I.ETO XLI, ŠT. 27 Ptuj, 14. julija 1988 CENA 500 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Trenutni utrip ormoškega in ptujslcega gospodarstva (stran 2) Kaico ravnamo ob nesreči (stran 3) Če ne trpiš, ne okusiš, kako sladko je življenje (stran 3) Ribiška sreča Goršetovih (stran 12) UVODNIK ^ Računalniki odpovedujejo Seveda smo ljudje že naveličani stalnih izletov v zgodo- vino, v katerih na najrazličnejše načine ugotavljamo, kako je bilo, ko še nismo bili v krizi ali, boljše, ko se nismo zave- dali, kako usodne so odločitve v gospodarstvu in napake ti- stih, ki vodijo gospodarsko politiko te države. Pa vendar ne moremo zgodovine odpisati in izhajati iz sedanjega trenut- ka. Kdor je imel priložnost prebirati spomine in dnevnik Staneta Kavčiča, se bo najbrž strinjal, da ljudi, poučenih o tem, kako uveljaviti danes tako razvpito tržno gospodar- stvo, nismo imeli tako malo, vprašanje je le, zakaj smo imeli toliko drugih, ki se iz abecede ekonomije niso ničesar nauči- li. Vsepovsod so imeli polna usta marksizma, na prste ene roke pa bi lahko našteli ljudi, ki so temeljiteje preštudirali temelje Marxove ekonomske študije. Za nekatere je pravza- prav boljše, da jih niso, kajti potem bi se morda zgrozili ob dejstvu, kako močni so mehanizmi trga, kako vražje uporni so zakoni blagovnih in denarnih odnosov. Mi pa smo jih po- skušali vkalupiti v dogovore. V (ne)umno ravnanje države, kot da se take zakone da mimogrede ukrotiti in preseči. To, kar se dogaja v našem gospodarstvu že vsaj deset- letje, spravlja v obup najboljše gospodarje in sedaj na kole- na tiste, ki so se zanašali na državni blagoslov in pomoč ve- likih botrov. Agrokomerc in vse zgodbe okoli njega nam ka- žejo grozljivo resnico, da tekoči popravki, kijih izvaja go- spodarska vlada, ne posegajo v temelje sistema. Inflacija in možnost finančne nediscipline nista samo ali pa predvsem posledica neposlušnih gospodarskih subjektov in državlja- nov, nevrednih zaupanja svoje države, temveč imata vzroke v našem skrivanju pred trdo resnico, da je gospodarstvo mo- goče razvijati le po nedvoumnih zakonitostih, kijih svet do- bro pozna in se jim prilagaja. Tako se seveda lahko dogaja- jo ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki imajo lepe cilje, nima- jo pa, žal, realne osnove. Kako urejati denarno-kreditno prodročje, vedo povsod v svetu dokaj dobro, mi pa ga spreminjamo tako pogosto in vihravo, da tožijo ne samo bančni delavci, temveč odpove- dujejo računalniki; ljudje namreč, ki delajo na njih, težko sledijo neprestano spreminjajočim se programom. Tožijo tu- di bančniki in občani pred bančnimi okenci, ko poskušajo dojeti vse spremembe in si jih razložiti. Vse to seveda krepi nezaupanje ljudi. Ali je tej državi kaj do tega, da bi vedela, kako je dejansko z njenimi državljani, in ne bi gradila svo- jih postavk in denarne politike na nerealnih osnovah in pri- čakovanjih, je seveda drugo vprašanje. Ob umotvorih njene gospodarske politike odpovedujejo računalniki. Kaj bo, ko bodo odpovedali ljudje? . Darja Lukman Ponosni smo Za poziranje zahtevamo lep honorar! Saj smo vendar nekaj vredni; če ne verjamete, poglejte vse višje cene v mesnicah. Pa še za grožnje smo primerni. Ce ne boste našim lastnikom plačali pšenice, kot se spodobi, jo bomo pač mi pojedli. Vsem mesa željnim potrošnikom pa lep pozdrav! NOVO VODSTVO OK ZSMS PTUJ Kljub počitnicam sklepčni Volilno-prograinska konferen- ca občinske konference Zveze socialistične mladine je bila mi- nuli petek sklepčna, tako da so mladi lahko razrešili prejšnje vodstvo in izvolili novega. Delo je bilo na konferenci sicer oce- njeno