Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna	številka	stane	Din	1—.
Štev. 25.	Maribor,	dne	19.	junija	1937.	Lek,	jj
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—.Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
ju, je bil tak, kakor ga prireja naš narod svojim največjim možem. Za krsto so stopali najodličnejši predstavniki slovenstva, med njimi naš voditelj dr. A. Korošec. V Ljubljani, Mariboru in drugih krajih so se vršile zvečer po pogrebu žalne svečanosti v cerkvah, ki se jih je udeležilo ogromno ljudi. Po vseh svetiščih so se opravile tudi žalne službe božje za žrtev nesrečnih političnih strasti. Naš narod je s tem pokazal, da obsoja taka nasilja in take zločine, ki so za naše razmere nenavadni, ter jih prinašajo k nam ljudje, ki so se tega naučili drugod.
Vsa Slovenila je žalovala ob krsti R. Dolinarja.
Odmev političnega umora pri Konjicah, katerega so izvršili pristaši JNS, je bil po vsej slovenski zemlji ogromen. Ves naš narod je vstal proti nasilnežem. Pokazalo se je to najbolj ob pogrebu mlade žrtve, akademika Rudolfa Dolinarja. Na poti iz Prihove do Konjic, v Konjicah in potem na nadaljni poti iz Konjic preko Celja do Ljubljane, povsod so se zbrale ob cesti nepregledne vrste ljudi, ki so molče, s povešenimi glavami izrazili padli žrtvi svoje spoštovanje. Vsa mesta, trgi in vasi so bile odete v črne zastave, po vseh cerkvah so zvonili zvonovi svojo žalno pesem. Pogreb, ki ga je priredila Ljubljana Dolinar-
Delavci —!
Ne pozabite, da ste največ trpeli pod diktaturo JNS.
Združite se v borbo za svobodo !
Bodite združeni s svojim slovenskim narodom!
TlaCitelH slovenskega delavstva v Slov. Konjicah.
Misli Krčanskega slro-kovnltarla.
Tovariši, ki so sodelovali po vojni v krščanskem slovenskem strokovnem gibanju, vedo povedati, kako lepo se je tedaj razvijalo delo in kako veliko razumevanje ter tovarištvo je vladalo v vseh edinicah organizacije. Vsi pripadniki gibanja so bili prežeti z duhom Janeza Evangelista Kreka, pozabljali so pri delu nase in na svoje ambicije ter podrejali svoje osebnosti službi velike ideje, ideje krščansko-so-cialne strokovne torganizacije. Kako daleč smo danes od tega, kako zelo so se izpremenile razmere!
Nekaterim je pravo krščansko strokovno gibanje po svojem programu premalo radikalno. Ne vedo, da je uspeh strokovne organizacije v zdravem konservatizmu, ki ne dovoljuje drznih skokov, ampak zahteva umirjeno in neprestano delo ter proučevanje delavskih razmer in da njihov dozdevni ter z marksističnimi frazami pokriti radikalizem samo škoduje delu strokovne organizacije. Biti hočejo nedosegljivi mojstri v kritiki raznih osebnosti in skupin ter organizacij.
Žalostno je, da isti ljudje, ki so nekoč trdili, da razredni boj ni krščanski, to pozabljajo in so pristaši razrednega boja, češ, vsilili so ga delodajalci. Žalostno je, da ljudje, ki so pred 15 leti odklanjali vsako idejno zvezo z marksizmom, danes sami grade duhovno enotnost z marksisti. In najbolj žalostno je, da ljudje, ki delajo te skoke, ne priznajo svojih napak. V njih vztrajajo, v boj za svoja napačna stremljenja pa pošiljajo na vsem tem nedolžno delavstvo, češ, da jim ono daje legitimacijo za to nedoslednost. Napačni napuh in samoljubje razkrajata vrste krščanskega delavstva. Dokler nam resnica ne bo nad vse sveta, ne moremo pričakovati v tem oziru boljših dni!
V	dvoboju med komunizmom in fašizmom se zdi enim mikavnejši fašizem. Ideološka nesamostojnost je že mnogo škodila strokovnemu gibanju. Njen vzrok je, ker smo slabi kristjani in slabi katoličani. Dober kristjan ne more obupati nad svojim svetovnim nazorom in iskati rešitve v drugih smereh. Ponoviti moramo besede tajnika krščanske strokovne internacionale, da sta komunizem in fašizem do nas kot kolera ali kuga. Obe smeri sta nesprejemljivi, obe mora krščanski strokovničar enako odločno odklanjati. Geslo kristjana je svoboda. Svobodo pa jemlje fašizem delavcu in delavskemu strokovnemu gibanju. V fašistični, nesvobodni državi, ki ne pozna svobodnega združevanja državljanov, ni mesta za krščansko strokovno gibanje. Zato so avtoritarne države (Italija, Nemčija, Portugalska, Avstrija) to gibanje zatrle.
Nesporno dejstvo je, da morejo resnično delati za delavstvo delavske ustanove le takrat, če jih vodijo uprave, izvoljene iz vrst delavstva. Predvsem velja to načelo za delavsko strokovno organizacijo. Zato je potrebno, da se člani organizacije stalno zanimajo za delo svojega vodstva in ga kritično presojajo ter ne sprejemajo vsega od zgoraj kot nekaj neoporečnega. Življenje se razvija v strokovnem gibanju v spodnjih edinicah; če so te dobre in čvrste ter življenjske, je zdravje v V3em organizacijskem telesu. V vodstva vedno le najboljše ljudi, tovariše, ki so z dušo in srcem v gibanju in jih ni vanj zanesel slučaj, temveč le neodjenljiva volja, boriti se za delavstvo.
Navadno mislimo, da je le mlado vse krepko. Mladost človeka in gibanja nam imponira. Žalibog to ne velja v strokovnem gibanju. Pravo strokovno gibanje se namreč nikdar ne postara, kot se to zgodi s človekom, temveč je vedno prožno ter mladostno, če le izpolnjuje svoje naloge v zadostni meri. Da, strokovna organizacija, ki si je tekom obstoja nabrala lepo zalogo izkušenj, more neizmerno koristiti delavstvu s svojim umerjenim ter treznim delom. Mladost pomeni delavnost, velja pa tudi obratno. Strokovna organizacija, ki črpa idejno silo v krščanskih načelih in uravnava svoje delo, program in pota po delavskih potrebah, je vedno mlada, ker delo venomer obnavlja njeno svežost in borbenost.
Prav lep obisk smo imeli pretekle dni. Prišli so, da bi jim človek dejal, »da jih je toliko sram kot psa strah«. Prišli so nas ubogo delovno ljudstvo reševat: pen-zijonirani general žalostnega spomina Peter Živkovič, senatorja Kramer in Pucelj, dalje Banjanin, Zec, Angjelinovič s še par oprod.
Delavci bi se zanje sploh ne zmenili, ako ne bi bil grenak spomin, da smo ravno pod vlado teh ljudi padli s svojimi plačami za najmanj 50 odstotkov, v splošnih delavskih razmerah so nas pa napravili sploh za sužnje. In takšni ljudje si upajo potem še med nas! Sicer so jih pa slišali itak dovolj. Saj so padali krepki izrazi na
Pravi obraz
V Parizu je pred polno dvorano, v kateri je bilo več narodnih poslancev in drugih političnih osebnosti, imel predavanje mons. Derbinji. Ta visoki predstavnik katoliške Cerkve je bil poslan v sovjetsko Rusijo od Nj. Sv. papeža, da pride v zvezo z verniki in da preišče pravi položaj cerkve v Rusiji. Vsem je znano, kako so bile preganjane vse veroizpovedi v Uniji, da versko čustvovanje naroda zamenja s suhim materializmom.
V svojem izčrpnem predavanju je mons. Derbinji s frapantnimi dejstvi in s prepričevalno iskrenostjo pokazal niz primerov strašnega preganjanja vernikov v so-
njih račun, tako da so lahko spoznali, da med delovnim ljudstvom Slov. Konjic nimajo zaslombe, niti jih ni treba med nas.
Simbol in znak pa jim je bil na povratku slamnati dvojnik Petra Živkoviča, katerega so skrbno sami sneli z žice s tem, da je politična figura stopila na streho avta in opravila posel. Mogoče so ga hoteli s seboj, pa so se prepričali, da imajo več slame kot pri nas.
Pot jim popolnoma privoščimo, samo sebi pa kaj takega ne želimo.
Tlačitelji naj ostanejo tam, kamor spadajo, med nas slovensko delovno ljudstvo pa jih ni potreba!
komunizma.
vjetski Rusiji. Neverjetna zločinstva se dogajajo dan za dnem, tako da komunizem vedno jačje piše svojo zgodovino s krvjo.
V	svojem zaključnem govoru je g. Fer-nan Loran, poslanik v Parizu, organizator tega predavanja, opozoril poslušalce na varljivo taktiko komunističnih agentov o bratstvu razredov, ko danes v sami Rusiji delavski razred trpi toliko in še huje kakor ostali družabni členi.
Na to silno uspelo predavanje o pravem licu sovjetskega režima je obrnila pozornost vsa francoska javnost, med njo tudi razno časopisje.
V Rnsttl padalo glave na|-viSjlh vojaških dostojanstvenikov.
Stalin kosi med svojimi najvnetejšimi pristaši s smrtno koso ’
Zopet prihajajo iz Rusije strahotne vesti ter polnijo stolpce časopisja vsega sveta. Vse se zgraža nad nečuvenimi grozodejstvi in moritvami, ki jim v svetovni zgodovini nimamo primere. Stalin, ki je začel lansko leto obračun z ustanovitelji sovjetske Rusije in voditelji komunizma ter je dal postreliti najožje Leninove sodelavce, katerim je očital najogabnejša izdajstva, se je sedaj spravil nad vojsko. Dolgo let je bila sovjetska vojska nedotakljiva, Stalinu je služila kot najmočnejša opora v borbi proti njegovim sovražnikom iz vrst komunistične stranke. Ko je sedaj postrelil vse trockiste, pa so prišli na vrsto najvišji generali, ker mu niso več potrebni kot opora.
