 061 841-543_1523 Prodam 8 mladih JAGNJET za zakol. Telefon 64-226 1524 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO, ki bo tretjič teletila. Zg. Duplje 40 1525 Prodam 12 dni starega BIKCA. Sp. Lipniea 11, telefon 74-751_1526 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, ki bo drugič teletila. Mošnje 18_1527 Prodam PRAŠIČA 120 kg. Visoko 92 _1528 Prodam PSA nemškega ovčarja. Te-lefon 66 934_ 1529 Prodam 2 leti starega ZREBCA pri mernega za kmečka dela in jahanje. Knific, Zg. Besnica 21 (št. 69) Telefon 40 635, 40-506 _1530 Prodam KRAVO po drugem teletu Jereb, Podjelovo brdo 19 Telefon 69-050__ J531 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol Anton Pušavec, Hudo 3, Tržič Telefon 57 183 1532 vozila 126 P, letnik 77, registriran do junija 37, prodam ali zamenjam za HI-FI stolp. Telefon 35 521 od 16 ure dalje _ 1292 4 GUME sava semperit 165x13, malo rabljene, ugodno prodam Tele fon 26 232_1300 Poceni prodam malo rabljeni 2 zimski in 2 letni GUMI z obroči za VW 600x 15 in desni prednji blatnik za opel record 1700 1900, letnik 72 do 77 Telefon 21 310_130J Prodam OPEL KADETT. letnik 77 za 2,4 M, dobro ohranjen, garažiran, prvi lastnik Štucin, telefon 21 556 1302 DIANO, letnik 80, prodam, pločevi na generalno obnovljena Telefon 26 121 popoldan_1303 Prodam avto FORD 1,6 L, garažiran, letnik 79, prevoženih 65 000 Irn Tele fon od 17 ure daije 83 451_1304 Ugodno prodam 5 novih radial GUM 175/70 SR, Reteče 13 in malo ra bl|ene snežne VERIGE rival, dimenzije 145 SR 13, 145 SR 14 Zmago Flerm, Bntof 283, Kranj. Telefon 36 109 1144 NUJNO in zato ugodno prodam Z 101, staro 10 let, garažirano in dobro ohranjeno Je normalno vozna in regi strirana Za 55 SM Telefon 064 24 992 v torek in sredo med 15 in 17 uro Pare_1305 FIAT 126 P, letnik 82. garažiran, ugodno prodam ter novo termoaku mulacijsko PEČ 4,5 KW Stare. Selo 44, Bled_1306 Ugodno prodam Z 101 GTL letnik 84 Telefon 21 125_1307 Prodam Z 101, letnik 79. Eržen, Kam na gorica 24__1308 Prodam Z 750, letnik 77. Telefon 68 345__1309 Prodam APN-6, ohranjen, star 4 le ta. Telefon 51 839 _1310 Ugodno prodam Z 750~LC. letnik 79. Seljakovo naselje 24, Stražišče 1311 Prodam Z 101 letnik 76, registriran do junija 87 in trajnožarečo PEČ Ste dilnik gorenje na trda goriva Telefon 23-921, Pire, M Pijade 20, Kranj 1312 Prodam LADO 1200, letnik 1979 Te lefon 37 353 1313 Prodam 126 P, 45 186 27 000 km Telefon 1314 Prodam garažirano Z 101 55 GTL, le tnik 82. prevoženih 47 000 km Telefon 47 455_1315 Prodam dobro ohranjen CITROtN GA, letnik 1981 Zmka Pavlovič, Old hamska 1, Kranj_1318 FORD FIESTO in pletilni stroj, pro dam Orel, Prešernova 32, Mengeš _1317 Prodam Z 101 GTL 55, staro 15 mesecev, je kot nova in MOTOR za čoln tomos .4 Telefon 82 761_1318 Ugodno prodam novo tovorno PRI KOLICO, nosilnost 400 600 kg Suha 4, Kranj__1319 Prodam RENAULT 18 TL, 40 000 km. garažiran Telefon 064 23-80 1320 Prodam zelo dobro ohranjen AUDI 80, letnik 1974, prva registracija 1976, na plin (radio, zimske gume), cena po dogovoru Mirko Frelih. Zminec 50, škofja Loka_a__1321 Prodam obnovljen JUGO 45 letnik 1981 Jože Krmelj, sv Andrei 14, škof ja Loka__1322 Zastavo 101 GT, letnik 1983. 31.000 km, ohranjena, prodam Tele fon 27 653_1323 Prodam Z 750 SC. letnik 1981. Zepič, Retnje 45, Tržič_1466 Prodam / 101 m.iditman, letnik 80 Jeiovčan Marjan, Bukov vrh 8, Polja ne Telefon 68 097 1457 Prodam FIAT 750, letnik 73, ohra njen. Zasip, telefon 77-905_1458 Ugodno prodam Z 101, oktober 77, registriran do oktobra 1987, spredaj karambolirano. Telefon 34-056 1459 Poceni prodam KOMBI imv 1600, registriran do julija. Strahinj 135, Naklo _1460 Prodam rezervne dele za R 4, 40 in več % ceneje od nove vrednosti. Popoldan, Andrej Trobec, Log 18, Šk. Loka iAfi? 1462 Prodam R 12, letnik 74. Delnice 18, Poljane nad Šk. Loko_1463 Prodam Z 101, letnik 76, Milan Fujs, Drulovka 20_1464 Prodam Z 1C1, v voznem stanju za rezervne dele. Blažek, T. Dežmana 8, Kranj__1465 Prodam GS 1,2, letnik 78, november, 62.000 km. Vrhunc, telefon 66-486 1466 Prodam Z 101 GTL, letnik 84. Bukov-nik, Trboje 129_U67 Z 101 GTL, troje vrat, letnik 85, prodam. Telefon 24-416_1468 Prodam GOLFA, letnik 82, dodatno opremljen. Telefon 50-812 1469 Prodam dobro ohranjen avto VW jetto, letnik 81 -82. Telefon 39 500 1470 Prodam OPEL MANTO, letnik 71. Miro Medic, Koritenska 31, Bled 1471 Prodam GOLF diesel, letnik 84, S paket. Telefon 62-206_1472 Prodam BMVV 728 Telefon 38-169 ____1473 Prodam VW hrošč, letnik 67, dobro ohranjen. Drulovka 12_1474 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik konec 1983, garažiran in zelo ohranjen Ogled v soboto. Preradovič, Planina 2, Kranj_1475 OPEL KADETT, letnik 1980, 3 vrata, dobro ohranjen, ugodno prodam. Drevesnica Tušek, Vodice nad Ljubljano __ 1476 Prodam osebni avto 7 128, letnik 1985. Šlibar, Moste 20/a, Žirovnica __1477 Prodam VVARTBURG, registriran do konca leta 1987, za 25 SM in 50 kg prozornih celuloidnih PLOŠČ, debeline 1 mm. Vodopivčeva 