dokaj kritično, bolj pa so se mladi posvetili programu dela za naprej. Za predsednico občinske kon- ference ZSMS Ptuj so izvolili Darjo Lukman, za sekretarja Vlada Fridla, za podpredsednika pa Daniela Hengelmana. Na konferenci so tudi sprejeli sklepe in pobude mladinske javne tribu- ne o turizmu, podprli so kandi- daturo Janeza Janše za predsed- nika rapubliške konference mla- dine in pobude odbora za zaščito človekovih pravic. Dogovorili so se, da bo poglavitna naloga ob- činske konference izobraževanje mladih in da bodo v prihodnje posebej podprli raziskovalne in delovne mladinske tabore. Darja Lukman Občinski samoprispevek po načrtu Odbor za nadzor nad zbira- njem sredstev samoprispevka in njegovo razporeditvijo ter nad izvajanjem del načrtovanega re- ferendumskega programa je na seji 11. julija pregledal uresniče- vanje načrta občinskega samo- prispevka v letošnjem prvem pol- letju. Ugotovil je, da je bilo od 1. 1. do 30. 6. 1988 skupno 706,445.226 dinarjev priliva, to je 45 % letnega načrta. Samo višina junijskega priliva znaša 144 mili- jonov din. Na podlagi tega od- bor stvarno sklepa, da bo zaradi višje inflacije, kot smo jo načrto- vali, priliv do konca leta prese- žen. Tudi poraba sredstev iz samo- prispevka poteka po načrtu. V le- tošnjem prvem polletju je bilo nakazano občinski cestni skup- nosti 275,166.000 din ali 57 % na- črtovanega, preostali denar pa jim bo nakazan iz prilivov za ju- lij in delno avgust. Tako bo, refe- rendumska obveznost do občin- ske cestne skupnosti v celoti iz- polnjena. Znano je, da je v refe- rendumskem programu bilo predvideno za ceste 15% vseh sredstev, ki bodo zbrana v petih letih. Za zdravstveni center Ptuj je bilo letos nakazano 380,289.000 din ali 36 % letošnjega načrta, ostalo bo nakazano v drugem polletju. Za Radio-Tednik je bila poravnana obveznost iz lanskega leta v višini 43,822.505 din. S tem je Radio-Tedniku že bilo nakaza- no 40,7 % deleža iz referendum- skega programa, preostalih 59,3 % pa naj bi prišlo na vrsto šele ob koncu referendumskega obdobja. Radio-Tednik je udele- žen v c&lotnem programu le s 5%. Stroškov SDK pa je bilo v letošnjem polletju za 2,472.544 din. Zdravstvenemu centru Ptuj so doslej bile poravnane predvsem dospele obveznosti za naložbo v energetsko oskrbo. Neplačane obveznosti, ki dospejo v plačilo koncem septembra, še znaša okoli 200 milijonov din, kar bo moč poravnati iz rednega priliva. Zaradi tega bo odbor zbral vse potrebne podatke in zborom ob- činske skupščine na septembrski seji dal predlog za nadaljnje na- ložbe po referendumskem pro- gramu od 1. 10. 1988 do konca leta 1991, to je skupaj še 39 me- secev. Obveznosti so doslej še neuresničenih programov iz refe- renduma znašajo (izkazano v mesečnih prilivih): za ginekolo- ško-porodni oddelek 18,7 mese- ca, za dispanzerje 5,3 meseca, za zdraviliški del (Ptujske toplice) 6 mesecev, za šolstvo (Juršinci in Cirkulane) 6 mesecev in za Ra- dio-Tednik 1,77 meseca oziroma mesečnega priliva. O vrstnem redu nadaljnjega sofinanciranja navedenih še neu- resničenih programov bo odloča- la Skupščina občine Ptuj. Zbor združenega dela in zbor krajev- nih skupnosti bosta že 19. julija razpravljala o aktivnostih pri gradnji dravstvenih objektov na podlagi referendumskega pro- grama. FF Težave denarne politike Tako nekako tarnajo odgovorni zvezni funkcionarji, ko poskuša- jo razlagati letošnje skrajno neugodne gospodarske rezultate. Takoj vidimo, da želijo na denarno politiko, ki je takšna, kot smo jo sposob- ni postaviti in voditi, zvračati težave, ki jih moramo pripisati tistim, ki takšno politiko vodijo. Že vrsto