Pred dobrim tednom dni je bilo aretiranih sedem najvišjih sovjetskih vojaških funkcionarjev, in sicer maršal Tuhačevski, katerega so imenovali zaradi njegovih izrednih vojaških sposobnosti »rdečega Napoleona«, poveljnik kijevskega vojnega okrožja general Jakir, poveljnik moskovskega okrožja general Uborevič, general Kork, organizator ruske civilne letalske organizacije general Eideman, general Prinkov in ruski vojaški ataše v Londonu general Putna. Tuhačevskega in njegove tovariše je izdal in očrnil aretirani krvo-lok Jagoda, češ, da strežejo Stalinu po življenju in da se hočejo polastiti vlade. Stalin je napravil z aretiranimi generali kratek proces. Postavil jih je pred vojaško sodišče, katerega so sestavljali armadni general Alksnis, maršala Blucher in Budeni, šef generalnega štaba Zapožnikov ter generali Belov, Kaširin, Dubenko in Gorjačev.
Aretirani generali so bili obtoženi veleizdaje, češ, da so izdajali Nemcem in Japoncem vojaške tajnosti ter ves mobilizacijski načrt. Nemcem so bili' pripravljeni prepustiti tudi Ukrajino, če jim pomagajo, da bodo vrgli Stalina. Državni pravd-nik je zahteval smrtno kazen, ki jo je sodišče tudi izreklo in vseh osem obtoženih generalov je bilo takoj po izreku smrtne obsodbe ustreljenih. Njihova trupla so sežgali, njihove rodbine pa so bile takoj pregnane v Sibirijo.
Streljanje osmih najvišjih častnikov pa je menda šele začetek velikega čiščenja v armadi, ki se bo nadaljevalo. Zaprtih je zopet veliko število visokih častnikov, ki pridejo tudi pred sodišče. Govori se, da čaka usoda Tuhačevskega še maršala Je-gorova in admirala Orlova, ki je poveljnik sovjetskega bojnega brodovja. Baje pa pride na vrsto sam rdeči vojni minister maršal Vorošilov.
Stalin se je obdal s samimi mongolskimi polki kot telesno stražo. Kljub temu pa je bil^ poskušen nanj atentat, katerega je izvršil sam poveljnik te straže, pa je s strelom zgrešil.
Aretacije in pokolj najvišjih generalov je imel porazen odmev zlasti med vojaškimi zavezniki sovjetske Rusije, Francozi in Cehoslovaki. Francosko časopisje piše, da se je Rusija sama sebe oropala najzmož-nejših poveljnikov, brez katerih sedaj rdeča armada ne pomeni ničesar več. Obenem s strahom konstatirajo, kako daleč so že prišle razmere v Rusiji, da se nahajajo izdajalci med najvišjimi predstavniki armade. Ti ustreljeni generali so bili dobro poučeni tudi o francoskih vojaških načrtih glede Nemčije, pa so prav tako lahko izdali tudi francoske skrivnosti, kakor so idzajali svoje lastne.
Vajenci
dobijo hrano in stanovanje po zelo znižani ceni. Upoštevamo gmotne razmere. Le pismene prijave na: Društvo za zaščito delavske mladine v Mariboru.
Uradniška morala v SSSR.
Sovjetska vojna industrija je danes na tem, da izvaža vse ono, kar je potrebno za ustvarjanje boljševiškega vojnega cilja, toda tam, kjer se dela, da se zadovolji sto milijonov kmetov in da se jim da čevlje, obleko, plug, tam sovjetski gospodarski kolektiv odpove. Pod naslovom »Trgovina v vasi« piše »Čeljabinski ra-boči«:
Velika sredstva, ki se stavijo na razpolago za vaško trgovino, je zelo slabo izkoristil upravnik trgovske organizacije sodrug Ratner. Kmet je preskrbljen samo
s 50 odstotki potrebščin, ki jih njegovo življenje zahteva. V samem Čeljabinsku in v Uvelku nima kmet niti soli. V Kočgaru, Kamišlovu in Talicku nimajo niti najobičajnejših vsakodnevnih potrebščin.
Posledica teh razmer je porast nepravilnosti. Prišlo je tako daleč, da je bila prodajalcu poklonjena nagrada zato, ker ni izvršil poneverbe.
Tako se še ni dogajalo, da človek, ki še ni razbojnik, goljuf, dobi nagrado. V resnici imajo zavidljivo moralo sovjetski uradniki. Drugače skoraj ni mogoče.
Nova predavanja v šoli delo v Barceloni.
Šola dela v Barceloni je uvedla nova predavanja v svoj program, in sicer: Kolektivizacija tovarn in drugih podjetij; struktura industr. org. v kolektiviziranih podjetjih; seksualna etika nove družbe.
Lahko je uganiti, kaj predstavlja »nova seksualna etika« in kaj pomeni »kolektivizacija tovarn«. Pa se še vedno najdejo ljudje, ki verujejo, da republikanski režim v Španiji ni komunističen.
Politične vesti.
Knez-namestnik Pavle se je podal iz Bel-grada na poletne počitnice v Slovenijo ter se je nastanil na svojem gradu na Brdu pri Kranju.
Dve leti vlade dr. Stojadinoviča. Prihodnji teden potečeta dve leti, odkar je sedanja vlada s Stojadinovicem, dr. Korošcem in dr. Spahom na oblasti. Koliko se je med tem časom v državi življenje in gospodarsko stanje zboljšalo, sami dobro vidimo in vemo. Za dveletnico pripravlja JRZ po vsej državi proslave, vlada pa bo z zaključkom dveletja izdala nov obsežen program javnih del.
Glavni odbor Davidovičeve stranke se je sestal v nedeljo v Belgradu. Od 90 članov tega odbora, ki so bili leta 1928 izvoljeni, se je udeležilo sestanka še 50. Glavno politično poročilo sta podala Ljuba Davido-vič in dr. Milan Grol. Zlasti obširno sta govorila o hrvaškem vprašanju ter o pogajanjih z mačkovci. Poudarjala sta, da je sporazum mogoč, toda le na demokratski podlagi. Nekateri govorniki so precej ostro nastopali proti dr. Mačku, češ, da nastopa preveč diktatorsko in nikoli ne pove, kaj prav za prav hoče. Ob zaključku so sprejeli zborovalci načrt nove ustave, ki ga je vodstvo stranke izdelalo. V tem načrtu se demokrati zavzemajo za federativno ureditev države.
Sestanek državnikov Male zveze. Ceho-slovaški ministrski predsednik dr. Hodža je nenadoma obiskal Bukarešto, kjer je bil sprejet od kralja Karola ter je imel važne konference z romunskimi državniki. Posebna važnost se pripisuje sestanku, ki se je vršil na romunski ladji na Donavi ter so se ga udeležili dr. Stojadinovič, dr. Hodža in Tatarescu — trije zunanji ministri zavezniških držav.
Blamaža JNS v Bosni. Kakor v Sloveniji, tako je tudi v Bosni poskusila JNS s svojo propagandno turnejo, ki jo je vodil njen prvak, član glavnega vodstva dr. Vaso Glušac. V njegovi družbi je bilo več JNSarskih prvakov, katerim pa se je v Bosni še slabše godilo kakor Živkoviču v Sloveniji. V nekaterih krajih jim sploh niso hoteli odstopiti prostora za sestanke. Zaradi tega je Glušac s svojimi prijatelji turnejo predčasno zaključil ter se je vrnil v Belgrad.
V	Bolgariji so dobili princa. Bolgarska kraljica Ivana je porodila sina. S tem je na (Bolgarskem zagotovljeno prestolona-sledstvo. Krščen bo na ime Simeon. Po vsej državi je zaradi tega zavladalo veliko veselje.
Hitlerjevske homatije trajajo v Avstriji kar naprej. Vlada je odkrila, da so si hit-lerjevci ustanovili svojo glavno centralo v proslulem pangermanskem društvu »Siid-mark«, ki je pred vojno pri nas gradilo nemške šole. Posebno med mladino je Siid-marka delovala v hitlerjevskem duhu ter je bilo zaradi tega 130 dijakov izključenih iz šol. Odnošaji med Avstrijo in Nemčijo so postali zaradi tega še bolj napeti, tako da grozi sedaj Avstrija z odpovedjo lansko leto sklenjenega sporazuma.
Nemčija nadaljuje z obiski. Nemški vojni minister general Blomberg se je odzval vabilu madjarskega vojnega ministra ter pojde v nedeljo na obisk v Budimpešto. Na Madjarskem ostane nekaj dni ter bo obiskal važnejše vojaške ustanove. — Nemški zunanji minister, ki se je komaj vrnil s turneje po balkanskih in obdonavskih državah, pa pojde 23. junija v London, da bo pojasnil Angležem stališče nemške vlade v vseh važnejših evropskih vprašanjih. — Šef nemškega generalnega štaba Beck je odpotoval 16. junija v Pariz, kjer si je ogledal svetovno razstavo in se je sestal ob tej priliki z načelnikom francoskega generalnega štaba generalom Gamelinom.