10, Kranj 1478 GOLF JGL, letnik 81, bele barve, dobro ohranjen, prodam Telefon 24 369 _ 1479 Poceni prodam osebni avto ŠKODO 1100, letnik 76, neregistriran, vozen, za rezervne dele Telefon 35-044 1480 Prodam 2 nova prva BLATNIKA za GOLFA. Telefon 80-366 1481 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Poceni prodam MOPED T 12, vozni v odličnem stanju Stane Pjevčevič, Podljubelj 29/A, Tržič 1482 Prodam VOLVO 244 Dt 77 623 Telefon 1554 Prodam 126 P star 2,5 leti Telefon 33 953 od 12 do 16 ure_1555 Prodam Z 101 neregistrirano v voz nem stanju Sad-k Preljvukič, Milje 21 _1556 Nuino prodam zaradi odhoda v tuji no TAM 650 kiper, avtoradio sharp in dva zvočnika pioneer 60 V Telefon 37 340_1557 Prodarn~GOLF JGL diesel, oktober 1984, 29 000 km, dobro ohranjen Tele-fon42 807 _1558 Prodam VW 1200 (hrošč), letnik 1964, vozen, neregistriran Telefon 26 344_1558 Prodam 126 P letnik 1977 in tovorno prikolico za osebni avto Marieta Kri vec, Zg Bitnje 136 ori Puškami 1560 Prodam LADO 1500 special, letnik 83 Predoslje 150 telefon 39 674 1561 Prodam manj karamboliran R 4, le tnik 77 Telefon 37 184_1562 Prodam AUDI 80, letnik 77, general no obnovljen, aero metal, prevoženih 28 000 km Telefon 50 833 popoldan od 14 30 do 20.30.__1563 BMVV 323 I, prodam Telefon 064 34 733_1584 R 12, letnik 1974, ugodno prodam. Telefon 064 47 084_1565 Prodam JUGO 45, letnik 81 Zvan, Cankarjeva 40/4, Radovljica 1566 Prodam osebni avto Z 850, Rečiška 57/a. Bled_ 1687 Prodam GOLF JD, letnik 1979 Tele fon 45-346 _1868 Ugodno prodam IA[)<) 1/00, letnik 84, prevoženih 30 000 km Telefon 74-094_1689 Prodam AUDI 60, letnik Mi in avtora dio sharp z oiačovalcem 2 x 30 V Tele fon 39 629 _1570 Prodam osebni avto OP[ I KADI-11. letnik 74, registriran do konca leta Cvetkov, Gosposvettka 17, Kranj 1571 Prodam dobro ohranjeno VISO su par e. Gorice 48, Golnik__1572 Prodam KOMBI 850, letnik 80. regi striran celo leto in MAZDO 1500 regi strirana (motor v okvari) letnik 71 Čer ne, Krnica 14, Zg Gorje__1573 Prodam I/ti P letnik 80 rogisl- icija september Telefon /9 9/2 1'.'31 V Veleblagovnici nama ŠKOFJA LOKA b' od 14.2. do 28.2. GOSPODINJSKI TEDEN UGODNA PRODAJA • POSTELJNEGA PERILA, ODEJ, ZAVES, PREPROG, BRISAČ... KRISTALNIH GARNITUR »N0BIUTI« - KRISTAL ZAJECA^ • IZDELKOV ELMA in EM0... • NEKATERIH ŽIVIL... HIŠA DOBREGA NAKUPA! aparaiMiroll Prodam nov barvni TELEVIZOR gorenje z daljinskim upravljanjem (56 cm). Zg. Duplje 80 Prodam FLIGER pumpo na dva cilindra, novo, po ugodni ceni. Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode_1324 Prodam pet kubično PRIKOLICO za prevoz silaže znamke mengele. Zapo-ge 11, Vodice_V325 Prodam TRAKTOR zetor 52-11, 180 ur. Telefon 68-007_1326 Prodam barvno TV panorama mon treal za 65.000 din. Telefon 50-307 dopoldan_1327 Zelo ugodno prodam RADIOKASE-TOFON stereo portable sistem Z 1000 unisef. Telefon 37 116_1328 Prodam črno beli TV gorenje, star 2 leti, ekran 59, senzorski kanali, cena 10 SM ali zamenjam za prenosni črno beli TV iskra približno iste starosti. Matjaž Pristov, Alpska 15, Bled. Tele fon 75 140 int. 356 dopoldan 1329 Poceni prodam črno belo TV iskra. Drago Goričanec, Frankovo naselje R8 43/6, Škofja Loka_1330 Prodam »GATER« penikaj 50, čelni NAKLADAČ za traktor ferguson 35, TRAKTOR nibi 35 KSS z vitlom, elek tro motor 15KW, dinamo 1.3 KW, 240 V in krožno tračno ŽAGO za razrez hlodovine drbeline 70 cm Franc Jur-čič. Dol 4, Medvode_1331 Prodam TRAKTOR univerzal D 55. dvopogon, ohranjen Telefon 064 55 167 po 17 uri_1332 Prodam ORGLE farfisa vip 500, avtomatske BOBNE ter 2 mikrofona. Te lefon 77-143__1333 Prodam barvni TV gorenje, star 10 let za 10 SM Logar, Gradnikova 95, Radovljica Telefon 74 695 1334 Prodam nov RADIO z dvojnim kase toronom in ločljivimi zvočniki. Telefon 68 345_1335 Prodam kombinirani mizarski STROJ sicar 300 Sr vas 21 v Bohinju __1336 VIDEOREKORDER, VHS, nov, dekla riran, prodam Telefon dopoldan 064 28 861 int 26 82_1337 Prodam TRAKTOR tomo vinkovič 21 konj moči Ogled vsak dan Krajnik, Log 8, škof jaJ.oka_1338 HOTEL KAZINA JEZERSKO prireja VESELO PUSTOVANJE v soboto, 28. februarja. Za ples In razvedrilo bo od 20. do 2. ure igral ansambel NOČNA IZMENA. Pridite v maskah, najboljše bomo nagradili! Informacije po tel.: 44 -007. PHILIPS stereo kasetno enoto ter TV trim, prodam Telefon 24 351 int 32 33 dopoldan_1339 Poceni (»odam pralni STROJ gore n|i- za dele C Staneta /\n|ai|a !>V (|>n Plinarni)__1340 Prodam dobro ohranjen, 2 leti star črno bel TV za 8 SM Telefon vsako popoldne /9 420 _1341 Prodam barvni IV gorenje, star 2 meseca Ogled od 14 18 ure Kon dio. Šiškovo naseli« 40, StraMce 1342 Prodam barvni TV, cena 15 SM. Te-lefon 37 541 popoldan__1343 Prodam nov japonski RADIOKASE TOFON z razstavljimi zvočniki, dvojni kasetofon. eglaizer Telefon 21 763 ____1497 Prodan barvni TV goren|) Medve ščok. Mencingerjeva 3, Kianj '. 