let, to smo poudarjali že večkrat, nalagamo denarni poli- tiki, da naj podpira temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja dr- žave, predvsem pa znižanje inflacije, ohranjanje zunanje likvidnosti države, doseganje predvidene gospodarske rasti. Dosedanji razultati takšne politike so bili prav nasprotni. Ničesar se nismo naučili. Tudi za letos je bilo predvideno nadaljevanje takšne (restriktivne) denarne politike kot doslej. In kam smo prišli? Že po prvih petih mesecih se je pokazalo, da gospodarstvo, pa tudi širša družba s še hitrejšim tem- pom drvi gospodarskemu zlomu naproti. Zaradi tega so v maju sledile temeljitejse spremembe kreditno- ■Tionetarne, cenovne, devizne in drugih parcialnih politik, toda v si- stem se kaj bistveno ni poseglo. Odgovorni funkcionarji imajo polna "sta besed o prehodu na tržno gospodarstvo misleč, da smo s sprostit- vijo cen opravili vse. Še vedno namreč nismo postavili pravih teme- 'jev tržnega gospodarstva. Pa o tem več kdaj drugič. Sedaj si oglejmo, '^aj se je zgodilo na denarnem področju (KMP). S spremembo zvezne resolucije in odloka o ciljih KMP, ki jo je ^ mimogrede povedano — zahteval tudi Mednarodni denarni sklad "*^DS), smo opustili lanskoletni način omejevanja plasmajev (sistem obvezne rezerve na rast plasmajev), ki da je omogočal prav hitro rast denarne mase. Ponovno smo uvedli sistem limitov in sankcije za krši- telje v obliki odvzema pravice d6 primarne emisije, sankcije odgovor- i'h delavcev ter banke. Nadaljevanje na drugi strani. PRVA PODRUŽNICA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE V PODRAVJU Ustanovni zbor v Slovenski Bistrici v nedeljo so slovenskobistriški kmetje ustanovili svojo podruž- nico Slovenske kmečke zveze. V domu kulture se jih je zbralo okrog 400. Predsednik iniciativ- nega odbora za ustanovitev Ivan Pučnik je poudaril, da zvezo ustanavljajo z namenom vzposta- viti živo vez med tistimi, ki zem- ljo obdelujejo, in tistimi, ki jih problemi kmetijstva zanimajo. Zavedajo se sicer, da to še ne po- meni rešitev problemov, da je usoda kmetijstva odvisna pred- vsem od njih samih. Želijo pa re- šiti vlogo zadruge, ki je za zdaj le podaljšana roka države, bila pa naj bi zadruga kmetov, cenovna nesorazmerja zlasti med družbe- nim in zasebnim kmetijstvom, zavzemajo se tudi za odpravo zemljiškega maksimuma, za to, da bi gozdovi prišli v upravljanje zadrug in kmetov. H Kmečki zvezi je pristopilo že 800 kmetov. Na nedeljskem ustanovnem zboru so imenovali 30-članski upravni odbor, ki bo izvolil tudi predsednika podruž- nice Slovenske kmečke zveze v Slovenski Bistrici, prve v Podrav- ju. ■ NaV PREDSEDSTVO SO PTUJ O nalogah v juliju in avgustu Na razširjeni seji predsedstva SO Ptuj, ki je bila 8. julija, so naj- prej potrdili program glavnih prireditev ob prazniku občine Ptuj, ki bodo v soboto, 6. avgusta. Te so: odprtje prenovljenega gostišča na Gorci, povezano z odprtjem haloške turistične poti ali »vinske ceste«, kot jo nekateri imenujejo, zatem bo v Ptuju predstavitev knjige Lac- kov odred, slavnostni zbor občinske skupščine in vodstev družbeno- političnih organizacij s podelitvijo letošnjih priznanj občine Ptuj, sla- vje pa se bo nadaljevalo na ulicah v Ptujski noči. Nato je predsedstvo sklenilo, da za 19. julij skličejo 24. sejo zbo- ^ ra krajevnih skupnosti in 25. sejo zbora združenega dela, saj je večina j predlaganih točk dnevnega reda v njuni pristojnosti. Družbenopoliti- i čni zbor pa bodo sklicali nekaj dni kasneje, ker so v njem stalni dele- ; gati in je treba ugotoviti, koliko jih je v posameznih tednih na dopu- stu, da bo na sklicani seji zagotovljena