9 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 9-14 Bralna motivacija učencev predmetne stopnje na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik Izvleček Februarja 2023 smo na naši šoli izvedli anketo o bralni motivaciji učencev predmet- ne stopnje. Osredotočili smo se le na predmetno stopnjo, saj vemo, da je na razredni stopnji težav z bralno motivacijo bistveno manj. Želeli smo dobiti informacijo o tem, kaj se dogaja z bralno motivacijo po vertikali, torej od 6. do 9. razreda. Anketni vprašal- nik je bil razdeljen med naključno izbrane oddelke na predmetni stopnji, vzorec pa je zajemal 91 anketirancev. Rezultati so pokazali, da bralna motivacija s starostjo resnično upada, saj se delež tistih, ki zelo radi berejo, s starostjo drastično manjša, s starostjo pa se tudi zvišuje delež tistih, ki berejo, samo če je nujno. Anketa je pokazala tudi, da se bralna motivacija razlikuje glede na spol anketiranih. Raziskava je pomembna za šolski prostor, saj nam podaja neko sliko bralne motivacije med učenci in učenkami na predmetni stopnji in hkrati odpira mnogo vprašanj glede samega motiviranja mladih za branje. Tako knjižničarji kot učitelji se trudijo na najrazličnejše načine, da bi pri mladih povečali bralno motivacijo, da bi jih spodbudili k branju in obisku knjižnice, in ta razis- kava podaja nekaj pomembnih informacij, kako lahko to tudi dosežejo. Ključne besede: pismenost, bralna pismenost, bralna motivacija, osnovna šola Abstract In February 2023, we conducted a survey at our school on reading motivation among sixth- to ninth- grade students. We only focused on that group because we know that there are significantly fewer prob- lems with reading motivation among younger students. We wanted to obtain information about what is happening with reading motivation vertically, i.e., from the 6th to 9th grade. The survey questionnaire was distributed among randomly selected classes and the sample consisted of 91 respondents. The results showed that reading motivation really declines with age, as the share of those who like to read a lot decreases with age, while the share of those who read only if necessary increases with age. The survey also showed that reading motivation differs depending on the gender of the respondents. The research is important for the school environment as it gives us a picture of reading motivation among older male and female students and, at the same time, opens up many questions regarding their motivation to read more. Both librarians and teachers are working in a variety of ways to increase the reading motivation of students, to encourage them to read more and visit the library, and this research provides some impor- tant information on how they can achieve this. Reading Motivation of Sixth- to Ninth-Grade Students at Fran Albreht Kamnik Primary School Nataša Logar Andič UDK 028.5-053.5 Keywords: literacy, reading literacy, reading motivation, primary school STROKA in PRAKSA 10 Nataša Logar Andič: Bralna motivacija učencev predmetne stopnje na osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik UVOD Knjižničarji na osnovnih šolah veliko pozorno- sti namenimo spodbujanju bralne motivacije med učenci. Lahko bi rekli, da je to ena naših ključnih nalog. Na najrazličnejše načine se trudimo, da bi mlade privabili v knjižnico, jih motivirali za branje, vendar imamo včasih občutek, da ves naš trud obrodi le malo sadov, predvsem na predmetni stopnji. Tudi na naši šoli opažamo, da veselje do branja z leti upada, zato smo se odločili med učenci predmetne stopnje izvesti anketo na temo bralne motivacije, saj je le-ta eno ključnih vprašanj, s katerimi se knjižničarji ukvarjajo v šolskih knjižnicah, učitelji v svojih razredih, strokovnjaki na različnih področjih pa na ravni države. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem otrokovega branja, so že pred časom ugotovili, da so za branje potrebni trud, vztrajanje in že- lja, vse to pa je povezano z motivacijo. Domače in tuje raziskave pismenosti kažejo na to, da je glavni problem pismenosti prav v pomanjkanju motivacije za branje. Kako torej učence pripraviti do tega, da bi več brali, kako jih navdušiti za branje tako lepo- slovnih kot poučnih knjig, kako jih pripraviti za branje za učenje, kako jih motivirati, da bodo z veseljem posegali po knjigah, kaj jih ovira, da tega ne naredijo? Zakaj bralna mo- tivacija pri starejših učencih tako zelo upade? Kakšni so razlogi za ta pojav? Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja poskušajo strokovnjaki z vsega sveta odgovoriti že dalj časa. Odgovori so zelo raznoliki, vsi pa se strinjajo, da je treba razvijati otrokovo motivacijo za branje že v zgodnjem otroštvu, ko otrok sam še niti ne zna brati. BRALNA MOTIVACIJA Bucik (2006) pravi, da je motivacija za branje ključna sestavina pismenosti in kot taka poleg interesa za branje ter pozitivnega odnosa do branja eden izmed najpomembnejših ciljev vzgoje in izobraževanja. Motivacijo strokov- njaki pojmujejo kot neločljivi del celotne učin- kovitosti bralca ter jo najtesneje povezujejo z razvojem pismenosti. Danes bralno motivacijo pojmujemo kot »nad- pomenko za različne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo človeka k branju, dajejo bralnemu procesu smisel in tako pomagajo posamezni- ku, da vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še ponoviti (ponovno doživeti)« (Pečjak, Gra- dišar, 2002, str. 51). NOTRANJA MOTIVACIJA Bralno motivacijo delimo na notranjo in zuna- njo bralno motivacijo. Kot pravi Bucik (2003), se notranja motivacija nanaša na posamezni- kovo notranjo željo in zavzetost v neki aktiv- nosti ne glede na to, ali ima aktivnost zunanjo vrednoto. Notranje motiviran otrok bo tako sam izbral knjige in jih bral v svojem prostem času v šoli ali doma. Tak otrok pogosto izgubi občutek za čas, ker je tako zatopljen v branje. »Notranje motivirano vedenje izhaja iz posa- meznikovega interesa in ne potrebuje nobene nagrade, razen spontane izkušnje posamez- nika, povezane z njegovim interesom in s tem z užitkom ob branju. Notranja motivacija vznikne zaradi osebnih interesov in lastnih izkušenj, ki jih posameznik razvije v razloge za branje.« (Bucik, 2003, str. 112) Pri notra- nji motivaciji so cilji dolgoročnejši, notranja motivacija vodi k vseživljenjskemu branju ter prispeva k večji bralni in učni uspešnosti. ZUNANJA MOTIVACIJA Vir zunanje motivacije izvira predvsem iz okolja, iz katerega posameznik izhaja. Spod- bujajo jo zunanji dejavniki, kot sta na primer pohvala ali nagrada. Kot pravi Bucik (2003), se zunanja motivacija nanaša na situacijo, ko se posameznik udejstvuje v aktivnosti zaradi zunanje spodbude. Otroka, ki bere, da bi dobil točke ali zlate zvezdice, motivira spodbuda, ki mu jo je dala učiteljica. Priznanje, želja, ustreči odraslim, in dobivanje dobrih ocen so tipični primeri zunanje motivacije. Bralna aktivnost po doseženem cilju po navadi usahne. Pri zu- nanji motivaciji so cilji kratkoročnejši, kar vodi v manjšo bralno in učno učinkovitost, redkejše branje in branje le v času izobraževanja. »Nešteti strokovnjaki ugotavljajo, da so ob vstopu v šolo učenci večinoma motivirani tako za branje kot za učenje in se želijo čim prej Motivacijo strokovnjaki pojmujejo kot neločljivi del celotne učinkovitosti bralca ter jo najtesneje povezujejo z razvojem pismenosti. Notranje motivirano vedenje izhaja iz posameznikovega interesa in ne potrebuje nobene nagrade, razen spontane izkušnje posameznika, povezane z njegovim interesom in s tem z užitkom ob branju. 11 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 9-14 naučiti samostojno brati. Na prehodu iz nižje v višjo stopnjo osnovne šole pa se motivacija za branje znatno zmanjša /.../. Na višji stopnji osnovne šole se navadno zmanjša storilnostna motivacija za učenje pri vseh predmetih in učnih dejavnostih, s tem pa tudi za branje.« (Pečjak et al., 2006, str. 23) Po mnenju strokovnjakov so razlogi za zmanjšane bralne motivacije z leti šolanja, ki so povezani z delovanjem šolskega sistema, naslednji: • z leti šolanja se v šoli vedno manj bere, • poučevanju branja se z leti šolanja namenja manj časa, • učitelji višjih razredov osnovne šole in srednje šole niso dovolj usposobljeni za poučevanje branja, • šole namenjajo premalo denarja za knjige, ki bi omogočile večji izbor, • razredi so večji, • večji poudarek je na disciplini, • manj je stikov med učenci in učitelji, • manj je možnosti učencev za izbiro in odlo- čanje pri branju, • poudarek je na zunanji motivaciji in ocenah, • preveč je frontalnega pouka. Prav tako pa strokovnjaki opažajo, da interes z leti šolanja bolj upada pri dečkih kot pri de- klicah. Dekleta so bolj kompetentna za branje in imajo na splošno pozitivnejša stališča do branja kot fantje. ANKETA Anketo so reševali učenci in učenke na predmetni stopnji. Iz vsakega razreda (6.