198 Prodam nov Telefon 50-852 KASETOFON »le fcPi Prodam AVTORADIO, k« 2 x 25 V. Telefon 34-641 Prodam kompakt STOLP 9 deklariran, z zvočniki (gramo*' dio, ojačevalec, eqilaizer, dvoj"1 ^ tar) 26 SM. Telefon 51 -521___s Ugodno prodam glasbeni C 2x50 W. Telefon 23-414 --—:—ff Prodam TV color gorenje 27-938__J Prodam GLASBENI CENTER' dvojnim kasetnikom 2 x 15 W, |£ VALEČ asanvo 2 x 50 W ter zVJ sound star 2x100W in ZVOOJ, 70 W vse skupaj, ali menjam & ^ 250 ccm. Marko Gerden, M. P* Kranj, telefon 27-625 Prodam eno leto star nosni TV jasna. Telefon dan ^4 Pr Prodam TRAKTOR torpedo Poženik 39_ Prodam malo rabljen HL^ gorenje Telefon 25-545___Di Prodam nerabljen črno bel'1 ;4[ nje 108 ET, daljinsko vodeni6 h 74, Cerklje _^ lG Prodam 2 barvna TV, edenv^ 8lf primeren za monitor Telet*"1 \ A po 16. uri_ _^{: B Ugodno prodam nov HI■ fj!' opus 1 z laser GRAMOFON™ f^n fon 51 902__ APARAT za avtogeno van^ H v najem 1 eleton 36 180 Vabimo vas na ves^ PUSTOVANJE v Hotel BOR in Grad — Preddvor v soboto 28.11. in nO pi/stni torek, 3.III. ansambel MAGDA^ vas bo zabaval od 2. ure. Najboljše maske W^ nagradili! Informacije po tel.:45-080. llan.opren** Prodam ŠTEDILNIK 2 / 4 plin Tel.: 26 798, Jenko. J01 , *M__ Prodam KUHINJO *°£V ter Sorčan, Podlubnik 287, • Prodam KAVČ m dva ra 2 leti, cena ugodna Tel«f Prodam SIfDII MIK kUpf^j sedežno GARNITURO TURO snuozno unnmiunv |<8/f k Prodam rabliono ■'-• 90 po 2 SM n 194 Sport in kikkk^ škofja i .oka 5$ Podlubnik l/c yj Vse vrste smucaj ■i Soriška planina. K> ,c zu smučišče ^aX\o ^ prodane v prejšnji*1 i nji sezoni veljajo se/.o ne valce — smučarji* F.0y i1 ■ ,/koi V na«1* zoni ne bo mm:"1''' teh vozovnic da vozovnice to.šnji sezoni. 13. FEBRUARJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .19. STRAN (mMEMJm^&LAS ^am 180 litrsk HLADILNIK za-končar in JOGI blazino ilgOcjTv Telefon 24-921 1367 L^damSTEDILNIK 2 plin 4 elektri- •^Jgfon28-367 _1368 Cq °dam zložljivo otroško POSTELJI-r^igaijem. Telefon 79-701 1369 ^odam sedežno GARNITURO po uSMni ceni (raztegljiv kavč, 2 fo-tabure). Telefon 46-075 popoldan _1370 ,r°dam raztegljiv TROSED, 3 FOTE-y klubsko MIZO. Telefon 46-409 UF-Hlidalje___ ^G.ODNO - kompletno SPALNICO, ^ ls°, dobro ohranjeno, rjave bar-i' Prodam za 7 SM. Telefon 064 ^'.JJt 205 dopoldan_1372 dva FOTELJA in PREPROGO an° prodam, Kranj, telefon 25-524 ---- 1373 ugodni ceni prodam komplet >KO opravo UKOM. Nas u 1374 K'NJSKO opravo s ŠTEDILNIKI in ^elk. Naslov v oglasnem Sj^MC, dva FOTELJA in ku-af^iPJL Telefon 33-089 1375 %tTlno Prodam SPALNICO belo Ul° E. Telefon 24-643 popoldan _1376 IfELlA TR0SED raztegljiv in dva do i, ~~ vse ze'° dobro ohranje-^ondič, Podlubnik 158, Šk. Loka. i°i62-429 1377 £dam ohranjeno sedežno GARN,-y- Boris Kerstein, Krajevna pot ^ifazišče_1378 Jodam meblo POSTELJO z jogi -p^elefon6i_515_1379 ove tr' rnoderne, masivne, hra-' m FOTELJE z oblazinjenim sedi-xT»iriB enako MIZICO primerno za k ^1d« Pohištvu. Telefon 75-556 int. ^ESidan 1188 ceni prodam dobro ohra- od 16. ure dalje. Telefon ______1487 ^rn dnevno SOBO, TV barvni, '»TRnl^nnulacijsko PEČ in pralni 'V^igov^Telefon 24-728 1488 '^NTf° ohranJene kuhinjske ELE f li^Prodam Telefon 24 038 1489 ^fcA°,dno prodam 2 POGRADA, kotni rffoerj barbara in pisalno MIZO 'ur. v^Petek in soboto od 17 do ^r>i>har!1 eno 'eto star 80 litrski elek A D°|ler Vujinovič, Golniška c. 16 _fcr--- _1491 j jqar" KAVČ star 2 meseca. C. 1. yffc>^Srinj 1492 1490 V?a^ komi ^ULlvar>kaBr kombiniran ŠTEDILNIK vsak dan, cena po do adeško. Sorska c. 20, .P^^________1493 |tojQrn ohranjeno zakonsko PO s^JS * i°gi|em in vložek Telefon j ^j--___._1494 f^TeilT1 zamrzovalno OMARO gore P^Slgnje 788 _1495 Hinarr> hladilnik gorenje 170 n v^92 Pralni STROJ gorenje. Telefon 1496 koncert It DOTS {^ York, ZDA) ti4^viru evropske tU(|?eie rock'n roll *?T£'aviji \ LRTEK ^AVSk, DOM 26. febru uri ŠSten glasbeni 5?? prodam Jj&*el izdelano lestve (lojtre) 8 m, naredim tudi po Ktnlki talafon 66 /87 1282 K ■ $ k0,| rni 1 'KALNIK z vakumsko mVs. 0r,) 'n pupo Telefon 42 36/ ftsSHfct— 1424 tfi?OAN i'"' Pro.lain odln ,.....hra ^kS^ar? »LINA« Stanuiem v y. li^«Cnranlu. Gasilska 6 Marta M 693zvečer 1426 lV'ktin!!roi,i«''' 4tt(i n .ko /amr/o A $t S8 Olj,; PEf- na olje, 60 litrov ko I ffS«h«LT* in plinsko PEČ Ela Ha ^Nrn ■>»"vm. a 1426 ^5J^ JA801KA Naklo, Pok«....... " X 1427 ;ro ohranjeno HARMO 1428 r-'iuv.i rc 06, 190 cm, 5_WE St 40. PIANINO 'v,c, Janka Pucija 9, Pia 1429 Babic 1430 je ra lefon 1431 K A 1432 ,sk" JAHOIKA ^314_ ,SS<;;;;,.....