Težki časi za Bluma. Malo je manjkalo, pa bi bila Blumova vlada ravno za svojo obletnico zletela. Vlada je predložila parlamentu svoje načrte za finančno sanacijo francoskega gospodarstva. Njen načrt so ostro kritizirali nasprotniki Ljudske fronte, za čudo so se jim pa pridružili še komunisti, ki so izjavili, da se bodo glasovanja vzdržali. Za Bluma je postal položaj nevaren. Ce bi bili komunisti ostali pri svojem sklepu, bi bil doživel velik poraz ter bi bil moral podati ostavko. Po razburljivi seji, ki je trajala skoraj 24 ur neprenehoma, se je Blumu posrečilo pridobiti komuniste, da so glasovali zanj, tako da je z največjo težavo spravil svoj načrt pod streho.
Van Zeeland v Ameriki. Belgijski ministrski predsednik Van Zeeland se je vkrcal za Ameriko ter prispe v petek v Newyork. Najprej bo promoviran za častnega doktorja princetownske univerze, 23. junija pa se odpelje v Washington, kjer bo gost predsednika Roosevelta. Njegov obisk v Združenih državah je gospo-darsko-političnega značaja ter ima namen
pripraviti teren za svetovno gospodarsko konferenco, katero bo Van Zeeland sklical na Rooseveltovo pobudo.
Titulescu dela preglavice romunski vladi. Znani romunski politik Titulescu, katerega so zaradi njegovega prijateljstva do boljševikov odžagali, kar ne da miru. Živi v Franciji, dela pa kar na lastno pest romunsko zunanjo politiko, sestaja se z raznimi državniki in konferira z njimi. Te dni je imel celo sestanek z ruskim zunanjim ministrom Litvinovim. Romunski poslanik pri švicarski vladi v Bernu je bil tako nepreviden, da se je tega sestanka udeležil. Zaradi tega ga je vlada takoj odstavila.
Franco je zavzel Bilbao. Ofenziva španskih nacionalistov na baskovski fronti se je končala s popolnim uspehom. Francove čete so vkorakale v predmestja glavnega baskiškega mesta Bilbao ter je s tem mesto stvarno izgubljeno. Francove čete so mesto najprej od vseh strani obkolile. Zadnje dni so Baski svoje glavno mesto z vso naglico izpraznjevali. Na tisoče otrok je bilo prepeljanih na Francosko in v Anglijo, civilno prebivalstvo pa se je umaknilo v Santander. Okoli 8000 baskiških miličnikov je bilo v borbah ujetih. Nad pre-stolico so zavihrale bele zastave v znak, da se mesto predaja. Sedaj, ko je Franco olajšal svoj položaj na severu, je dobil na razpolago močno armado, ki jo bo vrgel proti Madridu. Pripravlja se velika ofenziva proti španski prestolici. Rdeči so zaradi tega začeli Madrid mrzlično izpraz-njevati. Njihov vrhovni poveljnik general Miaja je pozval vse civilno prebivalstvo, da zapusti Madrid čimprej.
Generala Franca je priznala sedaj angleška vlada kot vojujočo stranko. To priznanje sta mu že poprej dali Italija in Nemčija. S tem je dobilo področje, ki ga ima general Franco zasedeno, značaj samostojne države, ki se nahaja v vojni z valencijsko rdečo vlado.
Irska pretrgala vse zveze z Anglijo. Irski parlament je sprejel nov načrt ustave, ki ga je predložil De Valera. Po tem načrtu pretrga irska država sploh vse zveze z Anglijo ter postane popolnoma samostojna. O novi ustavi pa se bo izrekel še narod s posebnim plebiscitom, ki se bo vršil do dne 1. julija.
Nove žrtve Stalina. Sovjetska uradna agencija poroča, da so zaprli poveljnika baltskega brodovja in poveljnika sovjetske oborožene sile v Transkavkaziji. Odstavili so tudi predsednika Sveta ljudskih komisarjev za Belo Rusijo, ki je imel to mesto že 15 let. Izvršni odbor komunistične stranke je odstavil ljudskega komisarja za zunanjo trgovino Rosenholza. Zadnje dni so prijeli 20 nemških komunistov, med njimi bivše nemške komunistične voditelje Munzenberga, Eberleina, Redeleja in druge. Zaprli so 90 madjarskih komunistov. Nadalje poročajo iz Moskve, da so zadnje dni aretirali še te-le ugledne sovjetske osebnosti: generala Levandovske-ga, poveljnika kavkaškega vojaškega inšpekcijskega okrožja; generala Hekerja, načelnika zunanjega oddelka komisariata za državno obrambo; bivšega poslanika Kerestinskega, bivšega pomočnika ljudskega komisarja Karahana, bivšega poslanika Rosenberga, ravnatelja oddelka za Zapadno Evropo v komisariatu za zunanje zadeve Sperna, ravnatelja oddelka za Daljni vzhod Zukermanna, bivšega poslanika v Tokiu Jurenjeva, pomočnika ravnatelja tiskovnega oddelka v komisariatu za zunanje zadeve Mironova in bivšega pomočnika komisariata za lahko industrijo Eljava. Usoda vseh aretirancev je že zapečatena ter bodo postavljeni pred izredno sodišče, potem pa jih čaka smrt od krogle.
Nevarno obolenje Stalina. Na povratu iz Moskve se je oglasil v Varšavi znani dunajski zdravnik-specialist dr. Ettinger in je izjavil, da je Stalin zelo nevarno bolan. Poleg naglo napredujoče sladkorne bolezni ima tudi raka na mehurju, radi česa bi bila potrebna operacija. Radi operacije je bil pozvan v Moskvo berlinski kirurg dr. Finsterer, ki je odklonil operacijo, ker bi bila prepozna.
600.000 delavcev bo stavkalo v Združenih državah, če ne pride do sporazuma med delavci in delodajalci v ameriški industriji jekla. Tem kovinarjem, ki se pripravljajo za stavko, pa se nameravajo pridružiti še rudarji v pensilvanijskih premogovnikih.
V	Južni Ameriki so proti komunistom.
V	državi Cile so socialisti vložili predlog, da država prizna sovjetsko vlado. Čilski parlament pa je ta predlog z veliko večino glasov odklonil.
Ali sl že obnovil naročnino?
Vestnik ZZD.
Rudarji
Senovo. Naša podružnica se živahno giblje. Priredila je že več lepo uspelih sestankov, izvršila marsikatero uspešno intervencijo, s katero se je vsaj delno zboljšal bedni položaj članstva. Tudi v nedeljo 13. junija smo priredili sestanek, da bi nekoliko zopet okrepili zavednost našega delavstva. V imenu centrale je poročal tov. Pirih, ki je orisal današnji čas z za-blodelimi sistemi, s katerimi se skuša reševati socialno vprašanje. Uvideli smo, da se vsi ti nauki upirajo zdravemu razumu in kot taki ne morejo biti odrešeniki človeštva, ampak vodijo v največjo anarhijo. Rešitev je le v večno veljavnih krščanskih etičnih načelih, ki jim moramo dati konkretno obliko, dati jim moramo življenje, da se bodo temelji današnje družbe zrušili in da bo na novih temeljih vstala nova družba, ki ji bo vodilo socialna pravičnost. Tov. govornik je tudi zgoščeno orisal novo uredbo o sanaciji bratovskih skladnic, ki pomenja odločen korak naprej k zboljšanju sedanjih rudarskih razmer. Vemo, da ima nova uredba še nekatere trdote, ki se bodo s časom izbrusile, toda v jedru je sanacijsko vprašanje rešeno; vemo pa tudi, da bo nova uredba našla mnogo kritikov, ne zaradi uredbe, ampak vsled tega, ker jo je izdala sedanja vlada, v kateri sta dr. Korošec in dr. Krek. Izvajanja tov. Piriha je z bogatimi življenjskimi izkušnjami podprl g. duhovni svetnik Tratnik, ki je z njemu lastno kleno besedo ovrgel nauke in dema-goško taktiko nasprotnikov in pozval delavstvo, da se še tesneje oklene organizacije v borbi za svoje pravice in za zmago socialnih načel Cerkve. Na sestanku je bila sprejeta tudi resolucija, od katere je ena točka namenjena rudarskemu delavstvu, druga pa delavstvu, zaposlenemu pri javnih cestnih delih. Želimo, da bi se vsi čim tesneje in čim številneje oklenili naše katoliške organizacije, s katero hočemo prinesti več sonca v naše življenje!
Lesni delavci
Sv. Lovrenc na Pohorju. Strokovna organizacija ZZD je imela v sredo 9. junija v dvorani Društvenega doma članski sestanek, katerega se je udeležilo okrog 20 članov. Članstvo Jje sicer ob delavnikih večinoma zaposleno pri nočnem delu, radi tega je bila bolj pičla udeležba. Naša organizacija šteje že okrog 30 članov lesne stroke. Tov. Vimer Ivan je otvoril sestanek, pozdravil vse navzoče v imenu odsotnega tov. predsednika ter dal besedo zastopniku centrale v Ljubljani tov. Cvik-lju, ki je obrazložil pomen kolektivne pogodbe za lesno delavstvo tvrdke Loschnig Avg. Govornik je izjavil, da so pogajanja že pričela. Članstvo opozarja, da se naj v borbi za kruh drži točno navodil in da naj vztraja do konca. Za zastopnika delavcev sta bila izvoljena tovariša Pajnik Franc in Knaver Blaž. Delavci so se izrazili, da hočejo ne samo vztrajati, temveč se tudi boriti, ako bi bilo treba, samo da se jim izpolni njihova zahteva do boljše plače in urejenih razmer. Do sedaj so se gibale plače od 1 do 2.25 Din na uro. Zato pa kličemo onim, ki še niso člani strokovne organizacije ZZD pri tvrdki Avg. Loschnig, da pristopijo v naš krog in da skupno delujemo v splošen dobrobit. Tvrdka Avg. Loschnig zaposluje 150 delavcev po gozdovih in žagah.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Strokovna organizacija ZZD vabi vse člane naše podružnice, da se bolj zanimajo v bodoče za organizacijo in da točno in redno prihajajo k sestankom in plačujejo članarino. Zavedajmo se, da smo mi podravski Pohorci nujno potrebni odpomoči glede naših zahtev. Ce ne bomo skupno delovali, bo ostal še v bodoče pregovor, ki pravi: Kjer ni tožnika, ni sodnika. Posamezni člani naj gredo od moža do moža in naj vsak pridobi vsaj enega novega. Naša podružnica šteje danes 61 članov. Članski imenik se mora dvigniti vsaj na 120!
