Ueto lili stev. 201 V Ljubljani, petek one 20. avgusta razi fonmtm *t«v. 30 par • V 20 K hk«|* M 4 sjutraj. GtaM MM«tM . . 140 K iMMtai« ..»»•• Va n med »zemlja. MO , ja taozeuist*« . • «00, (MmI a mk mm vttbi« atelptt (68 va) . SK m*B oglar! do IP ona ■tolpe* (69 ma). 1 s Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. «MtiLiqt iti» Upravnlitvtt •t, t HK Aleksandra SLOVESNA ZAPRTEGA OKROG 10. SEPTEMBRA. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) V se-kretarijatu zakonodajne skupščine se pričakuje, da se vrne kralj Aleksander začetkom septembra v Beograd. Zato se računa, da bo sklicana skupščina za 10. ali 12. septembra na izredno sejo, na kateri bo kralj prisegel na ustavo. V Beogradu se vlada in prebivalstvo že pripravljata na slavnostni sprejem kralja Aleksandra. Doznava se iz poučenih krogov, da bo Nj. Vel. kralj Aleksander o priliki prisege izdal splošno amnestijo. Pri tej priliki bo v vojski nekoliko starejših polkovnikov, ki so na solunski fronti pove- ljevali brigadam in divizijam, Imenovanih za generale. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Vladno delegacijo, ki potuje h kralju Aleksandru v Pariz, tvorijo ministri Ku-manudi, Uzunovič, Spaho in PucelJ. Delegacija bo sporočila kralju tople želje naroda za njegovo skorajšnjo ozdravitev. Beograd, 25. avgusta. Presbiro poroča iz Pariza: Zdravstveno stanje Nj. Vel. kralja se popravlja. Zjutraj Je temperatura znašala 37.2, zvečer pa 38, žila 95. Podpis: dr.Subotič in dr. Koen. Razpust zagrebškega občinskega odbora ZARADI PROTIDRŽAVNE DEMONSTRACIJE. Ljubljana, 25 avgusta pripraVe za povratek kralja Kakor vedno ob podobnih prilikah r - - « jeze zlasti v Zagredu nekateri ljud-e, ker je naša vlada namignila Bolga-«m, da H njihova delegacija na potrebnih svečanostih za kraljem Pe-rom neugodno vplivala na ljudstvo n da naj vsled tega raje izostane. Seveda se jeze oni naši rojaki, ki so l&ko vneti Jugoslovani, da jim Jugo-ilavija skoro bi rekel že zato ni všeč «r Bolgarov ni poleg, pri tem pa se ie morejo dovolj zagraditi pred ožim kontaktom s Srbi in Hrvati. 3 eventualnem zopetaem sprijazne-iju z Bolgari so je že ponovno prediralo stališče jugoslovanskega nacionalizma tako da je bilo o tem res >isanja že skoro dovolj. Glede udelei-»e Bolgarov na pogrebnih svečano-itih pa je; skoro bi lahko rekli, stvar . avg. (Izv.) Nocoj se Je vršila pod predsedstvom min. predsednika Paštča seja ministrskega sveta, na kateri se Je razpravljalo o razolh tekočih zadevah. Z ozirom na politično polemiko, ki se Je vnela v javnosti zaradi nepotrdltve ljubljanskega župana je minister notranjih sadev Pribičevič predložil akte In podal referat o takozvanl Peskov! aferi. Poudarjal je, da je na podlagi jasnih izpovedi uglednih oseb Iz prosvetnega polja, ua katerem je Anton Pesek popreje sam deloval, brez vsake- | ga dvoma dognano, da Jc g. Pssek homoseksualen. Z ozirom oa ugled Ljubljane In državne uprave, v kateri zavzema ljubljanski župan važno mesto, Je minister smatral za svojo dolžnost, da odobri predlog pokrajinskega namestnika v Ljubljani lu odkloni predložitev Antona Peska v potrditev. Istočasno Je odredil, da se izvrši nova volitev ljubljanskega župana. Ministrski svet je vzel poročilo ministra Priblčevlča na znanje ter Je soglasno odobril njegovo stalllče. Irci so pristali na sporazum z Anglijo? Zagreb, 25. avgusta. (Izv.) Ker je večina zagrebškega mestnega zastopstva povodom smrti kralja Petra sklenila, da ne odpošlje k pogrebnim svečanostim v Beograd nobenega zastopstva občine niti venca in da se tudi ne bo vršila žalna seja, je poverjenik za notranje zadeve na pod- zakona o ustroju mestnih občinskih zastopov razpustil zagrebški občinski svet. Večina zagrebškega občinskega sveta je namreč s svojim nastopom razžalila ln prišla v nasprotja s čustvom mestnega prebivalstva in onemogočila s tem tudi vsako sode- j lovanjc s p.: >'r.'m! državnimi ob-1 London, 25. avgusta. (Izv.) Politični krogi presojajo irsko vprašanje zopet bolj optimistično. NI še sicer znano, kaj Je sklenil irski parlament, sodi pa se, da sklepi ne bodo onemogočili nadaljnjih pogajanj. Kakor se izve iz irskih krogov, bodo sinfajnov-cl stavili kot pogoj za sporazum z Anglijo ožjo zvezo med Ulstrom in sinfajnovsko Južno Irsko. Ako Ulstrci v to privole, bo sinfajnovska vlada v bistvu sprejela predloge Lloyd Ge- orgea. Lloyd George se sedaj nahaja v Lymphneu pri Philippu Sassoonu in se povrne danes zvečer v London. V petek prisostvuje poroki svojega zasebnega tajnika Southerlanda. V soboto sprejme odposlanstvo lz Darn-leya in bo najbrž porabil to priliko, da bo podal izjave o irskem problemu. verjcniK za nuuaiije zaucvc ua iiuu- . iu>auj> lagi člena 48. z dne 21. junija 1895. IlastmL Lepi uspehi državnega posojila AMERIŠKI ROJAKI PODPISUJEJO VELIKE VSOTE. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) V 11 Velika zrakoplovna katastrofa nančnem ministrstvu so končane vse priprave za razpis sedemodstotnega notranjega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev. Subskripcija se bo vršila od 1. do 30. sertembra pri v~ch večjih bankah. Obveznice se bodo glasile i.a 100, 200, 300 dinarjev itd. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Dasi-ravno se začne oficijelno podpisovanje polmilijardnega investicijskega posojila šele dne 1. septembra, dobiva finančno ministrstvo dnevna poročila, da so že sedaj podpisane velike vsote posojila. Zlasti vesela poročila prihajajo iz Amerike, kjer se naši rojaki v obilni meri odzivajo pozivu na sttbskripcijo. Tako poročajo n. pr. danes, da je en sam srbski podjetnik v Severni Ameriki prevzel za en milijon dinarjev obvezne Investicijskega posojila. Bančni zavodi, ki vodijo subskrip-cijo, se izjavljajo o poteku zelo optimistično in zagotavljajo, da bo posojilo ne le v polni meri podpisano, ampak da bo vsota pol milijarde dinarjev po subskripciji daleko prcsc-gana. London, 26. avgusta. (Izv.) Vodljivi zrakoplov Z. R. 2, največji zrakoplov sveta, je postal včeraj žrtev eksplozije. Ko je priplul s poskusne vožnje proko atlanskega oceana nad mesto Hull je na dosedaj še nepojasnjen način naenkrat eksplodiral plin v balonu in zrakoplov, na katerem je bilo 50 oseb, je strmoglavil v globočino. Krmar zrakoplova je pokazal naravnost herojsko hladnokrvnost in do zadnjega trenutka ni izgubil prisotnost duha. Ko je opazil katastrofo, je z vso silo obrnil zrakoplov proti Teki Ilumber. Posadke sicer ni mogel več rešiti, preprečil pa je nedogledno nesrečo, ki bi se bila zgodila, ako bi raznišcn zrakoplov padel na tla v mestu. Od vseh oseb, ki so bile na zrakoplovu, je ostalo samo fi živih, med njimi 46 MRTVIH. kapetan in krmilar. ki pa sta tudi oba težko ranjena. Vsi ostali so bili mrtvi Med posadko je bilo tudi sekaj ameriških mornariških častnikov, ki so se hoteli udeležiti polet* preko atlantskega morja. Katastrofo je opazovalo več ti«* ljudi, od katerih pa m mogel nihče ni česar pomagati. Mnoiioe se je polastila velika panika, ki je bila tem večja, ker je bil učinek eksplozije tako silen, da šo se zdrobile vse šipe daleč naokrog. Zrakoplov jo bil 606 Jevljev dolg In je vseboval 800.000 kubičnih čevljev plina. Zgrajen je bil z namenom, da uvede zračno službo med Anglijo in Ameriko. Odpravljal se je ravnokar na prvi pol« preko atlantskega oceana. Odlikovanje slovenskega bosanskega ietaia Beograd, 25. avgosta. (Izv.) Med veterani iz bosanske vstaje, ki so se borili leta 1875 skupno s kraljem Petrom proti Turkom v Bosni, je tudi Slovenec Aleksander Toman iz Viča pri Ljubljani. Toman je igral med Petrovimi četaši odlično vlogo, ker Je bH poveljnik ene Izmed Štirih vstaških čet. Ko je bivša monarhija leta 1878 okupirala Bosno, se g. Toman ni hotel udari, ampak se je Izselil v Ameriko, kjer je deloval kot novinar, Šele par mesecev pred izbruhom svetovne vojne se je vrnil v domovino, kjer pa je bil takoj začetku vojne Interniran in dalj časa zaprt na ljubljanskem padu. Kakor poročajo beograjski listi, bo g. Toman sedaj z drugimi vstaškimi veterani vred odlikovan s Karagjorgjevo Zvezdo, s katero je, kakor znano združena tudi pokojnina. Kralj Aleksander 'mo je naročil, naj se materijelno pre-ikrbe vsi nekdanji sobojevniki njegovega očeta. > SLABO STANJE NASE VALUTE. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Predsednik beograjske tigovsko-obrtniške zbornice Radulovič Je posetil danes finančnega ministra dr. Kumanudija in ga opozoril sa slabo stanje naše valute. Finan-" l minister je obljubil, da bo v kratkem sklical konferenco vseh šefov re-sortov finančnega ministrstva, na kateri te bo razpravljalo, kako naj bi se de-Helo iaboUIanJ* naše valute. Posmrtnice za kraljem Petrom Beograd, 25. avgusta. Presbiro poroča iz Varšave: Včeraj je tukajšnja pra-voelavna cerkev imela svečano službo božjo v spomin pokojnega kralja Petra. Razen osebja poslaništva so bili prisotni general Dnžinski, minister za zunanje stvari Skirmunt in načelnik zavezniške vojne misije z vsemi uradniki ip častniki. Beograd. 25. avgusta. Presbiro poroča iz Aten: V nedeljo jo bila v ruski cerkvi služba božja v spomin Nj. Vel. kralja Petra. Prisotna je bila vsa grška vladi, diplomatski zbor in mnogo občinstva. SOŽALJE BELGIJSKEGA. SENATA. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Razen belgijskega kralja in vlade, ki sta poslala naši vladi povodom 6mrti kralja Petra toplo sožalno brzojavko, je poslal sedaj tudi belgijski senat jako iskreno pismo, ▼ katerem se z veliko pieteto spominja velikega kralja, čegar vojna usoda in junaštvo je bila vsemu belgijskemu narodu v krepko moralno oporo. POTOVANJE PRINCA GJORGJA. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Kakor izve vaš dopisnik, princ Gjogje nebo potoval direktno v Pariz, ampak bo šel preko Češke, kjer bo ostal za kratek čas v Karlovih varih. Šele cd tam se bo napotil v Pariz, iz Pariza pa potem na francosko Riviero. iz Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je referiral minister notTanjih del Pribičevič dalje o položaju v Sandžaku in o vprašanju evakuacije Baranje. Sklenjeno je bilo, da se poHje v Sandžak Specialna komisija, ki nai preišče aadnie dogodka. Uspehi albanskih vstaSev Podgorica, 25. avgusta. (Izv.) Vesti Ccverne Albanije soglašajo v tem, da se je vojna sreča v bojih med mi-riditskimi vstaši in vladnimi četami obrnila zopet popolnoma na stran vstašev. Vladne čete so potisnjene daleč proti jugu in se nahajajo v popolnem razsulu. Južno od Korče je glavni oddelek od vstašev od treh strani obkoljen. Tiranska vlada se zaman trudi, da bi zbrala nove čete, ki bi jih poslala proti vstašem. Zato ji tudi ves materijal, ki ga dobiva preko Valone iz Italije, ne koristi nič. Ker so se boji med vstaši in mladi-novci pomaknili bolj proti jugozapa-du, imajo naše čete na meji sedaj že dalj časa mir. Prebežniki ne prihajajo več preko demarkacijske črte. TURČIJA ZA MIR Z GRČIJO. Pariz, 25. avgusta. (Izv.) «Intrasl-geant» objavlja z vsem pridržkom poročilo svojega poročevalca v Carigradu, da je turški veliki vezir Tev-fik paša sondiral pri angleškem vrhovnem komisarju Horacu Rumboldu in pri francoskem vrhovnem komisarju generalu Pelleju, ali se ne bi dal skleniti časten mir med Turčijo in Grčijo., j IZGREDI BREZPOSELNIH V BERLINU Berlin, 25. avgusta. (Izv.) Včeraj so bili tukaj pred mestno hiSo izgredi brezposelnih delavcev, ki so postali precej resni. Policiji sa je končno posrečilo jih razpršiti, nakar se je vzpostavil red in miz. ' ' ' Španski pogoji sa Karlovo preselitev Bern, 24. avgusta. K vprašanju prebivanja bivšega kralja Karla, ki stopi konec avgusta v novo fazo, ker se je ob tem času nameraval odpeljati iz Švice, javljajo listi, da še ni nobene odločitve glede preselitve na Špansko. Španija pač ni odklonila prošnjo angleške, francoske in italijanske vlade, dovoliti Karlu azil na Španskem, vendar pa je stavila pogoje, glede katerih se s kraljem ni dosegel še noben sporazum. Španska vlada zahteva, da so 60 oseb broječa okolica bivšega kralja pomanjša na polovico. Imeti hoče tudi vpliv na izbero oseb, kl se smejo pripustiti. Naposled želi, da se popolnoma pojasni financielni položaj razlcralja, preden se preseli. Zvezni svet bo prejkone sklepal glede bivanja raz-kralja prihodnji petek. RUMU NI J A IN CA^IGRAJSKO VPRAŠANJE. London, 25. avgusta. (Izv.) «Time-sov» poročevalec v Carigradu sporoča svojemu listu članek znanega ru-munskega noviiiarja Algazija, osebnega prijatelja zunanjega ministra Take Jonesca, po katerem naj bi se rumunsko naziranje glede vprašanja Carigrada in morskih ožin revidiralo. Algazi izjavlja, da Rumunija absolutno odklanja vsako crško zahtevo po internacionalizaciji Dardanel. Rumunija sc bo ravnotako zoperstavila tudi vsakemu poizkusu zmagovite Grčije, dobiti od evropskih velevlasti mandat čez Dardanele, pa tudi vsaki zahtevi Turčije po proglasitvi turške suverenosti nad Carigradom in morskimi ožinami. Algazi dostavlja, da je Rumunija za kar najožjo sodelo-va. je z zavezniki in za svobodo plovbe skozi Dardanele in Bost>or. Rumu- nija pa bo n i«-topila tudi proti vsakemu poizkusu Anglije ali kake druge velesile, da bi si pod plaščem kake male države zagotovila nadzorstvo nad morskimi ožinami. PODPIS MIROVNE POGODBE MED NEMČIJO IN ZDRUŽENI-MI DRŽAVAMI. Berlin, 25. avgusta. Mirovna pogodba med nemško državo in Združenimi državami .ic bila podpisana danes popoldne ob 17. od državnega ministra za zunanje posle dr. Rosna in ameriškega komisarja Dresela. Borza (Glej tudi tretjo stran.) Ztirich, devize: Berlin 6.95, Newyork 590, London 21.75, Pariz 45.70, MIlan 25.05, Praga 7.025, Budimpešta 1.625, Zagreb 3.25, Bukarešta 7.125, Varšava 0.2?, Dunaj 0.67, avstrijske krone 0.58. Dunaj, devize: Zagreb 681 — 585, Berlin 1245 — 1251, Budimpešta 287.50 — 270.50, Bukarešta 1268 — 1278, London 8877.60 — S897.50, Milan 4470 ->-4490, Newyork 1053 — 1057, Pariz 8155 — 8195, Praga 1257 — 1263, Sofija 845 — 855, Varšava 8950 — 41.60, Ztirich 17.875 — 17.925, valute: dolarji 1042 — 1046, levi 825 — 835, marke 1244 — 1250.50, funti 8852.50 — 3872.50, francoski franki 8130 — 8170, lire 4445 — 4465, dinarji 2306 — 2826, poljske marko 40 — 42, leji 1268 - 1278, Svioarski franki 17.850 — 17.900, češkoslovaške krone 1256.50 — 1261.60, madžarske krone 268.60 — 271.50. Berlin, devize: Italija 858.60 — 359.40, London 808.90 — 309.60, Newyork 83.485 — 88.965, Pariz 662.80 — 668.70, Švica 1429.55 — 1482.46, Dunaj 9.78 — 9.82, Praga 101.15 — 101.46, Budimpešta 21.26 — 81.68. Kal smo evakuirali T porofifllh' o evakuaciji ozemlja, po mirovnem sklepu z Madžarsko ostane pod vlado Budimpešte, se menuje navadno le Baranja. V resni-,a p> to ozemlje ne sestoji le iz Bv l&nj«, marveč tudi šo iz drugih delov. Predvsem zapuščamo na vzhodu •everni del Bauata, na levem bregu i pod njega Moriša; tu sta se imenovala d. pr. kraja Mali Somhor in Novi Sosedin; tu iu pa ob Tisi sega srbski tivelj do Moriša v le malo prekinjeni vrsta. Bajski