-"n........,, Pol.ca 10 Tel I ^l»li;N!N0 •'"« "i odprt KA ^-^J«le«on 02 402 Prodam navadno HARMONIKO -3-tonsko. Telefon 27-616_1433 Ugodno prodam OMARICO za čevlje »sora« v naravni barvi, VRATA (krilo) mahagoni 85 cm, 2 zastekljena OKNA 140x60. Telefon 38-948 po 15. uri_1434 Prodam dva GOBELINA »Mlin na reki« in »Cvetje v vazi« ter vlečno KLJU-KO za Z 750. Triglavska ul. 2, Žiri 1435 Prodam neškropljena JABOLKA. Jože Križrar, Okroglo 14, Naklo 1436 Prodam novo električno OMARICO z vgrajenimi elementi (trifazni dvota-rifni števec, ur, fit, glavno stikalo in 18 elementov) cena 16 SM. Telefon 68-650_1437 Prodam 6 m dolg prevozni transportni TRAK in TUŠ banjo. Poženik 14, Cerklje_1438 Prodam 3 leta staro 96-basno klavir sko HARMONIKO. Horvat, Pot v Poli-co 9, Cerklje_^_1439 Prodam motorno ZAGO (cirkular), dinamo za 850 S in AVTO GOLF, letnik 78. Telefon 46-245_1440 Prodam dobro ohranjeno električno KITARO. Telefon 60-378_1441 Prodam neškropljena zimska JABOLKA voščenkc. Roblek, Bašelj 20, Preddvor. Telefon 45-336__42 Prodam etažno PEČ 24 KW, Rozka Kalan, Drulovka 4, Kranj_1443 Prodam 15 ton debele REPE. Pipa-nova 34, Šenčur_1444 Zaradi selitve prodam: 2 raztegljiva ENOSEDA, motorno ŽAGO sachs dol-mar, kombinirani ŠTEDILNIK 2x2, star KAVČ, termoakumulacijsko PEČ 4 KW, pletilni STROJ v okvari standard, 3 TEKAČE, TEPIH 2,5x3 m, ITI-SON 2x3 m, garderobno STENO in BOJLER 8 litrski. Bučan, Trg Rivoli 5, Kranj___1445 Nov krznen PLAŠČ ( perzijaner) št. 42, prodam. Telefon 24-682 1446 Prodam mizarski PONK rabljen in 30 kg dobre ŽIME za VZMETNICE (mo-droce). Demšar, Zg. Bitnje 132 pri Pu-škarni_1447 Prodam oljni GORILEC. Nova vas 8, Radovljica_1448 Prodam 2 otroški POSTELJICI z jo-gijem in odejo. Telefon 26-344 1537 STRUŽNICO paralelno, dobro ohra-njeno, delovna dolžina Fl 500x 1600 prodam ali zamenjam za manjšo. Pre-lesnik, Reteče 49, Škofja Loka 1538 Prodam JABOLKA po 100 din za kg in semenski KROMPIR vesna. Kalan, Poljšica 6, Podnart. Telefon 70 225 _1539 Prodam diatonično harmoniko 3 krat uglašeno Zg Veterno 1_1540 Prodam JABOLKA — voščenke. Zu-panec, Retljeva 10, Čirče_1541 Prodani globok otroški VOZIČEK Stara loka 4K Šk Loka 1542 DREVO življenja prodam, višine 1,7 m v meblovi posodi ter svečano moško obleko, novo, št 46 po zelo ugodni ceni. Krejič, Valjavčeva 10, Kranj___^_1543 Nov krznen PLAŠČ utok št. 44, pro-dam. Dorfarje 16, Žabnica_1544 Novo dvojno ležišče ROCKY z enim jogijem, prodam. Telefon 37 261 1545 Prodam barvni TV iskra azur in globok otroški VOZIČEK Telefon 33-133 _1546 Prodam DRVA Bajd, Letence 11, Golnik_1547 Prodam PIANINO tchaika. Telefon 83 271__1548 Prodam športni VOZIČEK peg in chico STOLČEK. Telefon 27 702 1549 kupim Kupim BAGER nakladalnik BN 80 imp. Telbfon 38 368_1098 Kupim KRAVO s teletom Telefon 42 740 1278 Kupim TRAKTOR pasqali Sorčan, Podlubnik 287, Sk Loka Peter 1279 Kupim MENJALNIK /a 126 P Tele fon 35 246_1380 Kupim VARNOSTNE PASOVE in re zervne DELE za DIANO Telefon 38-480_1381 Kupim zazidljive PARCELO v TRŽI ČU ali bližnji okolici Plačam v gotovi ni, za protiuslugo nudim zelo donosno delo Ponudbe pod šifro: OBRT 1382 Kupim KOSILNICO alpina v okvari za rezervne dele Telefon 45 245 1383 Kupim karamboliran JUGO ali drugi avto Telefon 26 592 ob 14 30 1384 Takoj KUPIM zazidljivo PARCELO v bližini Kranja Kličite dopoldan v služ bo telefon 064 24 862 GABER 1385 Odkupimo 10 m' žaganega lesa — BOR, debeline od 60 100 mm Tele fon 76 036 do 14 ure_1386 Kupim rabljeno NAKLADALKO 15-17 kubično Smokuč 4 Telefon 80 514 _1387 Kupim MOIOR I ADL 1500 ali motor drugega tipa LADc Rafael Grgič, Kej žarjeva 32, Jesenice__1388 Kupim Z 101, letnik 78, 79 ali Z 850, letnik 80, 81 Ponudbe na telefon 44 0/8 ali 28 861 int 24 54 dopoldne 1389 Kupim starejšo HIŠO ali /azidl|ivo PARCELO Šifra DOMAČIN 1390 Kupim 10 dni starega U I f IA si mentali.a Ovsiše 18 lelefon /0 436 _1391 Kupim • uhe smrekovo 1)1 SKf od 24 100 mm debeline Janez Babic. Bistrica 7, Duplja. Talafon 70-007 1392 Kupim 8 m* DESK colaric ter 200 m' OPAŽA telefon 064 28 792 1484 Preprosti starinski kmečki omari, eno za obleko m eno za jedila. KUPI MO Muc, Vodnikova 76. Ljubljana _ 1485 Kupim 2')0 kg težkega RIKCA si mentalca telefon 4', 338 1486 Kupim iabl|en PONY kolo Pšata 1. Cerklja__1353 Kupim MOIOR /a FOND lADNOS 1!) M. ali FORD CAPRI Predrag Stajic, Gor vas 122 Telefon 60 091 mt 290, dopoldne_1550 Kupim suhe smrekove Pl t>H| Ka lan, Poljiica 6. Talafon 70-226 1561 stanovanja Zamenjam enosobno družbeno STANOVANJE za večje (Zlato polje). Telefon 28-253_1393 Zamenjam enosobno družbeno STANOVANJE za večje. Telefon 37- 064__1394 Prodam MANSARDNO stanovanje, 90 m' v Kranju na lepem koncu mesta. Ponudbe pod »najboljši ponudnik« ali na telefon 21-615_1395 Iščem STANOVANJE — enosobno ali garsonjero v Škofji Loki — tudi privatno. Emisa Beganovič, Sorska c. 1, Šk. Loka_1396 Prodam lastniško novo dvosobno STANOVANJE Planina III. Ponudbe pod: 80 odstotni kredit_1397 Nujno vzamem v najem STANOVANJE v Kranju. Plačam 10 milijonov mesečno. Telefon 27-741 od 18. do 17. ure, petek, soboto, nedeljo_1398 Moški dobi SOBO (centralna) s souporabo kopalnice in delno kuhinje. Ši-fra: 25-932_1399 Zamenjam 2 sobno stanovanje brez centralne za 2-sobno s centralno. Te-lefon 24-315_1400 Zamenjam enosobno družbeno sta-novanje za večje Telefon 37-701 1401 Oddamo nekaj opremljenih SOB. Šifra: predplačilo — Kranj_1402 V Škofji Loki prodam enosobno STANOVANJE. Vseljivo takoj. Telefon 61-041 popoldan_1403 Sobo v centru Kranja oddam študentu ali mlajšemu kmečkemu fantu. Telefon 21-345_1404 Odkupimo 1-sobno