Dražgoše. Prejšnjo nedeljo smo se sestali delavci iz gozdov obširne Jelovce v Krekovem domu v Selcih nad Škofjo Loko. Bilo nas je lepo število. Spoznali smo, da, če hočemo doseči zboljšanje našega položaja, moramo organizirano zahtevati svoje pravice. Eden ne pomeni ničesar, vsi pa smo lahko — seveda le, če smo organizirani — nepremagljiva sila. Zato kličemo vsem, ki še pomišljajo: Organizirajte se! Ne čakajte, da se bodo za vas borili drugi! Boriti se moramo vsi, ker le tako nam bo uspeh zagotovljen.
Usnjarji
Slov. Konjice. V tovarni gre sedaj že precej po sklenjenih dogovorih. Seveda paziti pa moramo na vsak ukrep, ker se lahko za malenkostjo skriva usoden udarec. Zato smo v tem oziru budni in bomo,
dokler ne bodo razmere enake drugim modernim in naprednim tovarnam. Članstvo organizacije je še dokaj disciplinirano, vendar pa ga mora pronikniti še globlja zavest organizacijske skupnosti in tovarištva. Prava organizacijska zavest skupnosti in tovarištva premaga vse težave in privede do uspehov. Zato na delo za organizacijo!
Kamnolomci
Oplotnica-Cezlak. Delo v kamnolomih je težavno, delavec je izpostavljen vsem vremenskim neprilikam. Sicer pa se danes delavec za to že ne zmeni toliko, glavno mu je zaslužek. Lastniki kamnolomov vpijejo na vsa usta, da njih delavci dobro zaslužijo in kažejo primere. Res je, da tu in tam kak delavec potegne boljšo plačo, ali ti so redki, zelo redki in še teh ne bi bilo, ako ne bi šlo na račun ostalih. Na primer ljubljenci podjetja začno namesto običajno ob sedmih že ob štirih, in sicer zato, da pobero najboljši kamen, ostali dobe izbirke ali morajo pa čakati na odstrel. Tako je potem lahko nekaterim, da zaslužijo do 50 Din dnevno, a velika večina doseže komaj borih 20 Din na dan. To so popolnoma preračunane metode delodajalcev. Delavstvo pa ne bo prej na redu, dokler ne bo imelo svoje organizacije. Zato smo sklicali sestanek v nedeljo 13. junija, na katerem smo se pomenili o ustanovitvi strokovne skupine ZZD. V združitvi je moč! Strokovna organizacija je rešitev delavstva. Zato tovariši, na delo za organizacijo!
Tobačni delavci
Občni zbor podružnice tobačnega delavstva ZZD. V četrtek, 10. junija se je vršil v Zadružni kleti na Kongresnem trgu v Ljubljani redni občni zbor gori omenjene podružnice ob zelo lepi udeležbi članov in članic. Občnega zbora se je udeležil tudi podpredsednik centrale ZZD tov. Pirih. Zbor je vodil predsednik podružnice tov. Hvale Maks, ki je takoj v začetku predlagal zahvalna pisma dr. Korošcu in dr. Kreku, ki sta stala vedno na strani tobačnega delavstva in največ pripomogla, da je bilo staro delavstvo upokojeno po novem pravilniku. Iz poročil je razvidno, da je bilo delo podružnice zelo živahno, saj je imela 14 sej in 8 sestankov, ki so bili vsi zelo dobro obiskani. Iz blagajniškega poročila se vidi, da je imela podružnica Din 13.665.75 dohodkov in Din 12.564.25 izdatkov. Po končanih poročilih je bil izvoljen novi odbor, in sicer: predsednik Jemc Franc, podpredsednik Rotar Ivan, tajnik Hvael Maks, blagajnica Inglič Tončka, odborniki: Jenko Marija, Petrič Lojzka, Iv. Majce, Kranjc Francka, Dovič Marija, Angela Sušnik; nadzorstvo: Kozamernik Fr., Čuden Matevž. Sprejela so se tudi nova pravila. Na koncu je spregovoril še zastopnik centrale, ki je orisal namen in pomen res prave katoliške organizacije. — Občni zbor je predsednik zaključil s pozivom, naj vse članstvo še bolj kot doslej dela na to, da pripelje čim več novih članov v naše vrste. Bog živi!
Slaščičarji
Ljubljana. Dne 8. junija smo imeli redni članski sestanek, katerega se je udeležilo lepo število članov in tudi zastopnik centrale ZZD, tov. predsednik Preželj. Slednji nam je obrazložil postopek sklepanja kolektivnih pogodb. To je zelo težavna stvar, posebno za nas slaščičarje, ker se mnogi bojijo delodajalcev, češ, saj bi itak morali delati ob nedeljah in delavnikih več, kakor dovoljuje zakon, če ne, nas bo gospodar odpustil. Tako mislijo mnogi slabiči, ki se pustijo izkoriščati za bomo plačo, da potem delodajalec na njihov račun kopiči premoženje. Kakor nekdaj graščaki in plemiči, ki so imeli absolutno oblast nad podložnimi. Toda to se danes v 20. stoletju ne sme dogajati. Sa; naši tovariši niso slabi, treba jih je le vzgojiti in jih poučiti, da se v njih vzbudi zavednost. Tudi slaščičar mora dobiti svoje pravice, saj njegovo delo ni tako lahko in enostavno. Utruja ga umsko in telesno. Stati brez počitka 10 do'14 ur na dan, ni lahko, kar najbolje ve tisti, ki mora to prenašati dan za dnem, leto za letom, brez upanja na kaj boljšega. Kje je potem pravična plača, kje je zakoniti 36 urni nepretrgani počitek? Ali naj še naprej molčimo in prenašamo krivico? Ne! Mi moramo skleniti kolektivno pogodbo, ki bo ščitila naše pravice. Zato na delo! V slogi je moč, v delu rešitev!
Inteligenca v delavskih vrstah.
Kapitalistični ustroj družbe je razdelil delovni trg v dve skupini. Na eni strani je dvignil mogočno industrijo, ki je v rokah denarnih mogotcev, na drugo stran pa je postavil delavstvo in brezposelnost, ki se zbira tudi s podeželja na škodo kmečkega
stanu in pravega delavstva. Idejno kakor tudi življenjsko je povezal med seboj ročnega in duševnega delavca. Saj če upoštevamo vse zahteve, ki jih terja življenje od vsakega posameznika in če ne apliciramo vse le na želodec, ki je nekaterim edino merilo za pravično ureditev družbe, potem uvidimo, da je življenjska možnost v večini slučajev enaka. Življenje je zbližalo, nekako povezalo oba stanu tudi duševno, saj je večina naših umskih delavcev, uradnikov zraslo na deželi v območju industrijskih centrov. Videli so trpljenje svojih staršev, videli vse duhovne ln mater ijelne zle posledice, ki jih rodi hlapčevanje v dobro kapitalu. Navezali so z vseh početkov neprisiljeno svoje življenje na delavca. Zato je nujno, da se slovenski inteligent, ki se ni rodil ne rastel v izobilju, poda na pot, da služi z umom in srcem svojemu proletarskemu narodu.
Naš veliki socialni učitelj dr. Janez Ev. Krek je vse to videl. Naslonil se je na tri vogelne kamne, s pomočjo katerih bo katoliški socialni program uveljavil med narodom. Naslonil se je na delavstvo, ki čuti na svojih ramah trpljenje dela in z njim združenih zahtev. Poprosil je pomoči duhovščine, da z vplivom in izobraženostjo pomaga pri socialnem delu, ki je le nadaljevanje dela Učenika, prvega proletarca in socialnega reformatorja. Izbral si je še tretji temeljni kamen, izbral je dijake
—	mlade inteligente, ki so s svojim mladeniškim zanosom in z še neskaljenim idealizmom nosilci novih idej. Mladini je lasten radikalizem, ki je znak globokega življenja, v katerem hoče uveljaviti vse pozitivno do skrajnosti, pri tem pa odkla-
Tabor slovenskih fantov in mož se vrši v Celju
od 27. do 29. junija pod pokroviteljstvom nadškofa dr. A. B. Jegliča.
Upokojeni g. župnik umrl. Pri Sv. Jožefu nad Celjem je umrl v starosti 73 let upokojeni g. župnik ter duhovni svetnik Ivan Jodl.
V	ribniku utonil. V Betnavskem ribniku pri Mariboru je pri kopanju utonil Leopold Zalokar, predilec v Ehrlichovi tovarni.
Nesreča zakonskega para. Zakonca Tiefengru-ber sta si ogledala zadnjo nedeljo elektrarno na Fali in sta se vračala na motornem kolesu proti Mariboru. Pri Selnici je zadelo motorno kolo ob osebni avto. 30 letna gospa Ana Tiefengruber si je zlomila nogo, njen mož ima le lažje poSkodbe.
Dve rani iz zasede. Na poti iz št. Petra v Maribor je bil iz zasede napaden 48 letni Ivan Ribič, železničar s Koroške ceste v Mariboru. Še neodkrit napadalec mu je prizadjal dve globoki rani.