–9. razred) smo naključno izžrebali en oddelek. Anketo je izpolnilo 91 učen- cev – 43 deklet in 48 fantov. Anketo smo oblikovali na spletni strani https://1ka. arnes.si/, učenci pa so jo izpolnili na tablič- nih računalnikih pri urah slovenščine. Vprašanja, ki so nas zanima- la, so bila: 1. Kakšen je odnos učencev do branja? 2. Kako pogosto berejo knjige, ki niso poveza- ne s šolo? 3. Kakšni so razlogi, da v prostem času berejo? 4. Katero vrsto gradiva najraje berejo? 5. Katere vrste knjig najraje berejo? 6. Kdo najbolj vpliva na njihov izbor knjige? 7. Ali knjigo vedno preberejo do konca? 8. Kakšen je razlog, da knjige ne preberejo do konca? 9. Kako bi jih knjižničarka ali učitelji spodbu- dili k branju? 10. Kako pogosto berejo njihovi starši? 11. Koliko knjig so prebrali v zadnjem mesecu? 12. Katera je njihova najljubša knjiga? REZULTATI Rezultati so pokazali tisto, kar knjižničarji, uči- telji ter drugi strokovnjaki opažamo na dnevni ravni – z leti motivacija za branje upada, čim starejši so učenci, tem manj berejo, berejo le, če je nujno, pa še to samo občasno, branje v prostem času za zabavo ali sprostitev pa je zaznati tako rekoč le pri dekletih. To lahko morda povežemo s tem, da imajo mladi v svojem prostem času veliko drugih obveznosti in za branje posledično velikokrat zmanjka časa. Glede na spol se je pokazalo, da dekleta berejo raje in pogosteje kot fantje, kar je na naši šoli zelo lepo vidno tudi v praksi. V Pri zunanji motivaciji so cilji kratkoročnejši, kar vodi v manjšo bralno in učno učinkovitost, redkejše branje in branje le v času izobraževanja. Slika 1: Odnos anketiranih do branja 12 Nataša Logar Andič: Bralna motivacija učencev predmetne stopnje na osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik svojem prostem času fantje največkrat berejo le knjige za domače branje, dekleta pa več- krat posegajo po knjigah tudi za sprostitev in zabavo. Raziskava je podala tudi zanimivo ugotovitev, in sicer da zaradi spodbud učiteljev ali knjiž- ničarke bere več zelo malo število učencev in učenk, saj na izbiro knjige največkrat vplivajo sami, sledi pa vpliv staršev. Podatek je zanimiv, saj vemo, kako pomemben je zgled staršev, tako da bi bilo dobro, da bi se v prihodnosti s tem vprašanjem več ukvarjali tako v knjižni- ci kot v aktivih učiteljev ter razmislili, kako bi lahko, poleg bralne značke za starše, še spodbudili starše, da bi brali več, tako pa bi posredno morda spodbudili tudi mlade, da bi večkrat posegli po knjigah. V nadaljevanju ankete so rezultati pokazali še, da učenci in učenke najraje berejo leposlovne knjige, zanimanje za poučne knjige in revije pa z leti upada. Najraje berejo pustolovske knjige, sledijo jim zabavne zgodbe, kriminalke, stripi, mladinske knjige, grozljivke, ljubezenske zgod- be, znanstvena fantastika, zgodovinske knjige, na zadnjem mestu pa je pristala poezija. Na vprašanje, ali učenci in učenke knjigo vedno preberejo do konca, večjih razlik med spoloma ni bilo zaznati, velike razlike pa so bile glede na starost. V 6. razredu učenci in učenke v veliki večini preberejo knjigo do konca, med- tem ko ta odstotek drastično pade v 7., 8. in 9. razredu. Kot razlog navajajo, da jim knjiga ni bila dovolj zanimiva. Rezultat ni presenetljiv, glede na to, da vemo, da v večini primerov na izbor knjige vplivajo učenci sami, ki pa niso strokovnjaki za izbor kakovostnih mladinskih knjig. Ker učenci manj pogosto zahajajo v knjižnico, kjer jim knjižničarji lahko ponudimo kakovostno branje, primerno njihovi starosti, tako večkrat posegajo po knjigah, ki zanje niso primerne, in jih posledično ne preberejo do konca, ljubezen Slika 2: Odnos anketiranih do branja glede na spol Slika 3: Razlogi za branje v prostem času Slika 4: Vpliv na izbor knjige 13 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 9-14 do branja pa se tako posledično tudi zmanj- šuje. Na vprašanje, kako bi jih knjižničar ali učitelj spodbudil k branju, je večina učencev in učenk odgovorila, da jih ne bi nič spodbudilo k branju, sledili so odgovori: Z glasnim branjem učiteljev v razredu, S pogovorom o knjigah v knjižnici, S predstavitvijo mladinskih knjig v splošni knjižnici, S srečanjem s pisateljem ali pesnikom, na zadnjem mestu pa je pristal odgovor S knjižnim klubom na šoli. Glede na spol pri tem vprašanju ni bilo velikega odsto- panja, več