ali 2-sobno etažno stanovanje. Tehtnica Kranj, Be-nedikova 1, tel.: 21 - 534 Prodam dvosobno stanovanje (67,5 m2). Kranj-Planina II. Telefon 064 41-055_1504 V opremljeno sobo sprejmem no ške stanovalce. Stritar, c. na Klanec 31, Kranj_1505 Mlada zakonca nujno iščeta enosobno stanovanje ali garsonjero v Kranju ali okolici za dobo 2 — 5 let z pred-plaćilom Šifra: TUDI V DEVIZAH 1506 V najem vzamem garsonjero s pred plačilom. Prosim vas, da me pokličete ob delavnikih popoldan telefon 38- 760. Dober plačnik Jasmin Mušič, J. Puharja 3, Kranj _ 1507 poseitfi V najem vzamem VRT ali del NJIVE primerne za zelenjavni vrt v bližini Kra nja. Šifra VRT ali po telefonu 24 550 __1409 Poceni prodam polovico lastniške HIŠE zgornja etaža s posebnim zuna njim vhodom, z garažo, kletjo in vrtom v Retečah pri Šk. Loki poleg avtobu sne postaje. Šifra GOTOVINA 1410 Iščem zazidljivo parcelo na relaciji Medvode —Škofja Loka ali Škofja Lo-ka-Kranj. Tel. (061) 572 089 po 19. uri_ Dva dvo in pol sobna stanovanja v Ljubljani zamenjam za hišo z vrtom v okolici Škofje Loke ali Kranja. Tel.: (061) 572 089 po 19 uri_ izgubljeno Naprošam krajana Nakla, ki je naše' pokrov mlečne kangle na| ga vrne ali sporoči naslov v zbiralnici Naklo 1405 V četrtek, dne 5 2 1987, sem na po ti ali v avtobusu od Zdravstvenega do ma v Škofji Loki do doma na Godešiču 49, izgubila krznen ovratnik temne bar ve. Poštenega najditelja prosim, da mi ovratnik vrne proti nagradi Martinka Bobnar, Godešič 49, Škofja Loka 1406 najdeno Našel sem PRSTAN pod šifro: A. V.__ Opis pošl|ite 1483 OITALO Prodam VIJAKE za gosenice za ba ger Šifra BAGER_1220 GARAŽO v Kranju pri nebotičniku prodam najboljšemu ponudniku Po nudbe pod Šifro: „KLETNA" 1415 Iščemo narodno zabavni trio za igranje na pustno soboto 28 februarja 1987 Kličite telefon 40-090_1416 KLJUČAVNIČAR / lastnim prevo zom sprejme delo na dom Šifra Bled okolica 1417 Šofer B, C in E kategorije išče hono ramo delo (po službi). Naslov v oglas nem oddelku__1418 GARAŽO najamem v Kranju na širšem območju Vodovodnega stolpa. Nudim predplačilo! Begunjska 6, Kranj (stan. 9)__1419 V najem vzamem prostor za opravljanje mirnega obrtniškega dela. Po-nudbe pod šifro: SOLIDNO_1449 GARAŽO takoj najamem na področju Vodovodnega stolpa. Telefon 22 665 - popoldan_1450 Želite izboljšati svoj finančni položaj. Poskusite s prodajo knjig. Ne bo vam žal. Samo resni interesenti oddajte ponudbe pod šifro: VZTRAJNOST SE VEDNO OBRESTUJE!_1451 Ob nesreči, ki naju je doletela dne 19. januarja 1987,'se najtopleje zahvaljujeva kolektivu Tekstilindusa Kranj in vsem drugimt ki so nama kakorkoli pomagali. HODZIČ Šefkija in Fatima _1452 V nesreči, ki me je doletela 3. oktobra 1986 se lepo zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali. Marija Ko-drič, Pot v Bitnje 9_1453 NUJNO potrebujem 30 SM posojila za dobo 3 mesecev. Dam 100 odstotne obresti ter razliko devalvacije. Vrnem lahko v devizah. Možna vknjižba na premoženje. Šifra: POD GARANCIJO ______1454 OTROKA vzamem v varstvo. Tele-fon 25-932_1455 Sprejmem honorarno delo za vodenje poslovnih knjig obrtnikom. Šifr=>: RAČUNOVODSTVO_1533 Instrukcije za 7. razred — matematiko in kemijo, nujno potrebujem. Na-slov v oglasnem oddelku_1534 Sprejmem popoldansko delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku 1535 Sprejmem delo na dom, sestavljanje ali montaža. Možnost postavitve stroja. Ponudbe pošljite pod šifro: SE-STAVLJANJE__1536 Iščem poslovni prostor do 25 m' v Kranju ali okolici — Draglej, Trg Pre-šernove brigade 10, Kranj_1537 zaposlitve Mlajšim osebam z lastnim prevo zom nudimo honorarno zaposlitev tudi sobote in nedelje,prodaja knjig na področju Slovenije. Šifra: Odličen zaslu-žek + stimulacija_1208 V Nemčiji zaposlim s 1. avgustom 1987 izvežbano, pridno, samostojno KUHARICO in še eno pomočnico za 2 leti, v restavraciji z izključno jugoslo vansko kuhinjo. Stanovanje in delovno dovoljenje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku_1211 Samostojnega KOVINOSTRUGAR JA zaposlim takoj. OD po dogovoru Telefon 42 070__1420 Mlajšo UPOKOJENKO za pomoč v cvetličarni, iščem. CVETLIČARNA na tržnici — Kranj _1421 Zaposlim delavca za delo v GALVA NIKI Poskusno delo 3 mesece, OD po dogovoru. Prijave pošljite na naslov GALVANIZACIJA - Miloš Zupančič, Pivka 5, 64202 NAKLO_1422 Zaposlim marljivega delavca ko v kovinski galanteriji za določen čas, pozneje možna redna zaposlitev. In formacije od 14—17 ure Peter Ber gant, Moše Pijade 42, Kranj_1423 Hišni svet Šorlijeva 31 honorarno zaposli čistilko za 2 x na teden. Ponudbe oddati na HS, Šorlijeva 31, Kranj_1508 HONORARNO laposlitev nudimo za zbiranje prednaročil za kvalitetne priročnike Šifra: lasten prevoz ni obvezen__1509 Sprejmem delavca za razrez in krivljenje pločevine. Ključavničarstvo, Strahinj 31 Telefon 47 404__1510 ELEKTROINSTALATERJA in delav ca za priučitev zaposlimo ELEKTRO INSTALACIJE Zorman, Gora 20, 61218 Komenda. Telefon 061 841 583 1 511 Redno zaposlim mlajšega delavca pri stroju Telefon 24 414 1553 OBVHfllA Imam proste kapacitete na avtoma tiziram 25 tonski stiskalnici. Sprej mem tudi delo na rezkalnem stroju Telefon 064 44 687_UU HITRO in POCENI postavljam vse vrste lesnih, zidnih in stropnih oblog z izolacijo Telefon 40 088 popoldan 1412 VODOINSTALACIJO obrtnik Telefon 28 427 izdela 1413 V SPOMIN Tiho, kakor si Uvel, brez slovesa si odšel. Leto dni če v hladnem grobu drugi Ivan mirno zdaj poči ni s. klic nobeden te ne zdrami, tudi solze ne zbude. napis na grobu naj spominja, da tu najdražji nam leči, ljubezen se prek groba krije, oj, moč in ati nepozabljen si IVANU TUŠKU 15. februurja minevu loto dni, odkur odšel .