Obupana mladenka rešena iz valov Drave. Z mariborske brvi je skočila v Dravo 15. junija zvečer 17 letna Ana Novak, doma iz Maclja pri Ptuju in absolventka trgovskega tečaja. Potapljajočo se so pravočasno zapazili iz gostilne Do-bringer ob Pristanu. Brat gostilničarke se je odpeljal na pomoč s Čolnom in rešil mlado obupan-ko, katero so oddali reševalci v bolnišnico. Vzrok obupa je bila brezposelnost.
Dve obsodbi. Dne 12. junija je bil v Mariboru obsojen na štiri leta 25 letni posestniški sin Ludvik Brunčič iz župetincev. Imenovani je udaril 12. februarja soseda Franca Poštraka s krampom po glavi in je udarjeni vsled prebite lobanje umrl v bolnišnici. — Lani 16. avgusta je prinesel 28 letni posestniški sin Martin Figet svojemu prijatelju Francu Trdina knjigo s pozivom, naj mu čita iz nje. Ker Trdina ni uslišal prošnje, je potegnil Figet nož in je zabodel prijatelja pod srce. Zabodenemu so komaj rešili življenje v bolnišnici. Figetu je prisodilo mariborsko okrožno sodišče 8. junija eno leto strogega zapora.
Ubit od električnega toka. V Framu pri Mariboru je po nesreči ubil električni tok gostilničarja Jarca.
nja vsako polovičarstvo, vsako slepomišenje, s katerim se hoče uiti globokim težnjam duše, k klicu po večnem, močnem, brezpogojnem. Dr. Janez Krek je videl, da brez z delavstvom čuteče in naobraže-ne inteligence ne bo mogel izvesti svojega socialnega programa, zato je povezal vse delovne stanove med seboj v neko nepri-silno prijateljsko zvezo, da se more ob skupnem sodelovanju vseh, ki delajo, vpo-staviti Pravica.
Katoliška strokovna organizacija »Zveza združenih delavcev«, ki hoče uravnati svoje delo po nauku socialnih papežev Leona XIII. in Pija XI., mora verno po Krekovem vzoru združiti vse, ki jim je katolištvo, narod in katoliški socialni red pri srcu. Delavstvo in inteligenca, vsak v svojem delokrogu mora izvajati radikalno nauk papežev in Cerkve, da se čimpreje odločno odtrgamo od socialističnega, v katerega so vodila zadnja leta že dosti iz-glajena pota. Imamo ideje, ki so po svoji vsebini radikalne, naša dolžnost je le, da jim damo mesa, da jih sprevedemo v življenje. Zato je potrebno skupno delo v odborih, socialnih tečajih, sejah, razgovorih, skratka v vsem delil, ki ga zahteva od nas novi čas in Cerkev.
Vedeti moramo, da je socialno delo, delo srca, volje, preje, nego delo hladnega razuma. V nas vseh mora zavladati topla prisrčna ljubezen Tistega, ki je prvi iz ljubezni do bližnjega umrl na križu. Približati se moramo v našem zasebnem in javnem življenju Vzoru, da vpostavimo družabni red, ki mu je Ljubezen in Pravica, ne pa človeški egoizem in zaslepljenost pisala zakone.
Huda eksplozija bencina. Dne 14. junija zvečer se je zgodila v Ptuju ob času, ko je bila na Tyrševem trgu prireditev akrobata Aleksiča, huda eksplozija bencina, ki je zahtevala smrtno žrtev. V lopi hiše barvarja Ferdinanda Štrosa je bil slab bencinski tank, od kojega vsebine je že bila počasi odtekla polovica. Ko se je podala omenjenega večera po deveti uri 50 letna hišnica Ivana Pfeifer z gorečo svečo v klet, je prišlo do močne eksplozije, kakor hitro se je srečal plamen sveče z bencinskimi plini. Okna in vrata je pognal zračni pritisk iz zida in iz lope je švignil plamen. Pred Strosovo hišo je bilo zbrano precej ljudi, ki so se hudo prestrašili nenadnega poka. Kmalu so si opomogli nekateri hrabrejši toliko, da so začeli v Strosovi hiši zaprte reševati. Pribrzeli so na mesto nesreče gasilci z rešilnim oddelkom. Mrežo akrobata Aleksiča so uporabili za to, da so ogroženim prebivalcem prizadete hiše omogočili skok skozi okna. Skozi okno kleti so potegnili vso opečeno hišnico, katero so koj spravili v bolnišnico, vendar je ni bilo mogoče rešiti. Vsi ostali prebivalci Strosove hiše so srečno poskakali skozi okno. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil. Zračni pritisk je precej poškodoval novo zgradbo trgovca Rudolfa Havelka, kateremu je razbilo veliko izložbeno okno ter celo železno omrežje. Od koščekov stekla, zida in lesa je bilo več ali manj ranjenih sedem oseb, ki so bile v trenutku nesreče pred hišo. Po eksploziji povzročeno škodo cenijo na
200.000	Din. '
Beg iz življenja. V Hočah pri Mariboru se je obesil 21 letni Jožef Rečnik. — V Trčovi pod št. Petrom pri Mariboru se je zastrupila 23 letna viničarjeva hči Viktorija Golob.
Mlinsko kolesje zdrobilo otroka. V Jarenini v Slov. goricah sta bila zakonca Kip zaposlena na delu izven hiše in doma so ostali štirje otroci. Dveletni Cvetko se je zmotal v mlin, ki je bil v pogonu. Otrok je zašel med kolesje, ki ga je čisto raztrgalo.
Drzen vlomilec in tat pod ključem. Pri Sveti Trojici v Slov. goricah so zaprli orožniki 28 letnega brezposelnega delavca Ivana Ribič, ki je
specialist za vlome in tatvine po hišah, iz katerih je kradel vse, kar mu je prišlo pod roko. Ukradene predmete je prodajal kmečkim odjemalcem, izkupiček pa zapravljal.
Huda nesreča pekovskega vajenca. Adolf Ze-mljak, pekovski vajenec iz Zg. Radgone, je peljal na kolesu zjutraj pecivo v Lutverce. Med potjo je srečal tovorni avto, za katerega se je prijel, da bi bil poprej na cilju. Na ovinku je vrglo Zemljaka v obcestni jarek, kjer je obležal nezavesten s hudo rano na glavi.
Otrok utonil v jami za napajanje. V Kunovi pri Negovi v Slov. goricah je padel v nepokrito jamo za napajanje Fr. Flajšinger, dveletni sinko viničarke, in utonil.
Gasilske cevi sta kradla. Po okolici Lipnice v Avstriji je bilo izvršenih v zadnjem času v shrambe gasilskih domov osem vlomov. Vlomilca sta pokradla za 40.000 Din gasilskih cevi. Te dni so aretirali avstrijski orožniki v Ernovžu Martina Senčar iz Podvincev pri Ptuju. Po aretaciji je priznal, da je vlamljal v gasilske dome in kradel cevi v družbi Franca Peršaka iz Maribora. Ukradene cevi sta omenjena prodajala našim gasilcem, ki niso znali, da gre za ukradeno blago.
Zabodljaj v pretepu. V vinotoču v Stogovcih v Apački kotlini ob severni meji so se stepli. V pretepu je nevarno zabodel v prsa 57 letni Jožef Schvvinger, posestnik v Drobttncih, 35 letnega Jožefa Schmidta, posestnika v žibercih. Zabodenega so oddali v bolnišnico v avstrijsko Radgono.
Naplavljeni trupli. Pri brodu v črncih nad Apačami ob severni meji so našli v tako zvanem Murskem rokavu truplo kakih 35 let starega in neznanega moškega. — Poročali smo, kako je utonil v Bezeni pri Rušah pri napravljanju splava splavar Konrad Završnik. Drava je te dni naplavila njegovo truplo pri Ptuju.
Junaški rešitelj. V Sodincih pri Veliki Nedelji sta se vozila v tolmunu pod Irgoličevim mlinom učitelj Knafeljc in sinko šolskega upravitelja Danilo Belšak, čoln se je prevrnil in omenjena sta se začela potapljati. Nevarnost je opazil lastnik mlina in župan Fric Irgolič. Skočil je potapljajočima se na pomoč in je rešil oba.
Sodnik si zlomil nogo. V Ložnici pri Celju je kolesar podrl sodnika Franca Brečka, kateri si je pri padcu na trdo cesto zlomil desno nogo.
20 mesečni otrok smrtno ponesrečil. Zakonca Koštomaj iz Lopate pri Celju sta šla zadnjo soboto po toči in nalivu pogledat škodo na polje. Za njima so šli njuni štirje fantki in 20 mesecev stara hčerkica Anica. Najmlajšemu otroku je spodrsnilo, padel je v narasli potok Sušnico in utonil.
Velika škoda vsled vremenske katastrofe. Zadnjo soboto popoldne se je razbesnelo nad Zrečami pri Slov. Konjicah silovito neurje. Razdrte so ceste, odnešeni od hudournikov mostovi in uničeni poljski pridelki, škoda znaša blizu en milijon dinarjev in so hudo udarjeni ljudje obupani.
Radi neozdravljive bolezni v prostovoljno smrt.
V	Podkraju pri Velenju so našli na podu obešenega 45 letnega posestnika Ivana Klavž, ki zapušča ženo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Obupal je nad življenjem radi neozdravljive bolezni.
Radi napada iz zasede je bil hudo poškodovan in prepeljan v celjsko bolnišnico Josip Gluk iz Home pri Rečici ob Savinji.
Smrtonosno trčenje. Na ovinkastem in strmem delu ceste Stoperce—Rogatec je zadnjo nedeljo kolesar zadel ob avtomobil. Kolesarja je sunek tako vrgel na tla, da je obležal s hudimi poškodbami nezavesten in je kmalu po prepeljavi v celjsko bolnišnico podlegel poškodbam. Pri smrtno ponesrečenem so našli vojaško knjižico na ime Ivan Golob s Pobrežja pri Mariboru.