trikot, kakor se navadno imenuje predel okrog Baje, ker ima trikotno obliko, razprostirajoč se med Bajo, Suhotieo in Boregom na Donavi, kjer prestopi naša moja Donavo, nasproti Moliaču. Središče tega ozemlja je mesto Baja, ki šteje nad 30.000 prebival sev. O prometni in gospodarski važnosti Bajo jo bilo že obilo razpravljanja po listih; tu se nahaja Izhodišče 'iidrotchničnih naprav zapadne Bačke. tu je bilo glavno ukrcališče za izvozr ne proizvode bogate gorenje Bačke. Najznatnejši teritorij, ki smo ga evakuirali, pa predstavlja Baranja. Kakor mano, smo mi od baranj.ske žtipanijj, katere glavni del smo reklamirali zase, dobili le mal kot med Dravo in Donavo, v i«ovrsini 1151 km' s 51.200 prebivalci. Sodaj evakuirana Baranja je gospodarsko prvovrstno važnosti obilno množino dobrega črnega premoga ki se kopijo pri Rečahu, mestu z nad 50.000 prebivalci. Tu se je izkopalo pred vojno nad 7 miL q premoga, ki s«' kopijo pri Pečuhu, mostu hovljah in Hrastniku, a s tem razločkom. da je pečujski premog znatno boljši nego trboveljski. Važnost pe-Bujskega premoga pa je relativno še mnogo večja, ako premislimo, da cela Vojvodina nima nikakega premogovnika, da niti lesa in drv v dovoljni množini. Za ravninske predel'' naše države, torej v prvi vrsti za Vojvodino, bi bila posest. Počuha prvovrstne važno* ti. Glede narodnostnih razmer evakuiranega ozemlja je prijiomniti sledeče. Pravoslavne Srbe smo morali prepustiti Madžarom v severnem koncu Ba-nata. pomešano seveda z madžarskimi seli. V Bajski okolici in v Baranji pa so zastopane tri narodnosti Nemci. Madžari in Jugoslovani. Toda Jugoslovani tu ni«o pravoslavni, zavedni Srbi. nego katoliški Sokci. kl so kakor Bu-njevci. ki so zastopani n. i>r. v Baji, manj zavedni. Pri njih ni bilo versko razlike, ki bi jih ločila od Madžarov in jih varovala i>rod madžarizaeijo. zalo je zlasti mlajša generacija, ki se pnotram g.PeskS. TJvenavue se je mišljenje, da oseba, U uživa zaupanje komunistične stranke, nI prikladna y te.u Času za župana v Ljubljani. 3.) Ko je šlo za potrditev, je prodrl v široko Javnost mučen incident, kl se Je dogodil v neki ptujr.kl kavarni, kjer se Je dolžilo g. Peska lastnosti, kakršne Ima v mislih § 129 b) k. z. NJ dvoma, da Je bila vlada radi tega prlmorana ugotovili mo-ralliino kvalifikacijo g. Peska in to temboll, ker lltibllanskl iupan nI le načelnik avtonomne občine, temveč tudi važen funkci-lonar neposredne državne uprave. Pokrajinski namestnik v tel nad vse mučni stvari nI mogel drugaCe ravnati nego odrediti, da se poizvedbe vrše s primerno obzirnostjo. Rezultat Je bil uniCu-joč. Na tozadevni predlog namestnika, kl je zopet vršil to nepriletno dolžnost, kakor bi Jo bil vsak drugi, Je minister notranjih zadev odklonil predložiti g. Peska v potrditev Iz razloga, ker so po. WbTnT •!)»' Bolrazanl s>. Pesku opero«*-nI čini, označeni v 8 125 b) k. z. 5.) Obzirnost, s kojo se Je stvar po svoll naravi morala obravnavali, zdaj skuša zlorabiti g. Pesek, da Izzove v javnosti sum, da se je preiskava morda vodila pristranski. Kdor Ima kaj spoštovanja do pokrajinske uprave, ta je gotov, da je vsaka prlstranost v tel zadevi Iz-kllučena. 6.) Vlada odgovarja za svoj ukrep parlamentu. Uverieu sem, da dobi takoj ab-solutorlj, čim pogleda v akt komisija poslancev, sestavljena iz zastopnikov strank. Ponavljam h koncu, da sem le vsled osebnega poziva g. Peska in Izzvan vsled najgrših napadov na mojo stranko šel v javnost s to Izjavo, da se konča prere- kanje, kl se IzoglM'« rrtta stvari same. V L J u b 11 a u I, 25. avgusta 1921. Dr. Gregor Žerjav s. r. Po sveta i— Sporazum med Ameriko in sovjetsko vlado. 28. t» m. je bil podpisan v Itigi sporazum mod ameriško *ešil-no delegacijo in predstavnikom sovjetske vlade Litvinovom: Glavne točke sporazuma določajo: Ameriška organizacija za pomoč Rusiji ima edina pravico, da imonuje delegate in njih pomočnike. Predstavnikom ameriške delegacije se zabranjuje vsakoJ politično delovanje. V slučaju, da »e\ ta odrodba krši, ima sovjetska vlada pravico, da izžene kršitelje s teritori- j ja Rusije. Predstavnikom ameriške i organizacije se zajanifi popolna svo-' boda gibauja. Živež se bo dovaial sa-. mo mladini in bolnikom, pod nobenim j pogojem pa rudeči vojski. Vodstvo organizacije bo organiziralo mestno komiteje, v katerih bodo zastopani tudi pred«tavniki sovjetskih oblasti. V slučaju ,da izbruhne kaka epidemija, bo organizacija ustanovila sanitetni odbor v mestih, kjer deluje. Izdatke za provoz živeža, tehnično in medicinske stroške krije sovjetska vlada. V slučaju, da sovjetska vlada prekrši te odredbe, se takoj prekine vsaka ameriška akcija za pomoč Rusiji. — Smrt ruskega pesnika. Kakor javljajo ruski listi je umri v Petro-gradu znani ruski pesnik Aleksander Bloh. se gore zasule, kakor se poroča uradno, 200.000 ljudi in mnogo živine. Razdejane so vse hiše v okrožju 7E štirijaškili milj, Politične beležite — Zedinjenje komunističnih strank na Češkoslovaškem. Na tretjem kongresu 111. internacijonale so sprejeti v I infce.rnaeijonalo tudi komunisti iz Če-1 škoslovaške in sicer pod pogojem, da j izvedejo v roku treh mesecev ujedi- i je"aolala"skoz hTškoz madžarsko, moč- JjjS*. ™J> - komunističnih strank v| no podlegla madžarskemu vplivu. — Nemci so pred vsem v vzhodnem delu Baranje uajštevilnejo zastopani, dočim je v zapadnem delu največ Madžarov. Povsod i>a se vTSte madžarske jugoslovansko in nemške vasi križem pomešane; dve sosedni vasi ne govorita istega jezika, dasi seveda razumejo moški po večini po vse tri, kakor je to običajno po naši Vojvodini, " oda liri razmejitvi bi imeli priti v pošte,v le j Češkoslovaški na strogo centralistični | podlagi. 23. t. m. se vrši v Pragi konferenca predstavnikov češkoslovaške komunistične stranke, ki bo razpravljala o tem vprašan,ju, a za 27. t. m.! je sklicana konferenca predstavnikov, češkoslovaške, nemško in poljske ko-' munlstične stranke, na kateri se bo I konstituirala j edinstvena komunisti?- j na stranka v češkoslovaški. Bratislava sedež donavske komi- Madžari in Jugoslovani, kajti Nem:i fije *Prager Tagblatt« poroča iz Bra- morajo veljati kot nevtralni, ker nimajo kot, eksotična oaza priključka na nobeno stran. Toda v zadnji dobi so se tudi Nemci zelo udajali madžarskemu vplivu in se pridno madžarizi-rali. Isgava V današnji "Jugoslaviji« čitam. da Je nekdo trdil da ima od mene ček za sto tisoč kron, ki ga je ponudil neki osebi, da izpove slabo o g. Pesku. Ni ml t.cba zatrjevati, da ml nI nič znanega nc o taki ponudbi ne o čeku. Pač pa rac ta napad in neprestani osebni insultl izzivajo, da moram v obrambo časti svoje strar.ke konstatirati: 1.) Po izvolitvi g. A. Peska je JDS sklonila vkljtth tehtnim državnopolitičnlm pomislekom delati za njegovo potrditev. Tako je tudi predlagala deželna vlada sredi meseca Junija. 2.) Komunistična nar.llja so med toni politični položaj tako spremenila da se je načelfvo JDS -neva bavilo z vprsJ.v/.Iem tislave: Včeraj jc bila zadnja seja bratislavskega zasedanja mednarodne donavsko komisije. Sklenilo se je. nasproti stališču nekaterih delegatov, kakor tudi angleškega admirala Tru-bridgoa ukloniti se sklepu pariško konference in za pet. let Bratislavo izbrati za sedež donavske komisijo. — 800 ruskih dijakov iz Carigrada v Pragi Kot poroča »Tribuna« jo češkoslovaška vlada pripravljena sprejeti veliko štovilo v Carigradu biva-jočih ruskih dijakov na svojo srednje-šole v Pragi, da jih tam absolvirajo. Prihodnji teden dospe prvi oddelek 500 dijakov iz Turčije v Prago, kmalu nato ]»a tudi ostali. Pogajanja, ki so se vodila med češkoslovaško vlado in ruskim komitejem za njih prehranjevanje, so se ugodno zaključila, češkoslovaška vlada bo dijakom dala na razpolago prostorno poslopje, ki je bilo v ta namen lepo urejeno. — Ogromne žrtve potresa na Kitajskem. Iz Pekinga so poroča: Pri velikem potresu v pokrajini Kan-Su meseca decembra 1. 