sklepčnost. Na seji so obravnavali tudi vsebino glavnih točk, ki bodo na dnevnem redu seje. Gre za pregled deficitarnih in suficitarnih pokli- cev v podravski regiji s poudarkom na občino Ptuj za leto 1988, načrt aktivnosti za izvedbo sklepov v zvezi z razpravo o stanju osnovnega šolstva v občini ter predlog sklepa o začasnem prenehanju dela v os- novni šoli na Roden Vrhu, kjer je za novo šolsko leto le 5 učencev. Posebej bodo spregovorili o aktivnostih gradnje zdravstvenih objek- tov na podlagi referendumskega programa v občini in o gradivih za sejo skupščine SRS, ki bo 20. julija. Tu bodo posebno skrb namenili planskim ciljem na področju kmetijstva. . _ Na dnevnem redu sej zbora krajevnih skupnosti in zbora združe- nega dela je tudi več predlogov, odlokov, ki so bili v osnutkih že po- drobneje obravnavani na prejšnjih sejah, nekaj predlogov sklepov ter običajna delegatska vprašanja, pobude in predlogi. FF. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 14. julij 1988 - TEDNIH Težave denarne politike Glede na predvideno 2-odstot- no rast družbenega proizvoda in 94-odstotno rast cen na drobno v okviru 90-95% »CILJNE INF- LACIJE« bi se ob rasti neto do- mače aktive bank za 25,5 % v le- tošnjem letu obseg finančnih transakcij povečal za 97,9 %. Pri tem bi se denarna masa smela povečati do 30. junija za 24 %, do konca leta pa za 60,6 %. S tem okvirjem znaša stopnja restriktiv- nosti 28,9 %. Dinarski plasmaji bank (kot del rasti NDA) bi pri poslovnih bankah smeli znašati največ: za junij 30 %, za september 43 % in konec leta 66,1 %. V zvezi z navedenimi okvirji so določeni še naslednji ukrepi, ki bodo imeli vrsto neugodnih posledic in zapletov pri izvaja- nju. Poglejmo nekatere, ki bodo bistveno vplivali na poslovanje poslovnih bank s prvim julijem letos: zmanjševanje vloge sele- ktivnih kreditov NBJ z omejitvi- jo namenov koriščenja — ni iz- jem ~ povečanje vloge blagajni- ških zapisov s tržnimi obrestnimi merami — diferencirane stopnje obve- zne rezerve na depozite in ukini- tev obvezne rezerve na plasmaje — uvedbo limitov (ponovno) na prekoračitve plasmajev — uvedba >indeksacije< di- narskih depozitov nad 3 mesece ter kreditov nad I leto itd. Indek- sacija pomeni revalorizacijo glavnic depozitov in kreditov na- mesto revalorizacije skozi obre- stno mero odplačil z obrestno mero R tekočega meseca — realne pozitivne obresti za depozite nad 3 mesece morajo biti najmanj za 5 % višje od reva- lorizacijske stopnje (R), za depo- zite, vezane najmanj I mesec, pa stopnja rasti cen v preteklem me- secu — obrestna mera R se določa na podlagi povprečja 3 preteklih mesecev, razen za depozite in kredite nad 3 mesece oz. 1 leto — eskontna obrestna mera NBJ je od 1. junija višja od R še za 6 odstot. točk — za nekatere kmetijske kre- dite veljajo nižje obrestne mere NBJ od eskontne, za izvozne kre- dite pa se del kredita iz primarne emisije računa po eskontni obre- stni meri itd. Na kratko rečeno: ukrepi de- narne politike so zopet — kot že tolikokrat do sedaj — naravnani stabilizacijsko. V pojasnjevanju teh ukrepov je s strani ZlS-a po- dana naslednja obrazložitev: Manjše povečanje dinarskih kre- ditov ob visoki ceni kreditov naj bi spremenilo miselnost v gospo- darstvu, da lahko samo banke s krediti rešujejo vse težave. Na- slanjati bi se morali bolj na la- stne sile >in preprosto kmečko logiko<, da lahko kupiš le toliko, kolikor imaš v žepu. Po drugi strani pa bi s politiko realnih (pozitivnih) obrestnih mer zašči- tili realno vrednost vezanih di- narskih vlog in povečali zanima- nje za dinarsko varčevanje. To naj bi vplivalo na zmanjšanje