Prijet zelo sumljiv človek. Ljubljanska policija je ob priliki velesejma aretirala 45 letnega Ivana Lukiča iz Hrvatske. Našli so pri njem več tisočakov, 15 prstanov, dve zlati ovratnici in drugo. O Lukiču sumijo, da je izropal cerkev v Splitu in da ima še razne druge vlome in tatvine na vesti.
Pri popravljanju strehe smrtno ponesrečil. Zadnjo soboto sta doživela Hrastnik ter okolica hud naliv z besnim viharjem, ki je lomil drevje, razkrival strehe ter preobračal kozolce in električne drogove. Po nevihti so se podali delavci kemične tovarne na razdrapane strehe, da bi jih popravili. Pri tem delu je padel 24 letni Jožef Miklavčič zelo visoko s strehe in se je hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico v Zagorje, kjer je kmalu umrl.
Od kolesarja povožen otrok oddan v bolnišnico. Kolesar iz Trbovelj je v Hrastniku hudo povozil Slavka Hrupa, sina steklarja. Pri padcu poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
Grozna dejanja tovarniškega delovodje. Celotne Jesenice so pod vtisom pokola, katerega je 14. junija na večer zagrešil Franc Kerstein, 33 let stari, na Jesenicah rojeni tovarniški delovodja. Nesrečnež je ustrelil 51 letno gospo Mileno Stegu, obstrelil je njeno 30 letno hčerko Branko, poštno uradnico, in nato je končal sam sebi življenje s kroglo v glavo. Gospa Stegu je živela ločeno od svojega moža in jo je že kakih deset let ljubil Kerstein. Zadnjih 14 dni ga ni bilo več k Stegujevim in je hodil otožen okrog.
Skočil v vodo. Iz Selščice pri Soteski, v okolici škofje Loke, so potegnili truplo Franca Gartnerja iz Stoprnika, 33 letnega posestniškega sina. Vzrok prostovoljne smrti je najbrž nesrečna ljubezen.
Padla v požiralnik in utonila. V požiralnik Jačko pri Logatcu je padla pri nabiranju jagod in utonila osemletna Bernardka Zust.
Smrtna nesreča mladega orožnika. Z dolenjskim vlakom se je pripeljal v Novo mesto 28 letni orožniški kaplar Anton Banič, da bi obiskal svojce v Vrhpolju pri Orehovici. Pri Kandiji je srečal znanega šoferja, kateri ga je povabil v zaprto kabino prikolice na traktorju. Med vožnjo je vozač zgubil oblast nad volanom, traktor se je prevrnil in pri padcu je strlo orožniku prsni koš in lobanjo. Banič je bil pri priči mrtev.
Usodepolni udari strele. V G. Gradišču pri Toplicah je v Bartusovi hiši ubila strela pri oknu šivajočo gospodinjo. — V Ponikvah pri Dobrepolju je strela v hlevu ubila dve 7000 Din vredni kravi, a ni zanetila požara. — V Rošpohu pri Mariboru je istotako strela brez ognja ubila 3000 Din vredno kravo posestnici Mariji Hauptman. — Udar strele je zanetil ogenj v gospodarskem poslopju posestnice Elizabete štokovnik v Polžah pri Novi cerkvi. Radi vetra se je vnela še hiša in sta zgoreli obe 30.000 Din vredni poslopji. V pogoreli hiši je stanoval najemnik Jožef Kresnik z družino, kateremu je uničil ogenj vse imetje.
Krematorij v Zagrebu. Zagrebško društvo »Plamen« je imelo svoj občni zbor. Člani so sklenili osnovati poseben fond za zgraditev krematorija za sežiganje mrličev, v katerega bo prispeval vsak član po 3000 Din. Društvo računa na to, da bo dobilo prostor za krematorij brezplačno. Res morajo imeti nekateri ljudje mnogo denarja, da ga mečejo stran za take nepotrebne namene. Za brezposelne reveže ta gospoda nima nikdar denarja. Takrat so vse blagajne prazne.
Večji ln manjši požari. V Logatcu je zgorela lesena baraka lesnega trgovca Berta Vouka. V baraki je stanovala uboga vdova, ki je po požaru ob vse. — V Gabrovniku pri Slov. Konjicah je zgorela posestniku Grenkušu hiša. Ogenj je bil podtaknjen. — Pozno zvečer je na levem bregu Dravinje onkraj Konjiškega trga uničil ogenj domačijo sestre poslanca Karla Gajšek. Zavarovalnina znaša 15.000 Din, škode je več nego
35.000	Din.
Naredba o minim. platan v vrbaskl banovini.
Z ozirom na uredbo o minimalnih plačah je ban vrbaske banovine g. B. K. Ku-jundžič izdal 24. maja za svojo banovino sledečo naredbo:
Člen 1. V podjetjih gozdne stroke (eksploatacija gozdov, gozdne železnice, žage) brez ozira na velikost podjetja in mesto dela, minimalna plača za nekvalificiranega delavca, starejšega od 18 let, ne sme znašati manj kot 2.75 Din na uro ali 22 Din na dan za osemurni delovni čas. — Minimalna plača za nekvalificiranega delavca, mlajšega od 18 let, ne sme znašati manj kot 2.06 Din na uro ali 16.48 Din na dan za osemurni delovni čas.
Člen 2. Plača delavcev, ki delajo v akordu, ne sme biti nižja od plače, določene s to naredbo za delo v eni uri, toda po dovoljenem delovnem času.
Člen 3. Kvalificirani delavci ne smejo imeti manjše plače od minimalne plače za nekvalificirane delavce.
Člen 4. Vse one plače ali akordne postavke, ki so na dan nastopa te naredbe za delavce povolnejše od plače iz čl. 1, od-
Domače vesti.
Rene Bazin	30
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Cokan.
Duhovnik se je obrnil, toda ni še naredil štirih korakov proti hiši očeta Dizuefa, ko je dobra žena sopihajoč pritekla za njim.
— Čujte, gospod župnik, vseeno vzemite tole!
Dala je novčič. Imela je šest otrok.
Oče Dizuef, stari vojak, je napol ohromel, desna roka se mu je nagubala, vrat zvil, oko je bilo pijano in kalno. Sedel je v slamnatem naslonjaču poleg okna.
— Bi raje za mene pobirali! Nikoli več ne grem v cerkev!
Nato pa se je obrnil na drugo stran.
— Pa vseeno vzemite novčiče, ki so na kaminu, to je vse, kar imam. Potem mi pa dajte mir. Pozdravljeni!
Duhovnik je vzel dva, ostale je pustil.
Lapova žena, ki stanuje skoro na robu gozda, mala, živahna žena, skoro še lepa, ki so jo videli iti večkrat v cerkev kakor njenega moža, je videla razburjeno vas; poznala je že vzrok župnikovega obiska. Ni čakala, da bi jo prosil, vzela ga je na stran za hišni ogel.
— Povejte mi, gospod župnik, ali je Ravu dal?
— Ni.
— In Gilbert?
— Pri njem sem začel in je dal.
— Torej bom tudi jaz dala. Mož je vedno na Gilbertovi strani.
Ko je odhajal iz gozda, si je župnik glasno govoril: »Ni preslabo, ne bi mislil, da bi bil Volčji dol najboljši v fari. Kako to? Vendar! Sedaj, Rubio, se ne boj!«
Ni šel po cesti, šel je preko travnikov ter prišel na kmetijo k Lirejevim, kjer ga je Klokejeva žena s prezirom odbila. Ko je šel preko fontenejske poti, je vstopil na bogato kmetijo. Radi vzpetosti je bilo težko kositi s strojem. Kosili so s koso. V šope stisnjeno žito je zgledalo kakor kožuhovina, bolj občutljiva od živalske; prt gibajočega se zrnja, odkoder se je že dvigal vonj po kruhu, kajti vročina je posmodila slamo in sušila zrnje. Prav tedaj so na to žarečo peč stopili ljudje. Žanjejo. Župnik išče svoje ovčice. Trije možje so tu. Sklonjeni so, žareči tilniki, roke, kose, ki jih drže, črtajo polkrog; telo sledi kretnji z manjšim zamahom, noge se vsaka dva zamahljaja premaknejo. Ta, ki je začel prvi, je bil že na sredi brega; kakih petdeset metrov za njim mu je sledil njegov brat in skoro v začetku polja, čisto blizu duhovnika, si je oškrbnil hlapec, šestnajstleten deček, svojo koso na kamenju. Ko je videl skozi leso prihajati duhovnika, se je nasmehnil, skomignil z rameni in začel kositi. Mnogokrat so v njegovi bližini govorili o župnikih, pa ne dobro. Imel je rdeča lica, toda bledo kožo na vratu, na ustnicah že mehko in nagubano radi napol odprtih ustnic, slabotna rast z vsemi mladostnimi strastmi se je skrivala pod obleko.
— Mali, je rekel župnik, prvikrat te srečam. Odkod si?
— S te kmetije.
— Si že bil pri prvem svetem obhajilu?
— Še ne.
Smrt se je režala iz teh ubogih ust, ki so bile
modrikaste radi utrujenosti in izčrpanosti. Fant je postavil koso pokonci.1 Bil je poleg nje čisto majhen.
— Si samo krščen?
— Najbrže, ker sem bil nekdaj pri krstu svojih sester.
Duhovnik je povedal svoje besede, da bi obrazložil, po kaj je prišel. In smeh je postal manjši.