1. so pogrozujoče -f- Pogajanja med demokrati ta rs-' dikalci so začasno končana, ter se bo-1 do nadaljevala jeseni. Dosedaj je do-i sožen teporazum v vseh vprašanjih,! ki so v zvezi z dolom vlade in parla- j meuta. O teku pogajanj sta bila obve- i ščona oba. kluba, ki sta vzela poro- i čilo na znanje. + Demokratska kandidatska lista za nadomestne občinske volitve v Ljubljani je bila vložena prva ia bo zato tudi demokratska volilna skrinjica na vseh voliščih prva. + Izjava poslanca drja. Žerjava. Na drugem mostu objavljamo izjavo, ki jo jo napisal posl, dr. Žerjav izzvan po nečuvenom napadu včerajšnje Peško-ve »Jugoslavije«. Dr. Zrjavova izjava bo napravila konec slepomišenju g. Peska. Ona avtentično navaja hi-storijat tkzv. Peskove afere in ugotavlja, zakaj je pokrajinski namestnik in po njegovem referatu minister notranjih zadov smatral Antona Peska za moralično diskvaliflriranetra. Posl. dr. Žerjav upravičeno povdarja, da je neprislranost pokrajinske uprave pri ugotovitvi moralične kvalifikacije g. Peska izven vsakega dvoma. Pokiu-jinski namestnik, ki je preiskavo odredil in na podlagi njenih rezu! tatov stavil predlog za nepotrditev, je na boju med JDS in NSS povsem ne in-teresiran. Interesiran je le na tem, da Ljubljani županujo moralično povsem čist človek, saj je ljubljanski župan istočasno tudi državni funkcijo-nar, ki opravlja vse posle okrajnega glavarja. Absurdna jo torej misel, da bi g. Hribar kakšni »demokratski intrigi« na ljubo insceniral mučno afero ali celo Antonu Pesku podtaknil dejanj;!, ki jih g. Pesek nikdar zagrešil ni. Posl. Žerjav dobro povdarja odgovornost vlado in gotovo je utemeljeno njegovo prepričanje, da bi vla:ln dobila soglasen absolutorij, ako bi jo n. pr. poslanca NSS poklicala ua odgovor. 4- Vprašanje na g. Deržiča. Narod-in poslanec Držič objavlja v »Jugoslaviji«, da mu minister Pribičovič »ni povedal vzrokov, in sprejel mojih (Držičevih) predlogov in mi tudi ni dal Citati aktov«. Predno o Držičevi objavi kaj več izpregovorimo, ga vprašamo: 1. Ali je on čital akt? 2. Če ga ni poslanec Držič objavlja v »Jugo-upa trditi, da mu ga minister ni hotel dati čitati? 4. Kateri so bili njegovi predlogi, ki jih je stavil ministru? 5. Kaj je gospod Držič storil na odgo-vor gospoda ministra. Ako noče gospod Držič še naprej slepomišiti, nam bo na ta, vprašanja brez odloga odgovoril. 4- «Domoljub» o novem kralju. Glavno glasilo SLS za verno katoliško ljudstvo svojim čitateljem takole naznanja, spremembo na jugoslovanskem prestolu in prekrasni manifest kralja Aleksandra jugoslovanskemu narodu: Kralj Aleksander je v Parizu Foxferrier Stuby Vojake, ki so se vrnili iz svetovne klavnice z odlikovanji na prsih, bo gotovo zanimalo, da jo dobil odliko-,vanje tudi neki — pes. V Ameriki seveda. V nekem evroii-skem listu poročajo o tem: Je to junaški pes in se zove Stuby. Služil jo v Franciji pri ameriških četah z vojaškim činom in je sodeloval v 17. bitkah. Enkrat je bil celo ranjen. Toda, bo rekel marsikdo, to je vendar žival. Kaj zato! On je in ostane fosterrier morda celo najbolj čisti pasme. In ni zamorec! Z zamorci žive belokožci v Ameriki v sporih, s psi pa nel Sfcubv je dosmrtno član Tazuih društev, pričenši od Rdečega križa dalje. Manjka še samo. da ga imenujejo za »častnega.'- profesorja, na kakem vseučilišču. Upajmo pa, ria kari-jera mladega, a vsekakor slavnega četveronožca, še ni končana. Za sedaj se mora zadovoljiti s tem, da '.'a je odlikoval general Pershing osebno in da smo sodelovati pri vojaških vajah v obleki z zavezniškimi barvami in z vsemi odlikovanji. Kljub temu ne smemo mislit', da sol Amerikancl, ko so podelili psu toliko odlikovanj, hoteli s tem reči, da jo hrabrost pa-sja krepost. Kaj še, oni so s tem pokazali, da je človek višji od živali. Vedeli so tudi, da s tem no bodo povzročili ljubosumnosti in zavisti. Prepričani smo lahko, da bodo ostali psi. gledajoč Stubva v njegovi pisani obleki s čudnimi priveski, sprejeli celo stvar na znanje z ono modrostjo, ki uči, da oni. Id ne razume, tudi ne more trpeti. Edino zlo in edina nekorektnost pri vsem tem jc dejstvo, da odlikovanje paa ne bo nikogar vzpodbujalo k hrabrosti. Niti onemu psu ne bo prišlo na um, da bi izvršil kak junaški čin, da postane tako član Rdečega križa, ali da dobi zlato medaljo iz rok generala Pershinga. Niti en pes ne bo rekel: «0. da bi vsaj nastala, kmalu kaka nova vojna, magari z Japonsko, samo da bi se mogel odlikovati.« Obstoja pa še drugi sum: da Stuby ni mogel razumeti in spoznati nevarnosti, v kateri se jo nahajal, ko je sodeloval v boju, kajti plemenito svoj-stvo hrabrosti obstoji ravno v zavesti, da smo v nevarnosti in kljub temu obvladamo svojo instinkte. To je staro naziranje, ki je bilo razširjeno, še predno so se podeljevalo psom kolajne za, hrabrost. Toda junaka, ki zasluži zlato kolajno, ne bodri nikdo, ampak bodri šo on druge! Razven, ako se morda dokaže, da obstoji junaštvo Stubya iz kake resne geste, da je recimo zalajal, kakor da je hotel reči: Junaki, ne bojte so! Živele Zedinjene državo amoriške! —- kar je potem vzpodbudilo ameriške vojake, da so se ojunačili in pokazali, da niso plašljivci, kakor njihov pes. S sumničenjem ne bi bili nikdar pri kraju. Potrebno bi bilo na primer vedeti, ali so odlikovani z zlato kolajno vsi ameriški vojaki, ki eo sodelovali v 17 bitkah in bili v eni ranjeni, in ali so odlikovani vsi, ki so polnili že v prvi, drugi, tretji bitki, kajti oni niso krivd, da niso mogli sodelovati v vseh sedemna jstih. Tako ameriški listi. Nas pa bi pri tem zanimalo, ako bi nam Ainerikanci povedali, ali se v njih deželi »zdrav« valute« morda vendar ne nahaja lak vojni invalid, ld nima'dovolj sredstev, da sc obleče in prehrani, ko oblačijo . Stubva v svilene ohleke in ga povzdigujejo ne vemo v katera nebesa. bedan na tfttgMtt kakat- prsti vladno poročilo in se radi t<>ga ni udeležil očetovega pogreba. Na narod Je Izdal proglas.« j 4- Najorigtaalnejlo vest o smrti i kralja Petra je seveda obiavil kralj hrvatsko republiko Stepa Radič, V svojem »Slobodnem Domu« seznanja o velikem in žalostnem dogodku svo- Si kmooke pristaš'- tako-le: «Umro Je etar Prvi Karagjorgjevič dno 16. kolovoza o. g. u 77. godi ni života, a u osamnaestoj godim vladanja svoga. j Oči ma je zaklopio stariji sin Gjorgje.j rodjen 1887. Mladjega sina Aleksan-I dra, koji je rodjon 1888. stigla je viest o otčevoj smrti u Parizu, od kuda je prema 6lužbenim viostima bio odniali krenuo u Beograd, t« več i prošao kroz Zagreb. Medjutim se dne 18. kolovoza opet službeno javilo, da jo »aj mladji slu kralja Petra nenadoma" obe-i lio na sliepom erievu i da če dne 19. o. mj. biti operiran, a kod operacije da čo biti prisutna i dva liečnika iz Beo-| grada«. Ni težko razumeti tri glavne i nesramnosti, ki so skrivajo za notico | gospodina Stipe. Kdor pozna značaj I toga politika tudi razume, da so jo v ljubljeni »stari« Hrvatski valjal v prahu |>red Francom Jožefom, v »ba-tlna-ški» Jugoslaviji pa si upa govoriti o narodnem kralju kakor o kakšnem poglavarju iz Nove