-»i tja, kjor ni trpljenja in fjorja, kjer vladata mi ' in tišina, a v našem domu je ostala praznina. VSi NJEGOVI Železniki, februarja 1!)87 PLESNI TEČAJI v Radovljici, v osnovni šoli A. T. Linharta, v PETEK 13. februarja pričetek: — 18.45 nadaljevalni tečaj — 20.15 izpopolnjevalni tečaj MALA PLESNA ŠOLA za otroke: v četrtek 12. februarja so vaje v TVD Partizan. — 16.30 1.—4. razred v petek 13. februarja so vaje v osnovni šoli: — 16.30 začetne predšolske skupine — 17.30 nadaljevalna predšolska skupina Vpis pol ure pred pričetkom v dvorani _ VABI VAS PLESNI KLUB! 1299 CEIT1TKE V nedeljo praznujeta 40 let skupnega življenja draga mama in ata FRANCKA IN ALOJZIJ KADUNC iz Srednje vasi pri Šenčurju. Ob tej priliki jima iskreno čestitajo in želijo še na mnoga leta hvaležni otroci z družinami! 1414 Kati ČOPOVI iz Kranja, ul. 31. divizije, iskreno čestitajo za njen 80. rojstni dan in ji želijo še na mnoga leta! Vsi njeni domači, sosedje in prijatelji! _ 1552 PPIPHH1TE DISCO PLESI vsak petek in soboto v Delavskem domu v Kranju ob 20. uri. Vabi vas plesni klub iz Kranja 1407 V nedeljo 15. februarja ob 17. uri v Vogljah, nastopa skupina »DON JU-AN» Z Majdo Arh — hkrati bo predstavitev nove kasete »NAJ, NAJ, NAJ« z uspešnicami MANDARINO in KO POD OKNOM SEM STAL. NE ZAMUDITE! __1408 DPM Šenčur prireja v soboto, 14. februarja 1987, ob 20. uri v Domu Kokr-ške čete družabni PLES za stare in mlade. Zabaval bo ansambel DIXIE-LAND. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Čaka vas bogat srečelov. Pred-prodaja vstopnic je 12., 13. in 14. fe-bruarja od 16. do 18. ure v domu Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, sina, ata, starega ata, brata, tasta, strica, nečaka in bratranca RADA KRISTANA iz Sela pri Žireh se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se dr. Sedeju za zdravljenje, kakor tudi bolnišnici Golnik-Interni oddelek, Gasilskemu društvu Dobračeva za častno spremstvo, praporščakom in drugim gasilcem. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, nadalje govornikom, pevskemu zboru Združenih podjetij iz Žirov, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem. ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Žiri, 31. januarja 1987 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, svakinje in tete MARIJE RIHTARŠIČ roj. Podlipnik se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, izrazili sožalje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Za požrtvovalno pomoč in nego med boleznijo iskrena hvala zdravstvenemu osebju UKC v Ljubljani in osebju Doma oskrbovancev v Šk. Loki. Hvala govorniku za tople poslovilne besede, sosedom za pomoč, hvala pevcem MPZ NIKO za žalostinke in g. kaplanu iz Železnikov za lepo opravljen obred. VSI NJENI ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi naše drage žene, mame in babice IVANKE KUNČIČ Belejeve Iz Zabreznice se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter poklonili vence, cvetje in darovali denarno pomoč. Zahvala tudi sodelavcem Elana in Verige ter pevcem in g. župniku za obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Zabreznica, Brda ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in pradeda JANEZA TRELJCA p. d. Perkovega ala se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalja, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Petru Štularju za nesebično pomoč med boleznijo, Gasilskemu društvu Kokrica za izkazano čast in vsem prapordčakom,, govorniku tov. Škerjancu za poslovilne besede ter O. Z. Prevoznik Gorenjske. Zahvaljujemo se g. župniku iz Predoselj "a lepo opravljen pogrebni obred ter pevskemu zboru za ganljivo petje. VSI NJEGOVI I lovka, Kranj, (i. februar 1987 NOVICE IN DOGODKI Zoran Simič iz Ljubljane: »Nisem požigalec slovenskih domov« Ljubljana, 9. februarja — »Novica, da so se lesni briketi sami od sebe vžgali v montažni hiši na Podreči, me je presenetila,« je dejal Zoran Simič, kooperant Kovinotehne in za zdaj edini v Sloveniji, ki izdeluje lesne brikete iz drevesnega lubja. »Samovžig je mogoč le pri sve- žem drevesnem lubju, brike^ pa so brez vlage, osušeni in stisnjeni, zato se lahko vžgejo le v drugačnih okoliščinah — v primeru, da peč za centralno ogrevanje izvrže ogorek, delček žerjavice, ali da pepel, v katerem ostane žerjavica dolgo »živi«, pride v stik z lesom ali drugimi vnetljivimi snovmi. Večji kosi briketov se vžgejo šele pri temperaturi 450 do 500 stopinj Celzija, prah pri tristo stopinjah. Če vzamemo goreč kos briketa iz peči, bo zunaj prej ugasil kot gorel naprej. To je tudi razlog, da briketov iz lubja ne moremo uporabljati za kurivo pri pečenju na žaru,« pravi Zoran Simič in odločno pribije: »Ne, nisem požigalec slovenskih domov. Samovžig ni mogoč, razlogi so drugje.