— Če te prosim, te ne prosim za denar, prosim te predvsem za tvojo malo dušo. Tudi jaz sem rojen, kakor ti, na kmetih. Delal sem kakor ti. Toda jaz sem zapustil to, kar sem ljubil, svojo mater, sorodnike, sosede, da bi vas vse bolj ljubil. Ali nič ne veš o dobrem Bogu, saj nočeš biti med njegovimi sovražniki?
Sonce, ki je že izpilo iz zemlje vso vlago, je sedaj srkalo sočnost iz trave in gozdov. Radi tega so najbrže nastajali beli oblački, veliki kakor pest, ki so plavali zelo visoko, kakor ptiči, ki imajo svoja gnezda med travo pa odlete kvišku. Duhovnik je imel pbleko vso potno in prilepljeno na telo. Moža, ki sta kosila, sta dvignila glave, da bi videla, kaj dela hlapec. Otrok je dvignil oči, ki so se srečale z duhovnikovimi, in ne vem kakšna dobrota je vstopila v njegovo še ne obklano dušo. Z roko je šel na potno čelo, potrepljal je po žepu in se pošalil, toda z resnično mladostjo v pogledu in v glasu:
— Ničesar nimam pri sebi, toda rad bi vam naredil veselje. Hočete: v nedeljo vam prinesem svoje novčiče?
Preko kupov požetega žita, preko poti, ki so bile med njimi, je šel duhovnik naprej proti drugemu možu in za sabo je slišal škripanje kose mladeniča, ki je začel delati. Ko je bil blizu kosca, ga je duhovnik pozdravil in je hotel začeti govoriti, ko mu je rekel mož resno, ki je uganil ali slišal pogovor na začetku polja:
nosno akordnega dosega iz čl. 2, se ne smejo znižati.
Člen 5. Dovoljuje se akordno delo v gozdu na seči, na rezanju, cepanju in izvozu. Ta dela se morejo izdati kot poravnalni akord poedinim delavcem ali skupinam delavcev. Pri teh delih se morajo voditi zapiski, iz katerih se morejo vsak čas ugotoviti delovni dnevi in ure za po-edine delavce.
Člen 6. Za delo v akordu na gozdnih železnicah bo izšla dopolnilna naredba. Za-branjuje pa se delo v akordu v delavnicah gozdnih železnic, v skladiščih, pri gradnji in vzdrževanju železnic.
Čl. 7. Zabranjuje se vsako delo v akordu na žagah in pri poslih, ki se izvršujejo vzporedno z delom na žagah.
Člen 8. Kršenje te naredbe se kaznuje 8 kaznijo od 100 do 10.000 Din v korist sklada za nadziranje izvrševanja uredbe o minimalnih plačah, sklepanju kolektivnih pogodb, pomirjenju in razsodišču.
Za preiskovanje in kaznovanje so merodajne upravne oblasti prve stopnje.
Za slabo plačano gozdno delavstvo vrba-ske banovine pomeni naredba veliko izboljšanje sedanjega položaja. Želeti ji& le, da bi se povsod strogo izvajala.
PoCltnlSke kolonije la vafenke v Avsfrili.
Nad 17 let je že, odkar so v Avstriji osnovali vajeniške počitniške domove. S tem so osnovali javna vajeniška oskrbo-vališča kot poseben oddelek državnega socialnega skrbstva, skupno z raznimi bolniškimi blagajnami.
Veličina uspeha tega skupnega dela se pokaže v številkah, kakor slede: Od avgusta 1918 do 31. decembra 1935 so poslali 84.914 vajencev in 48.783 vajenk, skupaj 133.697 oseb s 3,463.326 oskrbovalnimi dnevi v 12 počitniških domov. Največ gojencev je bilo v Bad Fischau, in sicer 42 tisoč 391, v Grodigu pri Solnogradu 26 tisoč 924, v Wieselburgu na Erlaufu 24 tisoč 766 vajenk, Neubengbachu 13.597, v Brucku na Leithi 17.129 in ostalo število pa še v Mahrisch-Triibau, Gmiindu, Lang-egg, Warnemiinde, Gutenstein, Gobels-burg na Kampi in Atzenbrugg.
Samo z Dunaja je bilo ves ta čas poslanih 68.828 vajencev in 44.104 vajenke, skupaj 112.932 gojencev.
Okrevališče vajenk v Wieselburgu na Erlaufu
Po obsežnih predpripravah se je posrečilo kuratoriju akcije za oskrbo vajencev od zdravstvenega urada odstopljeno bivšo bolnišnico za častnike spraviti v ličen počitniški dom. Spalnice se nahajajo v petih objektih in je v njih prostora za 380 gojenk. V vsakem objektu je po šest spalnic z 12 posteljami, manjša spalnica s štirimi posteljami, soba za oskrbnico; dalje je po ena soba za garderobo in ena soba za prtljago, dve pralnici z vzidanimi modernimi pralnimi aparati in tekočo vodo, ter stranišča. V enonadstropnem upravnem poslopju je preiskovalna soba s čitalnico, ambulanca, lekarna, shramba za pe-
rilo in živila, upravna pisarna, soba za obiske in nekaj prostorov za osebje.
V	podolgovatem objektu se nahaja jedilnica za 400 ljudi, manjša jedilnica za 50 ljudi, kuhinja, dvorana za predavanja z odrom, in radio.
Poslopje je opremljeno z električno razsvetljavo in vodovodom. Lepa lega počitniškega doma in prelepa okolica z igji-častim drevjem ter obširni travniki nudijo zdrave sprehode. Ob lepem vremenu se vse koplje, ob slabem pa zabava pri radiu, čitanju ali pri gledaliških igrah.
Okrevališče vajenk v Brucku ob Laithi
Hoteč delavni mladini nuditi zadostno prehrano in zdravje, si je pridobila akcija za oskrbo vajencev leta 1919 počitniški dom v Brucku. Poslopje je služilo prvotno kot šola in otroški vrtec, radi česar so bili prostori zelo primerni za okrevališče. Velika svetla okna pripuščajo zadostno množino zraka in sončne svetlobe v vse prostore doma. ^50 gojenk se nahaja v 14 spalnicah z 19 do 22 posteljami. K
obedu se zberejo gojenke v dveh jedilnicah.
Lep vrt, s krasnimi cvetličnimi gredami, dva velika travnika za igre in igrišče, so gojenkam na razpolago. Obsežna knjižnica in številne zabavne in resne igre pomagajo ob slabem vremenu. Poleg dveh pralnic se nahajajo še kopalnice s kadmi, toplimi in mrzlimi prhami. Sprehodi v okolico in bližnje gozdove so izredno lepi.
Vse to pomaga mladini v njenih najtežjih časih, da vsako poletje preživi nekaj veselih tednov v svežem zraku in pri zadostni ter dobri prehrani.
Okrevališče vajenk na gradu Neulengbach
Lepo ležeč gradič — od deklet »pravljični grad« imenovan —, ki je last dunajske občine, je prevzela leta 1924 v najem Akcija za oskrbo vajenk. V njem je prostora za 300 gojenk. Poslopje je dvonadstropno in se razteza pod zemljo tudi v dve nadstropji. Podzemski hodniki so vodili nekoč do Altengbacha, sedaj je ta labirint zazidan.
983P"
Koliko stane nolmanlSa poraba HvifenskHi potrebščin?
Vsled stalno naraščajoče draginje življenjskih potrebščin, nujno potrebnih za življenje, se pričakuje, da bodo nastopila razna mezdna gibanja. Stroškovnik, ki ga spodaj objavljamo, naj bi služil kot podlaga za zahteve po višjih, pravičnih mez-
dah. Dostavila nam ga je Delavska zbornica. Stroškovnik je sestavljen po H. Ben-kovem sistemu na podlagi različnih anket, kuhinje v Delavski zbornici in cen na živilskem trgu v Ljubljani v zadnjih treh letih.
Mesečni stroški za samskega moškega
Potrebščine	1935	1936	1937	Višji izdatki od leta 1936
		D	i n	
Hrana 		199-—	208-72	247-45	23-898 %
1 Obleke		109 —	109-—	109-—	—
Stanovanje		300 —	300'—	1 O o co	—
Kurjava in razsvetljava ....	- 67-—	6425	70-75	5-204 7«
s Mesečno .	675'—	681 97	727-20	29-102 7»
Dodatek 10% .	67-50	68 20	72 72	—
Skupaj	742-50	750-17	799-92	—
Mesečni stroški za štiričlansko delavsko družino				
Potrebščine	1935	1936	1937	Višji izdatki od leta 1936
		I)	i n	
Hrana 		59916	62616	742-35	23-898 %
i Obleke		283-40	283-40	283-40	—
j Stanovanje		1 o o cO	600 —	600-—	—
Kurjava in razsvetljava ....	134-50	129-50	141 50	5204 %
< Mesečno .	1617-06	163906	1767-25	29102 %
Dodatek 10% .	161-70	163-90	176-72	—
! Skupaj .	1778-76	1802 96	1943-97	—
Z objavo tega stroškovnika bo mogoče I govarja dejanskim potrebam delavstva v ugotoviti točnost količine potrošnje, ki od- I Sloveniji.
Nogomet. V nedeljo so se pričele tekme za srednjeevropski pokal, v katerih letos prvič sodeluje Jugoslavija s svojim zastopnikom, državnim prvakom Gradjanskim. Naš Gradjanski je moral v nedeljo na vroča tla, v Genovo v Italiji, kjer je nastopil proti italijanskemu prvaku, SK Genovi. Gradjanski je po enakovredni igri izgubil zaradi velike smole igro 3:1. Prihodnjo nedeljo se odigra revanžna tekma med obema kluboma v Zagrebu. — V Belgradu je gostoval drugi italijanski prvorazredni klub, milanska Am-brosiana, ki spada med najboljša nogometna moštva v Italiji. Nastopila je proti belgrajski Jugoslaviji. Prvi dan so bili Italijani poraženi a 4:1, v drugi tekmi pa so zmagali 2:1. — V Mariboru se je vršila tekma med mariborskim železničarjem in zagrebškim železničarjem za pokal železniškega ministra dr. Spahe. Mariborčani so porazili Zagrebčane 4:0 ter se s tem plasirali za nadaljnje tekmovanje, ki se bo vršilo v Splitu.
