Roman Albreht
Izhod iz goščavja idej
Spominjam se časov, ko smo ustvarjali zakon o združenem delu. Tri stvari so se mi najgloblje vtisnile v spomin na ta čas. Kadar sem se znašel v zame neprehodnem goščav-ju idej, predlogov, možnih rešitev, ki so se porodile v teku dela, da nisem znal najti izhoda, sem se vedno obrnil na tovariša Kar-delja. Pri njem sem dobil novih moči, nove vere in vzpodbude pa tudi konkretne pobude za rešitev. Kardelj ni poznal nerazrešljivih ovir, vedno je iskal pot, ki je pomenila izhod iz obstoječih zagat in znal je za to pot tudi pridobiti svdje sodelavce. Razgovori s Kar-deljem o zakonu so bili prava doživetja. Vedno je govoril, da oblikujemo zakon zato, da v njem oblikujemo naše skupno spozna-nje in se dogovarjamo o skupnih osnovah za
delo. Zaradi tega je vedno vztrajal, da smo k razgovoru vabili čim širši krog tistih, ki so v našem družbenem sistemu neposredno od-govorni za razvoj družbe in vseh tistih, ki so bili voljni in znaJi pomagati pri iskanju reši-tev. V njih je videl tisto silo, ki bo oplodila neposredno delavsko akcijo. Ustvarjal je vzdušje, v katerem so se čutili vsi koristni. Iz množice drobcev je njegov iskreči ustvar-jalni lik izoblikoval novo kakovostno rešitev, ki je bila njegova stvaritev in naša skupna. In zaradi tega je Kardelj tudi danes v vseh nas in praznina, ki nas v tem trenutku navdaja, ni nepremagljiva, kajti-z nami so njegove bogate stvaritve in zapuščina, ki jo bomo skupaj obdelovali in razvijali in uresničeva-li, in tako bo Kardelj večno živel z nami.