Zelandije. — Originalen jc tudi popis kraljevega pogreba v »Domoljubu- , ki ga za verr.o slovensko ljudstvo izdaja SLS. O veličastni manifestaciji naroda poročaj »Domoljub« s sledečim lipilarnim. stavkom: »Kralj Peter je bil včeraj zvečer z velikimi slovesnostmi poko-1 pan«. Basta. -j- Dva diplomatska Incidenta povo-, dom pogreba kralja Petra. Iz beog-rada poročajo: Bolgarska vlada je sporočila v Beograd, da se bo pogreba kralja Petra udeležila tudi posebna bolgarska misija pod vodstvom voj-uega ministra. Z ozirom na razpoloženje naroda je naša vlada sporočila v Sofijo, da udeležba bolgarske misije ni oportuna. Bolgari so vsled toga ostali doma. Zato pa se je madžarski djplomatičnl agent brez povabila in brez pooblastila kot »špeeijalnl znstop-nik« madžarskega regeuta vrinil mod posebne misije. Da ne pride do mučnega prizora so ga je pustilo, -f Odkrita ta moška beseda. V Corri-oru della Sera« je Gino Berri napisal o reškem položaju odkrit članek, ki zasluži tudi našo pozornost. Gino Berri pravi, da je jioložaj na Ifcki vedno slabši in nezadovoljnost raste. Temu je glavni vzrok ta, ker ne vozi železnica iz luke Baroš v Jugoslavijo. Če pa ta železnica ne vozu pa temu ni kriva niti Jugoslavija niti Italija. Krivi so temu reški elrankarji, ki imajo sietT polna usta o narodnih interesih, v resnici pa zasledujejo le malenkostne strankarske in osebno koriti. Zato te Italija ne smo pu-stiti več izrabljati od teh strankarjev, temveč mora narediti red. Predvsem pa je treba uvesti ia Reko disciplino, ker svojevoljni dogodki kakor so bili zadnji (zasedba Baroša, po arditih), so ne smejo več ponoviti, saj ti vedno bolj in bolj otež-kočujejo rešitev reškega vprašanji. Gino Berri govori tudi o časti Italije in bi si stekel v tem oziru naravnost veliko zaslugo, če bi čisto jasno povedal resnico, kakršna je: da jo namreč po pogodbi luka Baroš naša in da se moro rešitev vprašanja pričeti samo na tej osnovi. Zelo dvomimo, da bo apel Gina Berrija imel kak uspeh; reški strankarji ga bodo gotovo prezrli. Ni tudi vsejedno, ako bet Italija še daljo vodila politiko, ki ji ne dola ča6ti. Razglas madžarskega generala Soosa na prebivalstvo Baranje. Poveljnik madžar-ke vojske in žendar-marijc v Baranji general Soos je izdelal na prebivalstvo proglas v katerem pozdravlja v imenu Horty-ja in madžarske vlade patriotično prebivalstvo Baranje in pravi dalje: Mi smo prišli. : da osušimo solze(l), da ublažimo bedo (!) in izlečimo težko rane (!) Z radostjo v srcu vam prinašamo bratsko ljubav, t.udi onim med vami, ki so se brez povoda vznemirjali. Orožje madžarske niarodne vojske donaša pravičen mir (I), jamstvo in zaščito za delo nacijonalno madžarskega prebujenja, ki se mora čimpreje izvesti. V znaku sv. Štefana krone pričenja pot do našega osvobojenja. U M bo moral (Uliti • Koulgom. * fc, ključeno, da bo Kčnlg prvd. Stanje po lj, kolu: dr. Erdey In KCnlg 7 in pol (1), Vu.' kov ič 7 In pol, Poljanec 6 ln pol, Perjao^ Kramer 6, Nlclfor, dr.TrstenJak 6, Ro!|{ 4, Peyer 3 in pol, dr. Banekovlč 3 in po{ Šport in turistih Nogomet. — Sarajevski amaterski S. K. : Ilirija, V soboto in nedeljo 27. in 28. t. m. igra v Ljubljani proti Iliriji najmočnejši klub v Sarajevu, Sarajevski amater • ski S. K. Ilirija je v aprilu že Igrala z njim dve tekmi v Sarajevu, in sicer obakrat neodločno (3:3 in 1:1). SASK. Je dcsegel v letošnji sezoni tudi sicer ve£ jako lepih rezultatov. — Tekma se orične oba dni ob pol 18. url. ŠAH Glavni šahovski turnir v Celju. Včeraj se Je igralo 11. kolo. Dr.TrstenJak Je Izgubi! proti Vukoviču, Nlclfor proti dr. Bnnekoviču, Rožič jc na splošno presenečenje dobil proti PoIJancu. Partija Ur-dey-K'■ redoigrana. Kramerju In Fer-Jauu sta pripisani v dobro partiji prit! Oii.uiju in Kohnu. Pever Je bil prost. V velikem slogu igrano partijo Poljancc-ir. Erdev je dobil Poljanec. Dr. Erdey jc yslcd tega Izgubil neomejeno prvensvve. Ljubljanski veliki semeni INDUSTRIJI, OBRTU IN TRGO. VINI SLOVENIJE! Misel, sprožena po Vaših stanovskih organizacijah se bliža svojemu uresnke. I nju: v dneh 3. do 12. septembra se ho vršil prvi veliki sejem v Ljubljani. NI treba poudarjati velikega pomena te prireditve za vso našo Industrijo, trgovj. no in obrt. Z veseljem ste svojčas po. zdravili namero prireditve In s tem po. kazali, da se polno zavedatu velike njene važnosti in koristi, ki jo morejo donašati veliki semnjl ti" emu gospodarstvu. Po. zlv k razstavitvi vzorcev jc našel v Vaših vrstah mnogobrojen odziv. Besedam je sledil krepak čin. Sedaj pa je tudi na onih, kl jltn letos še ni bila prilika razstaviti na velikem semnju, da s svojim posetom posvedočllo, da gre tu za vzajemne koristi celokupne naše industrije, obrta In trgovine. Sta. novska dolžnost vsakega Industrijalca, obrtnika in trgovca jc, poseliti prvi nas veliki seltm! Izpolnitev te dolžnosti mi donese tudi praktične koristi. Sa! jc Industrijalcu. obrtniku in trgovcu tudi v n;:. šem delu držav, treba pregleda ln vpogleda, kaj inore nabaviti doma v Slove, niji pa tudi v drugih delih naše držav PrlUka mu bo obenem spoznati, kle smo že na zadovoljni stopnji, pa tudi kje trebi zastaviti moči za izboljšanje obstoječem in za stvarjauje novega. Prilika pa mu bo tudi priti v osebni stik s stanovskimi tovariši lz vse države, navezati nove sil. kc In utrditi stare vezi. Jako priporočljivo Je, da obrtne zadruge in trgovski gremljl prirede skupne pc-sete sejma. Nai bi scimski dnevi družili v Ljubljani vse naše industrijalstvo, obrtništvo in trgovstvo! Naj bo prvi veliki seiem v Ljubljani početek novemu velikemu razmahu celokupne naše Industrije, obrta In trgovine! Trgoska In obrtniška zbornica v Ljubljani. STANOVANJA ZA OBISKOVAL CE LJUBLJANSKEGA VELE-SEMNJA. V dnevih od 3. do 12. septemba 1921. bo otvorjen v Ljubljani I. veliki ljubljanski vzorčni semenj — prvi v Jugoslaviji. Zanmanje za ta semenj Je splošno in sodeč po prijavah velikega števila rair,!-':-IJalcev in obiskovalcev Iz vseh pokiajfo naše države, iz Češkoslovaške, NemJto Avstrije Itd se bo zbralo navedene dr.f v ..išcm mestu na tisoče tujcev. Ne glede na to. da Je ta semenj v prvi vrsti za nas Slovencc vc'!kcga narodnogospodarskega pomena, zavedati se mora še posebej naše mesto svi.;o dolžnosti, da po možnosti in radevolje gre prireditelic-n na roko. LJubljana ima sloves, da zna sprejemati s pravo slovansko gostoljubnostjo, dokažlmo našitn bratom Iz Juga in severa ter drugim, ki prihajajo k nam i dobrim namenom, da smo tudi vredni tega f'ovcsa: vsak naj se počuti v u a sredi kot doma. Ker se vrše v času med 3. In 12. septembrom v LJubljani tudi razni kongresi (jugoslovanski zdravniški kongres, kongres jugoslovanskih trgovskih visokošol-cev, kongres Jugoslovanskih dobrovolj-cev) in si mora urad Ljubljanskega velikega semnja začasno preskrbeti zadost, no število prenočišč, vabim na prošnjo predsedstva ljubljanskega velikega semnja cenjene someščane, da se prlglas« vsi oni, ki bi za čas semnja ali tudi samo za nekaj večerov dali na razpolago prenočišča (posteljo ali divan) — seveda proti plačilu. Stanovanjskemu odseku br dobro došlo vsako prenočišče tud zasilno ali več postelj v eni sobi. Priglase sprejema stanovanjski odsek Ljubljanskega velikega semnja začasno* pisarni mestnega ekspedita, Mestni trt 27/111 ali v pisarni komlsarljata za tujsk promet in turlstlko (Tourlst office), Du najska cesta št. 18. Prijave sc lahko od pošlje tudi pismeno z navedbo cene zt posteljo za en večer. — Zupanov namest nik: dr. Zarnik. • Prodaja sejmskih legitimacij in znako' za poset "Ljubljanskega velikega sem nja, kl upravičuje do polovične vožnj po vseh železnicah kraljevine Srbov, Hr vatov in Slovencev in do brezplačneg vstopa v vse sejmske prostore za cc čas trajanja semnja, so prevzele me drugimi podružnice Jadranske banke Beogradu, Zagrebu, Splitu, Dubrovnik! Kotoru, Mctkovlču In Sibeniku, dalje pc družnicc Ljubljanske kreditne banko Sarajevu in Splitu ter spedlcljska tvrdk »Balkan«, delniška družba za mednarod nI transport v Beogradu, Zagrebu, Mari boru in Rakeku. Za Črnomelj ln okolic razprodaja sejmske znake Mestna hra nllnica v Crnomllu. V Metliki razproda Ja znake in legitimacije g. Leopold O' brljan in Anton Rajmer. Za Ptuj In oke llco so prevzela razprodajo legitimacij I znakov Pletarska šola v Strnišču P Ptuju, v Cerknici pa gremij trgovcev. U gltlmacija z znakom stane 100 kron. Deputacija odbora za ljubljanski vel k! sejem se Je vCera) popoldne odpeljal v Beograd, da tamkaj osebno poval predstavnike države in gospodarskih krt sov; k posetu važnega veletrg&i uomace vesn i Kraljev« zahvala Ljubljani. It »iriaa je d oži a ljubljanskemu maifi-itratn naslednja brzojavka: «Dr. Zarok, županov namestnik. Ljubljana, lugoslavija. Njegovo Veličanstvo tralj iskreno blagodari Ljubljani ni .oplom eau6e86u prilikom smrti Nje-jovog oca i na izjavama ljuba vi i uda-josti. Miliajlovič, otpravnlk podova.* krivda. Mostna aprovizacija jo dala nam-* Princa Pavle in Arzen in princesa ir« mlinarjem, ki so mleli njeno žito iz pro3sje pokvarjene odnoww Bfofc. Zoro je navedel pri tej priliki, da je dobil to moko od mestne aprovizaoije ln je ravno tako prodajal. — Uvedlo se je postopanje proti vodji mestne aprovizacije m/ig. svetniku Ivanu Trdini. Obsežen do-kazilui materijal je pokazal, da vodstva mestno aprovizacije ne zadeva nobena jelena z otroci so se včeraj zjutraj z jrientekspresom peljali skozi Ljubljani. Vsi potujejo v Pariz, da posstijo jolnega kralja Aleksandra. * Odposlanci slovenskih mest pri nlnlstrih. V torek, dne 23. t, m. sta sprejela ministrski predsednik P a S i 6 in minister Pr 1 b i iS e v i 6 mariborskega župana G r iS a r j a . krajnske-ga župana Pirca in ljubljanskega magistratnega ravnatelja dr. Zar-nika. Gospode je predstavil kr. namestnik Hribar. Avdjjenci 6ta Imeli boli formalen poklonstvcn namen. Vendar sta se ministrski predsednik kakor tudi minister Pribičevič, kjer je deputacijo ostala delj Časa, živo zanimala za razmere teh naših mest o katerih sta pokazala izvrstno informacijo. Dr. Zarnik je omenil kako težaven je položaj za. vso ljubljansko občino kakor tudi za njega samega, ker So vedno no funkcijonira Popolno legalno zastopstvo občine in M bilo želeti nujno rešitev te krize. Zupan Pire so jo ministrskemu predsedniku zahvalil, da je sprejel kranjsko častno meščanstvo. Vsi trije gospodje so povabili g. ministrskega predsodnika, da bi prišel v Slovenijo in nas še bližje izpoznal. Nadalje so navedeni trije gospodje posetili tudi ministra dr. Kukovca in Puclja. Go-jpoda ministra sta s posetniki v dalj-?»m razgovoru rnzmotrivala razne pereče zadeve dotičnih mest. Župan Pire je naposled posetil še predsednika narodnega predstavništva Ribajja. ki jo tudi častni meščan kranjski, dr. Zarnik pa beograjskega občinskega pred-č«inika Mitroviča, * Češkoslovaška deputaclja, ki se je udeležila pogreba kralja IV.tra, je ,v sredo zjutraj na povratku v domovino, pasirala. Maribor. * Važno za vse trgovce. Uradno sc ram poroča: Na podlagi vladno uredbe o pobijanju draginjo življcnskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 20. julija 1921, št. 159. se poživljajo vsi trgovci, da označijo takoj ja*no in vidno cene vsem življciifkira potreWčinam, ki se prodajajo v trgovini, na trgu, ali na kakem drugem kraju. Po tej naredbi sc smatra za življenske potrebščine: vsa hrana, fblek.i, obutev, kurjava, razsvetljava, milo in tudi materijal za izdelovanje teh predmetov. Kdor ne označi cen iivljenskim potrebščinam, ali jih noče izobesiti na vidnem kraju, se kaznuje z zaporom od 10 dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev. * Odkritje spominske plošče Pod-limbarskemu se vsled narodnega žalovanja preloži na nedoločen čas. — Odbor za odkritje spominske plošče Podlimbarskemu v Krašnji. Za spomenik Podlimbarskemu. Za spomenik narodnemu raučeniku Franu Maslju-Podlimbarskemu je gospod Rado DrnovSek, rudniški kanclist v Zagorju med tamkajšnjimi rodoljubi nabral znesek 540 kron, katerega izročamo svojemu namenu. Rodoljubnim darovalcem iskrena zahvala! * Smrt odličnega sokolskega dclav-ea. Pri povratku sokolske deputncije f kraljovega pogreba je po nesrečnem slučaju med Zemunom in Indjijo padel z vlaka starosta ogulinskega Sokola mag. pli ar m. Viktor Sušič, odličen sokolski dolavec. Prenesli so ga v zemunsko bolnico, kjer je drugi dan umrl. Slovenski zdravniki, ki se hočejo udeležiti zbora jugoslovanskih zdravnikov in želijo imeti zasigurano stanovanje, naj se takoj prijavijo, ker se na poznejše priglasitve ne bo moglo ozirati. 'Računski listki »-Družbe sv. Cirila iu Metoda* stanejo odslej komad 20 v. Plačilni natakarji iu natakarico imajo 20% popusta.. Naročajo se v pisarni C. M. dražbe v Narodnem domu. * III. skup. Jugoslovanskega lekarske-?a društva v Ljubljani. Prejeli smo: Vabim dame zdravnikov na sostauek, ki se vrši v ponedeljek 29. t. m. v mestni po- , svetovalnici ob petih popoldne. — V o r a : dr. šlajmerjeva. Trgovski vlsokošolci se poživljajo na sestanek, ki se vrši dne 29. avgusta ob 8. nri zvečer v restavraciji »Narodnega doma* radi razdelitve dela pri I. .kongresu trgovskih visokošolcev in pri ljubljanskem velesejmu. — Pripravljalni odbor kongresa. * Mestni dohodarstveui urad v Ljubljani dne 27. t. m radi snaženja uradnih prostorov za stranke ne uraduje. * Društvo Gosposvetski Zvon v Dalmatinovi ulici št. 15 v Ljubljani ima na razpolago več koroških beguncev, ki so kot delavci sposobni za delo v lesni in kmetijski stroki. " Tožba proti mestni aprovizaciji ljubljanski radi slabe moke. Včeraj so jo vršila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem »aključna obravnava proti mestni aprovizaciji odnosno njenemu vodji, ravnanju Ivanu Trdini. O stvari sledeče pojasnilo: Mokar Zoreč je bil svoječasno ►»led ovadbe neke ženske obsoien zaradi Banata, stroga navodila, da morajo mlini žito pred mlenjem temeljito očistiti. Ta nalog so mlinarji radi izvrševali, kar dokazuje, da so vračali aprovizaciji večkrat precejšnje količine odpadkov in grašlce, česar aprovizacija ni nikdar porabila v mletje. Iz moke mestne aprovizacije se je pekel tudi kruh v mestni pekarni in ni bilo nikdar nobeue pritožbo. Vodja aprovizacije jo večkrat tudi osebno nadziral mlino. Ni sicer izključeno, da se je kaka vreča moke pokvarila, ali da je bila slabša,vendar pa se to no sme vzeti kot povod za kazen, ker se ne more vsake vrečo dati točno in kemično preiskati. V splošnem so je dokazalo, da Je vodstvo aprovizacije storilo vse, da je dobavljala aprovizacija dobro moko. Ker so je aodl-ščo uvorllo, da v tem slučaju ni govora o kaki malomarnosti obtoženca, je bil obtoženi mag. ravn. Ivan Terdina opro. ■■» VI MNHk fWWT» »Jugoslovanska dri&va», ki iibaja ▼ Val parale u v Južni Ameriki, so letos dan lt. julija, t. j. Petrov dan, tudi tamkaj svečano proslavili. Vri Jugoslovani. pa tudi mnogi domačini so iz-vesili zastave. Glavna, dnevnika, v Valparainu «E1 Mercurio* in «La Uni-on> sta prinesla sliko kralja Petra ter obširno poročala o Jivljenju in delovanju kralja Petra. Sef tamkajšnjo provincijalno vlade je osebno izrazil na konzulatu svoje fieetitke našemu vladarju. * Poskušeno podkupovanje stražnika. Cerkovnika v štepanjl vaal J. Potokarja je ustavil stražnik na cesti, ker je vozil brez luči. Po daljšem obotavljanju mu je povedal Potokar, da s« piše Ivan P.idr žaj, samski posestnik iz Fužin. — Ker se je zdel možakar stražniku sumljiv, jo zahteval od njega legitimacijo. Zviti cerkovnik pa je, ko je uvvlel, da je v pasti, segel v žep in ponudil stražniku mesto legitimacije bankovoc za 40 kron ln mu rekel: »Obdržite si to le, pa me nj troba naznaniti«. 