tre- nutne kupne moči, le-to pa na upočasnitev cen doma, in vpliva- lo na večji izvoz. Zelo lepo zapisano (zopet). Toda ali so predpostavke realne? Ali lahko gospodarstvo čez noč ustvari potrebno akumulacijo za večje samofinanciranje, povrh pa bo moralo znižati cene, ker pada kupna moč, ali lahko občani po- večajo varčevanje, če pa jih ved- no večji del živi blizu minimu- ma? Verjetno bi se ob tem vsak ra- zumen človek vzdržal komentar- ja- Sedaj pa si oglejmo, kako ne- kateri teh ukrepov delujejo v me- secu juliju- Obrestna mera: Statistika je iz- računala, NBJ in ZIS pa potrdi- la, da je za junij zaradi sprostitve cen znašala mesečna rast cen na- drobno 21,1 %, kar naj bi pome- nilo letno izračunano po obrest- noobrestnem računu 895 %. Toli- ko naj bi znašala julijska obre- stna mera (R)! Ker je bila samo mesec poprej zaradi zamrznjenih cen letna rast cen le 56 %, je ta skok (sprostitve cen v juniju) ra- zumljiv, skok obrestne mere pa posledičen. ZIS jo je takoj kori- giral in predlagal spremembo na- čina izračuna obrestne mere: da naj se uporablja za julij 3-mese- čno povprečje (IV, V in VI), kar da povprečno mesečno rast 10,5 oziroma letno 231 (R). To je le revalorizacijska obre- stna mera za mesec julij, iz nje pa je izpeljana eskontna stopnja NBJ v višini 237 (231 ± 6); iz nje je dalje izračunana zamudna obrestna mera za julij, ki znaša 356 % (150% na 237). Na podla- gi R = 231 se dalje oblikujejo tudi aktivne obrestne mere za kredite gospodarstvu z dodat- kom realne obrestne mere, ki znaša od 1 do 29 %, kot je to do- ločeno v sprejeti tarifi obresti po- semezne banke. Iz navedene stopnje 231 je iz- peljana tudi obrestna mera za vpogledna sredstva občanov in OZD; ta je 46 'M.. Toda zaradi na- štetih sprememb odloka o KM P in sporazuma UBJ (Združenja bank Jugoslavije) o politiki obrestnih mer se obrestne mere za dinarske vezane depozite in dolgoročne kredite oblikujejo na podlagi enomesečne rasti cen za mesec junij (oziroma kasneje za julij itd.) za naslednje primere: 1. Za dinarske namensko ve- zane depozite za določen čas ob- čanov in OZD od 1 do 36 mese- cev se oblikuje obrestna mera na podlagi rasti cen v preteklem me- secu, to je v juniju na podlagi 21,1-odstotne rasti cen letno 895 % z dodatkom realne stopnje od O do 12 % glede na rok veza- ve, kar pomeni, da se gibljejo let- ne obrestne mere od 895 za 1 me- sec oziroma od 901 do 907 % za vezave nad 3 do 36 mesecev. Za vse letne obrestne mere ve- lja, da se za pripisovanje v kraj- šem časovnem obdobju od I leta uporabijo konformne obrestne mere. 2. Za revalorizacijo kreditov, daljših kot 1 leto, se glavnica in- deksira po stopnjah rasti za teko- či mesec. Tako znašajo R obresti za mesec junij, ki se pripisujejo h glavnici na podlagi 895 % + r: — pri stanovanjskih kreditih z gibljivo klavzulo 900% (letno); — pri potrt)šniških kreditih nad 1 leto znaša realna obrestna mera od 896 do 918% (od tega pripis 895 %); — pri kreditih za drobno go- spodarstvo znaša letna obrestna mera od 918 do 921 %. V vseh navedenih primerih znaša mesečni pripis h glavnici za junij 21,1 %. 