odstopanja je bilo pri starosti učenk in učencev, saj zanimanje za promocijo branja z leti močno upada. Dobljeni podatki so vse- eno zelo dragoceni, saj lahko glede na njih v prihodnosti drugače zastavimo samo promoci- jo zanimivih knjig, tako v knjižnici kot v raz- redih, če upoštevamo dobljene podatke, ki se nanašajo na spol in starost učenk in učencev. Glede na to, da vemo, da so starši velik zgled svojim otrokom, nas je pri naslednjem vpraša- nju zanimalo, ali se to vidi tudi pri branju. Ali je tudi na naši šoli vidna povezava med tem, koliko doma berejo starši in koliko posledično berejo učenci in učenke? Rezultati so pokazali, da vsakodnevno branje staršev z leti upada. Čim starejši so, tem manj berejo, in to velja tako za starše kot za učenke in učence. Da so starši pomemben člen v motivaciji za branje, je že znano, z anketo pa smo to tudi do neke mere potrdili. Seveda bi bilo treba za bolj verodostojne podatke izvesti obširnejšo anketo na to temo. In spet se vračamo k vprašanju, kako starše spodbuditi, da bi brali več, da bodo posledično njihovi otroci brali več. Naše pred- zadnje vprašanje se je nanašalo na število knjig, ki so jih prebrali v zadnjem mesecu. Rezultati so pokazali, da v zadnjem mesecu Slika 5: Prebrana knjiga do konca glede na starost Slika 6: Načini spodbujanja k branju Rezultati so pokazali, da v zadnjem mesecu učenke in učenci, v največjem deležu, niso prebrali niti ene knjige, kar je zaskrbljujoče. 14 Nataša Logar Andič: Bralna motivacija učencev predmetne stopnje na osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik učenke in učenci, v največjem deležu, niso prebrali niti ene knjige, kar je zaskrbljujoče. Zopet se je pokazalo tudi, da so učenke boljše bralke od učencev, saj rezultati kažejo, da be- rejo več. Prav tako se je pokazalo, kako bralna motivacija z leti resnično upada, saj učenci in učenke z leti berejo vedno manj knjig. Naše zadnje vprašanje pa se je nanašalo na njihovo najljubšo knjigo. Največ učenk in učencev je odgovorilo, da nima najljubše knjige, kar ni presenetljiv podatek, glede na to da ne berejo veliko, na drugem mestu pa je z največ glasovi slavila zbirka knjig Harry Potter. SKLEP Domače in tuje raziskave kažejo, da bralna motivacija med učenci s starostjo upada in da je predvsem na predmetni stopnji ta upad še posebej izrazit. To smo dokazali tudi z našo raziskavo, saj so rezultati pokazali upad bralne motivacije med učenkami in učenci predmetne stopnje. Razlogi, zakaj na predmetni stopnji bralna motivacija upada, so različni – od tega, da imajo učenci vedno več obveznega branja za šolo, več učnih predmetov, da nimajo več tako tesnega stika z učitelji, da imajo manj možnosti za izbiro branja, da je branje povezano pred- vsem z zunanjo motivacijo – s pridobivanjem ocen, da imajo mladi vedno več zunajšolskih dejavnosti, do tega, da je uporaba družbenih omrežij preplavila življenje mladih itd. Posle- dično seveda motivacija za branje na predme- tni stopnji drastično upada. Spoznanja, pridobljena z raziskavo, bomo s pridom uporabljali pri svojem delu. Učitelje predmetne stopnje bomo spodbujali, da v razredu učencem čim večkrat berejo, učitelji- cam slovenskega jezika bomo priporočili, da učencem dajo večjo izbiro knjig za domače branje, na šoli bomo organizirali bralni klub še za starše in učitelje, učence bomo večkrat odpeljali v splošno knjižnico na predstavitev zanimivih mladinskih knjig, v šolski knjižnici pa bomo pogosteje prirejali bralne čajanke, učencem in učenkam glasno brali iz knjig, jih večkrat povabili v knjižnico na predstavitev novih knjig ter pri nabavi novih knjig upošte- vali tudi rezultate naše ankete. Slika 7: Število prebranih knjig Viri Bucik, N. (2003). Motivacija za branje. V M. Blatnik - Mohar (Ur.), Beremo skupaj: priročnik za spod- bujanje branja (str. 112–118). Mladinska knjiga. Bucik, N. (2006). Spodbujanje motivacije za branje. Šolska knjižnica, 16(2), str. 63–72. Pečjak, S., Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategi- je. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pečjak, S., Bucik, N., Gradišar, A. in Peklaj, C. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. NATAŠA LOGAR ANDIČ, uni. dipl. italijanistka in bibliotekarka, zaposlena na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik Naslov: Osnova šola Frana Albrehta Kamnik, Šolska ulica 1, 1241 Kamnik E-naslov: natasa.logar-andic@os-fa.si