8e le, ko mu je stražnik zagrozil, da ga odpelje na policijo, je mož povedal svoje pravo Ime in značaj. Pri obravnavi je hotel cerkovnik na premeten način vtihotapiti v zagovor tretjo nepoznato osebo, ki naj bi prevzela krivdo. Seveda je bila to preumetna in preveč za ušesa privlečena zvijača, s kalo- uospoetarsivo ščen, s čemer »ta dobila on kakor tudi : r0 „„ je holc, mož opratj. Sodnik seveda aprovizacija lepo zadoščenje. corkovniku ni nascd»l in ga je obsodil * Knjižnica za vodmatskl okraj. Na-jzaradi pokajenega podkupovanja straž-preduo politično ln gospodarsko društvo j nika ,n napn;, Mflneheu, Prannerstrasse 11. Njen namen jo: izv.i Sanjo nemškili Industrijskih izdelkov v Jugoslavijo in uvažanje deželnih pridi I-kov iz Jugoslavije. Natančnejši podatki so interesentom na vpogled pri trgovin ski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Podraženjc madžarskih vin. Vsled močnoga vinskega izvoza se jo po poročilu madžarskega poljedelskega, ministrstva podražilo vino pri proluccntu povprečni za 2nn madžarskih kron pil hektolitru. V primeri s cenami naših vin je šn tudi tako podrnženo m.idž.irsko vino ce ne.iše. nego jo naše. bili skrbno sestavljeni, zato jih je občin- najbrže vsled preveč zavžitega alkohola j vnel prepir, ki pa so .je kmalu polegel. ; stvo simpatično sprejelo. Vrela je iz njih ^ / na , nifi hlMega s,ntef. mlndoiiial-o r\nirrliton«irtet to vlndoiAnA rti. " , ,_. .. r, vrnil proti domu. Kar pndrvi za njim šolar in ga udari z velikim kamnom s tako silo po glavi, da se je zgrudil nezavesten na tla. * Pazite na otroke. Milka Hren, kajžar-jeva hčerka iz Strug, se je doma brez nadzorstva starišev igrala na vozu. Pri tem je padla raz voz in si pri paden zlomila levo roko. * Nezgoda. Dolavec. v papirnici na Vevčah, Zupančič Fran, je delal na stroju za navijanje papirja. Ko je ravnal papir, je zadel ob stroj, ki mu je k sreči prizadejal mladeniška navdušenost za vladajočo dinastijo. Sklepno je pevsko društvo »Lipa« zapelo vedno lepo žalostinko »Vi-gred* in himno »Bože pravdc». Končno je predsednik izrekel toplo zahvalo občinstvu za izredno dober obisk. Pohvaliti moremo rodoljubno delovanje tukajšnjega številnega dijaštva. Klub se jc razdelil v razne sekcije, kjer se vrše skoraj dnevno predavanja, pripravljajo Se igre, uči se stenografija itd. Le tako naprej vrla mladina! Iz Št. Jakoba ob Savi nam poročajo: Škofijski ordinarijat v Ljubljani je od- samo ,ahi;0 7,moekanino nad laktom, redil, da so v vseh. župnih in drugih du- j • Zagoneten napad. V Gorjancih na hovniških cerkvah škofijo zvoni na pred-| polenjfkem ^ te d„j neznanec napadel večor pogreba kralja po Ave Mariji in na | t.rf,ovca Marka Juriča iz Hi-gsta pri Sudan pogreba pred cerkvenim obredom z > Napadalec jo streljal na Jurišiča vsoini zvonovi pol uro. Župnik v St. Ja- t„r „a ranU na vratu in na lovi roki. kobu je prijatelj SusteršiSev Anton .Tome j . Razni vlomi ,„ tatvine v Ljubljani, Njegov orgamst m cerkovnik jo sedel ob j y nofj 0(| na j,g !tvg,lsta je vlomil času, ko bi moral zvoniti za kralja, pri i v podstrešje Ivano Bayer v tatempiharju hi ^e na opozonlo, naj gre rlorlian8ki lllic! st. 29. uk.^lel jo salon-zvonit, je šel. Vendar nt mogel drugače, I ko JBukDjo vredno .-)000 kron, črno na-da jo izrazil mrznjo, eeš da zastonj ni ' e ,nJT0jaške jahB,n0 hlače 1000 K dolžan zvoniti in da ga ne moro nihče s,- -eD3ki leJt ^^ 1200 kron. Tat so liti. Zvonil je samo z dvema malima 1 .......... zvoncema, tako. da so ljudje spraševali, kateri otrok jo'v vasi umrl (z dvema malima zvoncema se zvoni samo mrličcm-otrokom). — Dan po pogrebu ae je obhajala obletnica smrti Mihaela Grada, voditelja Orlov v št. Jakobu. Takrat pa jc pač zvonil mežnar z vsemi zvonovi. Klerikalni patrijotizem se pokaže ob vsaki priliki. * Iz Sv, Jakoba v Slov. Goricah' nam poročajo: Oddelek finančno stražo, ki jo bil dosedaj na Pesnici, se premesti s 1. septembrom v Sv. Jakob, kamor se preseli najbrže tudi orožniška postaja. * Griža na ptujskem polju sc vodno bolj nevarno razširja. Neposredno pred Mariborom jo bilo dosedaj žo 25 smrtnih slučajev, šola v Hočah jo zaprta. Ljudstvo jo nepoučeno, zdravniki pa nočejo na deželo. * Potniški promet v Prekmurju. Pri dnevnih vlakih vozi autobus s postajo Dolnja Lendava v Mursko Soboto, je že podnevi skril v hiši in pobegnil po dovršeni tatvini skozi pritlično okno. — Posestniku Josipu Puhu v Gradišlci ulici št. 22 jo ukradel nepoznan tat Iz Figov-čevega dvorišča 2000 K vrodno kolo. Ta. tu. nekega kmetskega fanta, so videli gostje, ko se je odpeljal proti Šiški. — V zavodu Sv. Marte je ukradla šiviljji Mariji Bajt neka Karoiina Lisjak, ki je pri njej stanovalr, ročno torbico, v kateri je bilo nekaj denarja in 100 K vredo™ ženski pas. — Profesorju Josipu Kremen-šku na obrtni šoli jo ukradel neznan že-par na postaji Paračin črno usnjato list. nico, v kateri je bilo 8000 kron denarja, orožni Ust in potni list in še reč društvenih legitimacij. Opozarjamo vse p. n. trgovce in to-bakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Noben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsumentie. btevajte edino le to vrsto! (403) = Podpisovanje notranjega posojila prične 1. septembra in bo trajalo do 1. oktobra. = Centralne carinarnice. Generalna direkcija carin je sklenila, da začne čimprej s forniranjem centralnih carinarnic pri vseh pokrajinskih vladah. = Cene na kraljevskem sejmu v Zagrebu. Letošnji kraljevski semonj v Zagrebu se jo vršil dno 28. avgusta. Prignali so na sejem 7000 glav govojo živine, 500 konj in 1200 svinj. Cene so bile naslednje: voli prve vrste 21 do 23 K, voli druge vrste 11 do 18 kron, biki 18 kron, jnnice 10 do 18 kron, krave 9 do 14 kron, teleta 14 do 18 kron, svinje prve vrste 34 do 36 kron, svinjo druge vrste 28 do 30 kron. Za krmo so sc doseglo sledeče cene: seno 400 do 700 K, detelja 650 do 800 kron, slama 270 do 300 kron, ovsena slama 500 kron za 100 kilogramov. Žitno tržišče v Bački. Podružnica goepiškega trgovskega udmženja v Gaj-dobri priobčtijo cene na tamošnjem tržišču: pšenica 1030 do 1050 K, koruza 800 kron. oves 750 K. moka št. 0 15.00 K ("za kg), ostale moke po kakovosti po 1 K cenejše. Poročilo se tudi pritožuje, da primanjkuje vagonov. — Jugoslovanska Industrija kemičnih izdelkov d. d. v Karlovcu so ja osnovala z delniško glavnico 2,000.000 kron, razdeljeno na 100 delnic po 500 kron. = Tvornica za izradbu drvenih proizvoda d .d. Sisak' povišujo glavnico od 1,200.000 na 2 milijona kron z izdanjem 1600 delnic po 500 K nominale. = Mlin in parno kopališče v čačku. V Oačku se začne v najkrajšem času graditi velik moderni mlin. Mlin bo eden najmo-dernejšiii v celi državi. V zvezi z mlinom se zgradi moderno parno kopališče. = Ekonomske poslcdlce evakuacije Ba-ranje. Ker je letošnja