3. Prav tako se indeksirajo na- mensko vezani depoziti za stano- vanjski in druge namene na pod- lagi mesečne stopnje, to je 895 -I- r. Za mesec julij bo R določen šele na koncu meseca. Takšen način obrestovanja ob tem, da je treba vse dolgoročne kredite mesečno indeksirati in šele nato računati realne obresti, vse seveda po konformni obre- stni meri, je tako zapletel postop- ke pri računanju obresti, da od- poveduje obstoječa mehanizaci- ja. Tudi računalniških progra- mov ni mogoče dnevno spremi- njati. Občanu pa ni več mogoče pojasniti na njemu razumljiv na- čin vseh postopkov in posledic, kar je grozljivo. Menimo, da smo z revalorizacijo, kakršno si je iz- mislila zvezna birokracija, pripe- ljali sistem izračuna v slepo uli- co. Dotolkli smo še eno področje (finančno), ki je vsaj doslej do neke mere funkcioniralo in ki smo ga obvladovali. Posebej moramo poudariti, da je uporaba mesečnih podatkov v predpisani metodologiji za ugo- tavljanje indeksacije obrestnih mer povzročila tako strahovite razlike, da jo jemljemo s pridrž- ki. Na primer zamudna obrestna mera znaša 356. Redna obrestna mera za nekatere (stanovanjske, potrošniške kredite nad 1 leto) pa je čez 900%! Obrestna mera za a/v sredstva je 46 % letno, za oročena nad I mesec pa 895 % itd. Poskus ocene dejanskih posle- dic sedanje metodologije bomo podali v naslednji številki; mor- da bo medtem že kakšna zakono- dajna cvetka manj. Franc Lukman, mag. oec TRENUTNI UTRIP ORMOŠKEGA IN PTUJSKEGA GOSPODARSTVA Vse za ohranitev proizvodnje...« v prejšnjih letih je hita dopusiniška slika čisto drugačna. Spopad s krizo naj hi hil uspešen, zato moramo nujno spremeniti delovne in druge navade ter razvade. Počitniške teme smo potisnili na roh dogajanj, v os- predju so sedaj naloge, ki zahtevajo udeležbo vsakogar in vseh. Proizvod- njo je treba ohraniti, delitev dohodka pa mora potekati v okviru inter- ventnega zakona in družbenega dogovora. Temu primerno je tudi razpo- loženje v kolektivih, kjer se še dodatno spopadajo z vprašanji socialne po- litike. Delavci zaradi nenehnih podražitev in omejitev osebnih dohodkov izgubljajo motiv za delo. Vsi samo govorijo o krizi in daje potrebno vzdr- žati, bolj malo ali skoraj ničesar pa odgovorni ne povedo, kaj ho prinesla prihodnost. Pri predsednikih izvršnih svetov skupščin občin Ormož in Ptuj Majdi Lukner Jožetu Botolinu smo poiskali odgovore na več vpra- šanj. Prvo vprašanje je, kakšne so trenutne razmere v združenem delu v ormoški in ptujski občini? Majda Lukner: »Majske ukrepe bomo občutili šele čez nekaj mesecev, na rezul- tate gospodarjenja v prvem pol- letju ne bodo bistveno vplivali. Še največ težav pričakujemo v- tozdu Bančna oprema (DO Pri- mat Maribor). V težavah je dalj časa, zato se v zadnjem času po- gosteje pogovarjamo o njegovem bodočem statusu. Pričakovati je, da bo tudi v drugem polletju imel izgubo. Nič bolj rožnato ni v gostinski organizaciji, kjer zaradi sezon- skega značaja dejavnosti v pr- vem polletju ustvarijo le 35 od- stotkov celoletnega prihodka. Majski ukrepi pa jih bodo še do- datno udarili. Zaradi manjše kupne moči bodo ljudje še manj hodili v gostilne. Gostinska TOZD ima v svoji sestavi tudi tr- govine, kjer so v prejšnjem mese- cu prodali skoraj za tretjino manj kot v prejšnjih mesecih. V težavah je tudi komunalno podjetje, in to zaradi zamrznje- nih cen do prvega junija. Junij- sko povišanje pa jim še ne zago- tavlja uspešnosti v bodoče. Povi- šanje cen pri nekaterih storitvah namreč ne zagotavlja niti enosta- vne reprodukcije. V tozdu Vinogradništvo so v drugem četrtletju bolje gospoda- rili kot v prvem. V zadnjih mese- cih so občutno povečali prodajo, zato obstaja možnost, da bodo pokrili negativni rezultat iz prve- ga četrtletja. Spomladanska po- zeba ni prizanesla tudi ormoškim vinogradom; ponekod je poško- dovala tudi do 80 odstotkov po- sameznih sort. V kmetijskih organizacijah se srečujejo kljub ugodnim obre- stim za selektivne kredite z veli- kimi problemi dragega kreditira- nja, saj je čas od vlaganja do učinkov izredno dolg. Gosad Središče je v prvih mesecih letos pozitivno posloval kljub slabšim napovedim. Ima