« Lesni briketi, narejeni iz drevesnega lubja, so po ceni nekje vmes med premogom in premo-govimi briketi. Sedaj stanejo okrog 50 tisoč dinarjev (za tono), vendar jih trenutno ni mogoče dobiti, ker bodo v Simičevi bri-ketarni na Cesti dveh cesarjev v Ljublajni začeli spet delati šele v teh dneh. Njihova kurilna vrednost je po stari merski enoti 4200 kalorij (lignit 3000, rjavi premog 3 uo 6 tisoč), izkoristek pri gorenju je 75-odstotni, od to- okolici Ljubljane, med drugim tudi v Tržiču. Kovinotehna, s katero sodeluje, se že dogovarja z Dinosom, da bi v celoti prevzela zbiranje lubja. »V Sloveniji je še toliko neizkoriščenega drevesnega lubja, da bi lahko iz njega naredili 80 do 100 tisoč ton briketov na leto,« pravi Zoran Simič, ki skupaj s strokovnjaki Kovinotehne — I tozda Inženiiing že razmišlja o tem, kako bi predelal v koristno kurivo tudi industrijske ostanke, ki ne vsebujejo žvepla, klora in drugih nevarnih snovi. C. Zaplotnik Foto: M. Kunšič ne ostane 40 do 80 kilogramov pepela, pakirani so v vreče po 37 kilogramov. Žerjavica ortane »živa« tudi nekaj dni, zato je treba pri odlaganju pepela zelo paziti. Zoran Simič je prišel na zamisel, da bi sicer donosno prejšnjo obrt preusmeril v izdelovanje briketov pred štirimi leti, ko mu je še pred koncem zime zmanjkalo kurjave. Lani jih je v manj kot pol leta naredil dva tisoč ton. Dobro so šli v prodajo, povpraševanje je bilo celo večje od ponudbe in zanje so se zanimali tudi iz tujine. Lubje odkupuje v Uprava za notranje zadeve je sprva sporočila, da je požar v montažni stanovanjski hiši Janeza Jamnika na Podreči 26. januarja povzročil samovžig lesnih briketov. Pri nadaljnji preiskavi pa je ugotovila, da je bilo žarišče požara ob polivinilasti vrečki med steno in uskladiščenimi briketi, v katero je Jamnik shranjeval pepel. Kot kaže, je bil pri tem nepreviden. Med pepelom je bila tudi žerjavica, ki je zanetila ogenj. Počitnice pri prijateljih Kranj, 11. februarja — Poslovalnica Kompasa iz Kranja je izdala zgibanko Počitnice pri prijateljih s pregledom in cenikom nočitev v sobah, apartmajih in počitniških hišah na območju Kranja, Naklega, Preddvora, Jezerskega in Cerklj. V zgibanki so podatki o cenah, kategoriji sob, številu ležišč, o bivalnem udobju. Zdi se, da je pregled namenjen predvsem tujcem, saj so cene navedene le v markah, ali pa so se v Kompasu odločili za devizne cene zato, ker dinarske spričo visoke inflacije ne zdržijo več kot le nekaj mesecev. Nočitev v dvoposteljni sobi stane pozimi od 16 do 22 mark, odvisno od kategorije sobe, poleti približno dve marki manj, v prehodni sezoni štiri marke manj. Počitniške hiše oddajajo turistom pozimi za 72 do 164 mark na dan, poleti od 65 do 152, apartmaje pa pozimi za 50 do 164 mark in poleti za 45 do 152 mark. Na eni strani zgibanke je zemljevid z natančno označbo vseh zasebnikov, ki oddajajo sobe, apartmaje ali počitnške hiše. C. Z. Kadilci godrnjajo, a še naprej kadijo Po štirih mesecih dogovorov med Zveznim izvršnim svetom in našo tobačno industrijo so se končno le sporazumeli, da cigarete podražijo v poprečju za 39 odstotkov. Kadilci so podražitev pričakovali, zato nad podražitvijo niso bili tako presenečeni in kot pravijo na prodajnih me-" stih, kjer dnevno prodajo največ cigaret, še naprej kupujejo cigarete, ki so jih kadili do zdaj. Enota ljubljanskega Tobaka za jeseniško in radovljiško občino je na Jesenicah, kjer imajo mesečno v skladišču 17 ton cigaret. Da bi si lažje predstavljali: kadilci v jeseniški in radovljiški občini pokadijo na mesec najmanj štiri zvrhane vlačilce cigaret. letih se je običajno dogajalo, da so se podražile cigarete dvakrat letno, vendar za manjši odstotek. V obeh občinah imamo 21 prodajnih mest, največ prodajo na avtobusnih postajah. Presenetljivo je, da cigarete zelo kupujejo tudi na avtomobilskih črpalkah, denimo, v Logu v Kranjski gori.« želijo. Zato jim tudi ni dolgo čakati, so pa d nirani in se redno posta1 ■ jo v vrsto. Vsi bodo cig*? kupovali še naprej, kup*1 pritožujejo le tedaj, kad*1 stih cigaret, ki jih želij*1 na voljo.« Danijel Klemene, vodja enote: »Prodaja cigaret ne upada, čeprav opažam, da se z vsako novo podražitvijo zgodi, da se kadilci deloma preusmerijo v nakup nekoliko cenejših cigaret. A ne za dolgo, spet kupujejo cigareto, ki so jo navajeni. Največ prodamo filtra 57, ki je zdaj po 160 dinarjev. Podražitev je precej velika, v minulih Nataša Cih, prodajalka v kiosku na avtobusni postaji na Plavžu: »Šestindvajset let sem že v trafiki in prepričana sem, da se tudi po tej podražitvi prodaja ne bo bistveno spremenila — da bi se morda cigarete odrekli. Kljub padcu življenjskega standarda bodo kadilci še naprej kadili tiste cigarete, ki jih že vseskozi kupujejo. Veliko povprašujejo po dražjih, res pa je, da dražje cigarete kadi predvsem mladina.