žetev v Baranji bila izvanredno dobra, so mnogi naši trgovci nakupili ogromne množine žita; nekateri celo do 100 vagonov. Vsled eva^ kuaclje so vse te zaloge ostale v evakuiranem ozemlju. => Avstrijske tlsočkronske novčanlce se vzamejo lz prometa. Avstro-ogrska banka naznanja: V prometu nahajajoče se nemško-avstrijske 1000-kronske nov. čanioe prve emisije z datumom od 2. januarja 1902. se vzamejo iz promota. Te novčanlce se morajo zamenjati do 31. t. m. pri avstro-ogreki banki ali pa pri njenih podružnicah, ker s tem dnem poteče zadnji rok za zamenjavo. Parz« fGlei tudi na I. strani!. Zagreli, devize: Berlin ''00.50 — 210. Milan 7B9 — 761 London 662 — 06-1. Newyorl< čok 177.50 — 179, Tnriz 187." — 1379. Praga 213.25 — 213.75. Švica 3025 — 3035, Dunaj 16.00 —17.05. Budimpešta .16.50 — 40.75, valute: dolar 176 — 176.50, avstrijsko krono 18 — 18.75, rublji 31 — 83. češko krono 215. napoleoni 625 — 629, marke 208 — 211, lire 753 — 755. madžarsko krone 45 — 47. Banka za Primnrje 815. Trg. obrtna banka 235 — 240. Hrv. cskoinptna. banka 013 — 645 Jadranska banka 1050. Jugoslovenska banka 495 — 500, Ljub. kreditna banka 815. Narodna banka 495 — 505. Rečku pučka banka 102 -- 105. Praštcdiona 5070 — 5080. Slov. cskoinptna banka 620. Srpska banka 700 — 705. Goranin 576 — 616. Gutman 1125. Dubr. par. družba 4:100. Našička industrija drva 500 — 525. Slavonija 475 — 485. Ljub. strojne tovarno in livarne 860. Beograd, valut.e: dolar 44.20, franki 340. marke 52.50, avstrijsko krone 4.40, devize: London tffi.25, Pariz 341, Praga 52,90, Dunaj 4.17, Berlin S2.40, Se lun 231, MIlan 186. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Dan 25. avg. g,; fi '5* <« S i s S' a A 5 g F ^ a ce a S o 1 7. 732-5 14. 732-3 Vetrovi j Nebo * »•5l brez vetra 733'l:17-2l si. dež obl. Srednja včerajšnja temperatura 18-6, normalna 17-9. Vremenska napoved: v. deževno vreme. Solnce vzhaja ob 5-10, zahaja ob 18-54. Lastnik in izdajatelj Konzorcij ,,'Jtttra", Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. nHCBRUH1 74 Blagajna velikega vojvode Roman. . .Ffflp jte oparil nevarnost in zagrabil za vesla, začel je veslati z vso močjo, da bi prišel iz svetlobnega kroga. Komaj jt: parkrat udaril z vesli po vodi, je zndonel drugi strel in kroglja je zažvižgala nad njih glavami ... Oglasili se je v noč glas v slabi španščini: «Stopl Vi tasti doli n:i morju, ako ne mirujete vas postrelimo! Kdo ste, kaj hočete, zakaj streljate ?» ^Streljate!* jc odgovoril jezno Filip. «Kdo je več streljal, vi ali mi? Jaz imam v pris tanižču jahto in sem hotel opozoriti -kapitana!* «Lažeie!» se- je zaslišal glas iz megle. «Vi niste sploh v pristanišču. Veslajte takoj semkaj, da vas pregledamo! Takoj, sfcer streljam... Zopet kak prokleti btintovnik.. > Filip je slišal tudi te zadnje besede, ki jih je dodal oni tam v megli nekemu, ki je moral biti v njegovi bližini. Veliki vojvod?, in Filip sta se spogledala ... oba sta imela na ustih in jeziku isto vprašanje: ali sanjata? Ali bdita? Kje sta, ali nista v pristanišču? Tuja ladja, nedvomno bojna ladja... Torej se bo nazadnje ob-istinila tudi ta laž velikega vojvode; to bi bilo res nad vsako pričakovanje ... Nista se gledala niti par sekund, ko je zopet zadonel strel, krogca ie memrem v vodo, sonq me-1 ter daleč od čolna. ! «Za božjo voljo, veslajte vendai!» je zaklical Ramon. Ljudje v megli se ne šalijo, zdi se mi, da sem v blaz-nici, prav ničesar ne razumem.* — Filip jc zagrabil vesla in veslal z vso naglico v smeri, odkoder je prihajal glas. Sicer je bil Filip v svojem življenju pripravljen na najrazličnejša presenečenja, toda kar se godi tukaj, je preveč, da bi mogel verjeti resničnost vsega. Gotovo so to sanje! Naenkrat je videl, kako se pred njim dviga iz megle in morja ogromna senca; slišal je oni isti glas: «Stop! Čakajte! Kdo ste?» Nekaj trenotkov je preteklo, potem se je pa od gladke sive in oklopljene strani ladje stegnil žerjav, ki je zagrabil njih čoln in ga tik nad morsko gladino dvignil in prenesel k stopnicam, kjer sta stala dva moža v uniformi... Luč je bila preslaba, da bi jih mogel razločiti natanko____ videl je samo, da je bil eden obeh velik, ta je gotovo poprej klical; ta je nekaj zamrmral svojemu tovarišu, kar pa Filip ni mogel razumeti, ker ni razumel tega jezika, potem pa rekel špansko: «Vaša sreča, da ste nas ubogali! Toda vraga, kakšni ste! Ali ste uporniki? Pojdite na krov, da se izpove-ste!» «S kako pravico to zahtevate,* je vprašal jezno veliki vojvoda! «S pravico močnejšega! Mi smo I 'danes tukaj Čuvar? mira, zakona in reda!* »Lepi Euv...» je hotel reči veliki vojvoda, toda Filip ga je potegnil za rokav. «Ali mi hočete pomagati, da prenesemo to damo, bolna je!» «Dama? Pilmik v noči?* je rekel tujec in dodal nekaj besed, ki so bile prav gotovo kletev. Filip se je ves stresel, spoznal je jezik ... mož govori rusko! Da, vraga pravo ruščino!* Dolgin v uniformi se je sklonil in popolnoma v nasprotju a svojim dosedanjim nastopom in pomagal galantno don Ramontt in veliki knegi-nji, ki je bila še vedno napol v ne-svesti in se še vedno opirala na vojvodo po stopnicah navzgor. Don Ramon se je takoj pomiril, zahvalil se je tujcu in pomagal plezati svoji spremljevalki po ojkih železnih stopnicah. «Vaš prijatelj je ranjen?* je vprašal tujec Filipa. «Da!» je odvrnil Filip na kratko. «Ali vas smem vprašati, koliko časa nas mislite zadrževati na krovu?* «Dokler mi ne odgovorite nekaj vprašanj!* »Mnogo ?» «To je odvisno o pod jtev. 1386. 1386 2-2 Nudim brezobvezno Ciril-Metodove vžigalice DRAVA""-VŽIGALICE*! ruibe sv. Cirila In Metoda. družbe < Zaloga pri 1». Pardana i L)ubt]an1. Cena povsem konkurenčna. Pri naknpu vžigalic zahtevajte moj cenik. J. Perdan, LJubljana. ■■BanMBBagaaaiaaBBaastaaoasiaa f amerikansfeo strojno! i olje! Posebnosti domačega izdelka za »oo novorojence. Tetra-perilo. 74 C. J. HAMANN Mestni trg 8. Naročajte Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljabljanaki Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik prinaša celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. IzSel je popolnoma novi opremi 206 88 Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. izredno težko; Olje, lahko, za vretena; |j olje za transmisije; R Olje, strojno za poljedelske stroje; ! olje, strojno za težke stroje; S olj* za avtomobile, lahko; ■ olje „ i Olja za cilindre; S olje proti praha. 57 104—101 fn Qlavna zaloga: 8 i a S. Medic, Rakove h Zanki, d. z o. i. prej A. Zanki ^r! sinovi. oskrbnica (gospodinja), popolna izvežbanost v gospodinjstvu in primeren nastop za vzgojevalr zavod, plača po dogovoru; 134 p refe kti (srednješolska matura), plača K 1000'—. takoj vposiati na naslov: Mestni Pravilno opremljene prošnje j magistra«, Ptuj 1822 8- Potnika samo prvovrstno, skušeno in že vpeljano moč, išče tvornica špirita, likerj in ruma, veležganjaroa alkoholnih pijač in veletrgovina z vinom za Sli venijo. Natančne ponudbe pod »Potnik it. 1322" na npravo „Jutra {J novo i Albin Ogris novoi H Borba za jugoslovansko državo. n m A U a » Cena 32 K, po pošti K I'80 več. Kdor se hoče poučiti, kako so agitirali naši izseljenci med svetovno vojno v Parizu, Londonu, Rimu, Waehingtonn in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkoče so morali premagati, naj čifca Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma nova, dosodaj pri nas noznana dejstva. Knjigo naročajte pri 207 30 Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. f V i f 1