Tenis. V Pragi se je vršila teniška tekma za Davisov pokal med reprezentanti Jugoslavije in čehoslovaSke. Naši reprezentanti Punčec, Palla-da in Kukuljevič, ki so v Zagrebu gladko premagali Južno Afriko, so bili v Pragi poraženi. Izgubili so tekmo z rezultatom 3:2. čehoslova-ška se je s to zmago placirala v evropski finale, v katerem bo igrala z Nemčijo.
Lahka atletika. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov je pretečeno soboto in nedeljo priredila izbirni miting, na katerem je preizkusila svoje najboljše moči, da določi reprezentanco Ljubljane v borbi proti Zagrebu in Belgradu. Rezultati tega mitinga pa niso bili preveč zadovoljivi. Najbolj so se še postavili tekači na dolge in srednje proge, ki so sploh specialiteta Slovencev, dočim so bili doseženi v ostalih lahkoatletskih panogah bolj srednji uspehi. — ZagrebSka Concordia, ki razpolaga z odličnimi lahkoatleti, je priredila v nedeljo lahkoatletski dvoboj s tržaško Giovinezzo. Borba se je vršila v Trstu ter je bila Concordia, ki ni nastopila z nekaterimi svojimi najboljšimi močmi, bila poražena.
Kje vzeti denar?
Marsikateri izmed tistih, ki jim kdo prigovarja, naj bi se zavaroval, vpraša: »Kje naj vzamem denar za plačevanje premij?« Odgovor na to vprašanje ni tako težek, kakor se prvi hip zdi. Odgovoriti se da z nekaterimi drugimi vprašanji, n. pr.: Kje se vzame denar za tobak, cigarete, pijačo, vino, obisk zabav, iger, koncertov itd.: Za vse to se vzame denar od zaslužka, ki ga ima vsak posameznik. Isto je z zavarovanjem. Tudi za plačevanje premij se vzame denar od zaslužka, odnosno prejemkov vsakega posameznika. Razlika je ta, da treba za plačevanje premij dosti manj kakor za kupovanje tobaka, pijače, za zabave itd. Za to je dovolj mesečno že 5 Din (ali za višje zavarovanje 10, 20, 30 itd. Din). In kako spraviti ta denar skupaj? Najlažje na ta način, da se vsakokrat, ko pride k hiši kak denar (ob prodaji kake stvari, ob prejemu plače itd.), da nekaj denarja v ta namen na stran. Pri takem ravnanju se mesec za mesecem nabere vsotica, ki bo zadoščala ne le za plačevanje ene premije, marveč dveh ali treh premij. Kdor hoče sebi in svojim domačim dobro, se bo ravnal po tem nasvetu. »Karitas« bo šla vsakemu na roko. Ona je že tisočem in tisočem pomagala. Ljudje to uvidevajo in se mesec za mesecem zavaruje pri njej 600 do 700 ljudi.
V	zadnjih dveh mesecih se jih je zavarovalo 1301. Umrlo pa je v istem času 63 zavarovancev. Te številke mnogo povedo, zlasti služijo vsakemu !kot vzpodbuda, da se zavaruje. — »Karitas« ima skoraj v vsaki župniji zastopnika. Glavni zastopnik za Slovensko krajino je g. J. Sinko v Dolnji Lendavi. Vodstvo za štajersko pa je v Mariboru (Orožnova ulica 8). Zavarujte sebe in svojce, da zasigurate sebi in njim mirno bodočnost!
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj ln jih je treba plačati naprej.
— Da, zapišite moje ime. Katoličan sem in vi to dobro veste: vsako leto naročim mašo na dan, ko je umrl moj oče.
— In vaš brat?
— Ne vem. Pojdite ga vprašat!
Duhovnik je spel kvišku, krenil je na levo proti ograji. Žito je vonjalo po kruhu. Duhovnik je pre-motril trdega moža, ki je bil najstarejši in brez dvoma gospodar. Bil je velikan, ki je pri vsakem zamahu segel daleč naprej. Nagovoril ga je, dasi še ni bil pri njem, toda mož je suho odgovoril, ne da bi se bil obrnil:
Ne!
— Nočete?
— Ne!
Duhovnik je ostal zadaj, klobuk je imel v rokah je stopal počasi za možem, ki je kosil.
— Zaradi teh, ki so kosili tu pred vami, je rekel, ki so mrtvi!
Moža sta šla drug za drugim po strnišču in poslušala cepetanje drug drugega.
— Radi vaših otrok, ki brez Boga ne bodo imeli srečnega življenja!
Oba je oplaznilo padajoče žito.
— Radi vaše zapuščene duše, ki bi jo rad rešil!
Kmet ni odgovarjal. Bil je jezen in je divje kosil
ter se je hotel spustiti na drugo stran brega. Ko je duhovnik to videl, je odšel proti drugim poljem in drugim srcem.
Ob osmih zvečer se ni prikazal v fontenejskem gradu. Videli ga niso od četrtka. Šele v soboto zvečer so videli iti med bukvami nekega duhovnika Rubio, toda ta ni bil več podoben prejšnjemu. Zdelo se je, da je še bolj shujšal, šepal je naslanjajoč se
m
m
na palico, toda mala črnikasta glava, ki ni pazila na pot, utrujena, je gotovo poslušala visoko pesem novega življenja. Prihajal je v poletni mrak, ki je prav tako Čist kakor dan, le da je slajši.
<— No, in bera? je zaklical Mihael, ki je šel preko dvorišča. Je končana?
Srečala sta se pri zadnji bukvi ob cesta.
— Ne morem več, je rekel duhovnik, toda sem poln upanja. Prav ste imeli! Veste koliko družin me je odbilo, gospod Mihael? Šest! Vse ostale so dale!
— To je pa res čudno!
— In še to: sedaj me poznajo; sedaj sem bolj njihov duhovnik, sedaj se ne bojimo več drug drugega ... Oh, gospod Mihael, če bi jih videli! Kako različna dejanja vere! Kakšna priprostost! Kako pogosta revščina! Toda v vsem tem se razkrije skrivnostno srce!
Dokazi — prinašal jih je. Dokazi so bili odgovori, zbrani na polju in po kmetijah. Še enkrat jih je doživljal. Pripovedoval jih je s kretnjo in naglasom. Govoril je o teh iz Volčjega dola, o teh ženj-cih, o besedah, ki so bile polne nevednosti: »Gospod župnik, jaz sem za vero, ker to pospešuje trgovino. Kako bi pa bilo v trgu, če bi ne bilo nedelj? — Jaz, jaz se ne bojim, jaz sem katoličan in kadar morem, grem k maši. — Vpišite vendar ime mojega očeta, če je mogoče; zadovoljen bi bil, če je v nebesih. Dal bom zanj ...«
— In ti, ki so me odbili, je nadaljeval duhovnik, so skoro vsi skušali vse pojasniti; opravičevali so se; eden je imel brata čuvaja na kanalski zapornici in če bi dal za cerkev, bi se bal svojega brata; drugi •mi je rekel: »Uradnik sem« in njegovo uradovanje je obstojalo v tem, da je redil neko mladoletno siroto ... Oh, gospod Mihael, to so njihovi odgovori.
Ubogi so, kakor oni; nevedni so, plahi, trepetajoči; toda vse brezbrižnosti, da bi odpadli, so zavrgli. Kako jih bom sedaj še bolj ljubil! Od česa so živeli do sedaj? Od katere zaloge milosti? Od krstov in Zdravamarij svojih prednikov. Toda poglejte: izpovedovali so osebno vero. In jaz, ves se jim bom posvetil, delal in molil bom zanje, vrnili se bodo. Bog živi Fontenej, gospod Mihael!
— Bog jih živi! Srečen sem kakor vi in poln nekega veselja, ki je napolnilo naju oba.
— Nisem še jedel in ne se že od jutra prikazal v cerkvi. Zbogom!
— Hvala!
Duhovnik se je oddaljil, odšel je proti trgu. Začelo se je temniti. Čutil je okoli sebe dihljaje gorkega vetra, ki jih je noč vlekla na polje; vsak dihljaj je imel svoj zvok, vsak svoj vonj, vsak svojo govorico: veter s posušene lucerne, veter s strnišča, veter s travnikov, veter iz gozdov in ribnikov. Duhvonik je šepetal: »Bom kakor ste vi vetrčki; ovijal jih bom, miril jih bom in jih polnil z nevidnim življenjem. Šel bom k njim, k vsem... Vedno jim bom duhovnik. Vedno ... Zahvaljen, Gospod!«
Na poti ga je pozdravila neka senca.
— Dober večer, Vranar! Kam pa greš?
— Prenočišča iskat!
— Hočeš spati pri meni?
Potepuh, ki je imel polno bisago, ki jo je pokrival okoli in okoli plašč kakor šotor, je dvignil svojo razkuštrano glavo in svoje posmehljive oči.
— Oh! Kaj bi pa Filomena rekla? Vranar v župnišču, Vranar v postelji! Vsa fara bi se jutri temu smejala... Hvala, gospod župnik. Poleg tega pa sem nekam poslan, tudi jaz ...
(Dalje sledi)
Izdajatelj in odgovorni urednik Janufi Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna sv.Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).