« Metka Gerdej, prodajalka v trafiki pred Železarno: »Ko zjutraj ob 5. uri odpremo, je redno domala petnajst metrov dolga vrsta tistih žele-zarjev, ki se v Železarno pripeljejo z avtobusi. Poznam jih že vse, saj sem tu zaposlena osem let. Poznam jih po glasu, že vnaprej vem, kaj Dragica Popovič, pro »ncev bodisi kot učni L I neredko nahajajo v rokah uče pomoček — Znani obrazi, Sporočanje, Žive besede-ce ustvarja, roka piše — bodisi jim misli ob hra Drobnih zgodb in Skrinje iz babičine bale porornaJ nekaj desetletij nazaj, saj sta obe pravi zakladnic1 P teklega življenja pri nas. ': Gole besede zahvale so premalo. Želimo si, ?i naši otroci še rajši in s še večjim veseljem prih«J knjižnico ter da bi se nadaljeval mladi rod pod čem, na katerega jo vežejo nepozabni spomini. Delavci in učeeni m Matija Valjavec P NKStiKCK Požar v podstrešnem stanovanju_ škofja Loka, 11. februarja — Danes je zagorelo v podstreš nem stanovanju Matevža Bogataja v Blaževi ulici v Škofji Loki. Bogataj je zjutraj odšel na delo, njegova prijateljica Jelka Luši-na iz Dolenje vasi pa je zapustila stanovanje ob pol desetih dopoldne, prej pa je še pokadila cigareto, pepelnik z ogorki spraz nila v koš, poln papirja, in nalo žila premog v kombinirani štedilnik. Komisija Uprave za notranje zadeve še raziskuje vzroke požara, ki je povzročil po prvi oceni za osem milijonov dinar jev škode. Bogatajevo podstre- šno stanovanje je popolnoma uničeno, poškodovano pa je tudi stanovanje pod njim, last Ma-tevževe sestre Urške Urevc. Požar je gasilo 28 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Kranja, Trate in Škofje I^oke. Eksplodirala peč za centralno kurjavo_ Škofja Ix)ka, 9. februarja - V kleti stanovanjske hiše Milana Otera v Škofji Loki je danes ob pol petih popoldne eksplodirala peč za centi alno kurjavo Marija Novak je ob enih zakurila peč, ptem pa je ni več nadzirala. Komsija UNZ je ugotovila, da je do eksplozije prišlo, ker je zaradi slabega izgorevanja nastala v peči močna koncentracija plinov. Ob eksploziji je odtrgalo spodnja in zgornja vrata peči, vodovodno in električno inštala cijo in poškodovalo steklo kletnih oken in garažna vrata. Škode je po nestrokovni oceni za dva milijona dinarjev. Po štirih dneh podlegel poškodbam Jesenice, 11. februarja — Danes je v jeseniški bolnici /.a po sledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 7. februarja na Jesenicah, umrl 45-letni Ivan Koder z Jesenic. Koder je namreč omenjenega dne nekaj pred še sto zjutraj prečkal Titovo cesto zunaj prehoda za pešce, pri tem pa ga je z avtobusom zbil Nikola Sekač, ki U vozil od Javormku proti Hrušici. Socialnovarstvene pomoči Pomoči se bodo še poveč J* Kranj — Lani je v kranjski občini skoraj 12.000 ljudi prejemalo eno od različnih S1 varstvenih pomoči. Največ je bilo denarnih pomoči otrokom, skoraj tri četrtine. Ul pomoči bodo na novo odmerjene s 1. majem, med letom pa se h,»do še spreminjale- Te dni v kranjski občini zbirajo prijave za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic v tem letu. Potem ko so v delovnih organizacijah zaposleni že pred časom dobili izraču-nan povprečni mesečni osebni dohodek v preteklem letu, pa občinsko povprečje še ni povsem natančno ugotovljeno. Po vsej verjetno..ti pa bo povprečni osebni dohodek v občini znašal ok )li 128.000 din. Ta je namreč pomemben, saj se upošteva pri izračunu socialnovarstvenih pomoči — je pa višji od repu bliskoga povprečja in zato za možne prejemnike socialnovarstvenih pomoči ugodnejši Tako bo \ redvidoma cenzus /a denarno družbeno pomoč otrokom letos še enkrat višji od lanskega in se bo sukal okoli 55000 na družinskega člana. V večini delovnih organizacij so že i/.pol nili potrt bne obrazce za zaposlene, ki bodo po vsej verjetnosti pač glede na sporazum o uresničevanju socialnovarst/enih pravic — lahko uveljavili eno ali več pomoči Tako kot že vsa leta doslej bo najbrž največ de- narnih pomoči otrokom, lani jih je bil° 8600, ostalih pomoči pa neprimerno lani je bilo 1250 raznih denarnih pofT1^ij enkratnih do stalnih ter rejnin, subve ul>; stanarinam le 573 itd. Vsega skupaj J ^ prejemalo eno od socialnovarstvenih P*\i/ 1 1 900 ljudi, kar je za okoli J50 manj *° P«prej -J Ljudje, ki prejemajo katero od s( W varstvenih pomoči stalno oziroma o ^ ki za otroke dobivajo denarno pome*' ^jf da morajo vsako leto do 15. februari* wjr čiti podatke o dohodkih družine v prt' 0(f U 'o Spremembe in pa nove z.ahtevk^i^ nizanje združenega dela, kjer so /ap£jljf! za ostale pa krajevne skupnosti P?ejo^ strokovni službi Centra za socialno d ^ čine Kranj Socialnovarstvene Pliftx0^ leto bodo na novo odmerjene s L .^fl neje pa bodo se neka i1 ','k1''11 lamo družbeno denarne pomoči ot-,