pa velike likvid- nostne težave. V sezoni, ko po- trebujejo veliko obratnih sred- stev za nakup embalaže in suro- vin, mu banka ne more pomagati tako, kot pričakuje, že zaradi omejitvenih ukrepov, ki jih mo- rajo upoštevati tudi v bankah. Pri Gosadu velja opozoriti še na to, da Drogi plačujejo 46 delav- cev, ki naj bi delali zanje, v prak- si pa tega dela ni čutiti. V tovarni Jože Kerenčič priča- kujejo težave v tretjem trimeseč- ju — zlasti pri prodaji izdelkov široke potrošnje. V tej tovarni se zelo trudijo tudi pri izvozu, seve- da pa bodo izvozno uspešni le ob vsestranski družbeni podpo- ri.« Jože Botolin: »Razmere v slovenskem go- spodarstvu se močno zaostrujejo. Zaskrbljujoč je podatek o manjši proizvodnji. Druga večja težava, s katero se srečuje slovensko in s tem ptujsko združeno delo, je pomanjkanje likvidnega dinarja. Pri tem velja še spomniti na to, da banke z velikimi težavami za- gotavljajo denar združenemu de- lu. Četudi smo bili v občini v pe- tih mesecih letos uspešnejši kot slovensko gospodarstvo, nas to ne sme uspavati. Naša industrija je ustvarila za 13 odstotkov več kot lani v tem obdobju. Glavno zaslugo za to ima TGA Kidriče- vo, ki je v obdobju januar—maj 88 ustvarila za 25 odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnje- ga leta. To povečanje je rezultat dela nove elektrolize. Več kot la- ni so ustvarili v Tovarni vzmeti, Olgi Meglic in v nekaterih dru- gih organizacijah. Omenjeni re- zultati so v glavnem posledica novih investicij. V izvršnem svetu v tem obdob- ju veliko pozornost posvečamo uresničevanju sanacijskih pro- gramov v organizacijah združe- nega dela, ki so lani poslovale z izgubo. Ocenjujemo, da je najbolj kritično v Haloškem biseru, DO Mali motorji in v TOZD Gumar- na. V te organiazcije je izvršni svet poslal posebne delovne komi- sije, sestavljene iz strokovnjakov, z nalogo, da jim pomagajo pripra- viti predloge ukrepov za izboljša- nje stanja. Poleg tega poskušamo tudi drugače pomagati. Pri zmanjša- nju obremenitev smo žal ostali na začetku. Ugotovili smo, da iz- vršni svet praktično nima nobene možnosti, da bi zmanjšal obvez- nosti združenega dela. Pregledal je dajatve, ki so v njegovi in v pristojnosti občinskih institucij. Ptujske prispevne stopnje so med najnižjimi v SR Sloveniji, zaradi tega so nekatere dejavnosti že v težavah. Vsako nadaljnje zmanj- ševanje prispevnih stopenj bi de- jansko pomenilo ukinitev nekate- rih dejavnosti, za katere pa me- nim, da so nujne. Kljub temu pa je potrebno »pogledati« v sise družbenih dejavnosti in material- ne proizvodnje ter ugotoviti, ka- ko je z njihovo organiziranostjo, organizacijo dela in ali dosegajo največjo možno racionalnost. V tem trenutku si najbolj priza- devamo za ohranitev dosežene ra- vni v proizvodnji. Vztrajamo, da se fizični obseg proizvodnje ne sme zmanjšati. Ocenjujemo, da bomo resolucijske usmeritve in le- tni načrt uresničili. Optimizem gradimo na rezultatih dosedanje- ga dela in ocene uresničevanja družbenega plana. V delovne organizacije smo po- slali pozive, da v počitnicah ne po- pustijo. Nobena ptujska OZD za zdaj še ne napoveduje, dsL ho zaradi zmanjšanja proizvodnje odpusti- la delavce. Opazili pa smo, da v nekaterih delovnih organizacijah manj zaposlujejo. S tem se števi- lo nezaposlenih še povečuje. Za več sto pa se je ptujska nezapo- slenost povečala ob koncu šol- skega leta, saj za vse, ki bi se že- leli zaposliti, ni delovnih mest. Trenutno je v občini okrog 1500 nezaposlenih. Iz analize stroko- vne službe regionalne skupnosti za zaposlovanje pa vidimo, da se vse premalo mladih Ptujčanov odloča za študij.« KAKO JE Z OSEBNIMI DO- HODKI, Majda Lukner: »V občini bo- mo naredili vse, da bomo osebne dohodke sproti usklajevali, pa četudi samo za odstotek. Pri osebnih dohodkih je v ormoški občini zelo kritično, v nekaterih 130 prejema več kot tretjina de- lavcev najnižja izplačila. Zaen- krat prekinitev dela ni bilo. Res pa je, da bodo delavci vedno glasnejši in bodo zahtevali odgo- vore na številna (tudi neprijetna) vprašanja, kar se v preteklosti ni dogajalo. Na minulem posvetu z direk- torji smo se o tem veliko pogo- varjali. Zahtevali smo večjo od- govornost na vseh ravneh infor- miranja, saj nam ne more biti vseeno, s kakšnimi informacija- mi prihajamo med delavce. Za- vedamo se, da je v teh razmerah zelo lahko izgubiti zaupanje lju- di, vemo pa tudi, da je vedno več tistih, ki ne zaupajo. Kakšen je lahko naš vpliv v danih razmerah? Osemdeset od- stotkov zadev je v pristojnosti zveze, petnajst v republiki, v ob, čini pa odločamo le o borih pe- tih odstotkih. Zavedamo se, da bodo občasno težave pri izplačilih osebnih do- hodkov, zlasti še pri OZD z izgu- bami. Prizadevamo si, da bi v de- lovnih organizacijah izdelali te- meljito analizo dohodkovnega in finančnega položaja z oceno li- kvidnostnih razmer in projekcijo izplačil osebnih dohodkov. Pogo- varjamo se tudi, da bi kadrovske in druge službe v vsakem okolju pripravile ocene socialnih razmer delavcev in njihovih družinskih članov. Kljub vsem težavam, ki so v ormoškem gospodarstvu, zaen- krat njene OZD ne bodo odpuš- čale delavcev zaradi takšnih in drugačnih viškov. Izdelali bomo tudi pregled fi- nanciranja sisov družbenih de- javnosti in sisov materialne pro- izvodnje. Dodali ji bomo še pro- grame, tako da bodo delavci bolj obveščeni o potrebnosti ali nepo- trebnosti posameznih progra- mov. Nekaj bomo morali naredi- ti tudi pri zmanjševanju stroškov za delegatski sistem oziroma upoštevati to, za kar so sklepe sprejeli že v republiki.« Jože Botolin: »Osebni dohod- ki so v nekaterih okoljih zelo niz- ki. Tudi v ptujski občini je še precej primerov, ko delavci ne prejemajo niti zagotovljenega najnižjega osebnega dohodka. Večina ptujskih OZD ni prizade- ta z interventnim zakonom. Tako je pomanjkanje dohodka glavni vzrok za večje osebne dohodke. V prvih treh mesecih so delavci v gospodarstvu v povprečju zaslu- žili 436.150 dinarjev, v negospo- darstvu pa 479.438 dinarjev. Os- nova za delitveno politiko je še vedno samo dohodek. Kljub te- mu da se stvari zaostrujejo iz dneva v dan, pa v nekaterih oko- ljih še vedno dajejo prednost de- litvi in ne ustvarjanju dohodka. Vsako odstopanje pri delitvi do- hodka in ekonomskih zakonito- sti je kratkoročno sicer uspešna rešitev, na dolgi rok pa pomeni propad. V SR Sloveniji smo si enotni v ugotovitvi, da socialnih progra- mov ne potrebujemo, preživeti mo- ramo z gospodarjenjem ter sanira- ti vse, kar obstaja. V delovnih or- ganizacijah morajo delitvena raz- merja naravnati tako, da bo soci- alna varnost ljudi zagotovljena. Vsi pa smo odgovorni za stabiliza- cijo političnega vzdušja. Potrebna je stalna budnost, aktivnost in po- litična zavest, da s silo in na cesti zadev ni mogoče uspešno reševa- ti.« Majda Lukner: »Pri osebnih dohodkih bi še dodala, da je v ormoški občini še posebej zaskf; bljujoč podatek o tem, da se le-ti v primerjavi z republiškimi zni- žujejo. Povprečni izplačani oseb- ni dohodek za april 1988 je v go- spodarstvu občine dosegel 433 ti- soč dinarjev. V zadnjem obdobju se je povprečni osebni dohodek ormoških delavcev znižal še štiri odstotke. Še pred kratkim j« znašal 88 odstotkov republiškega povprečja.« Majda Lukner (Posnetek: Ema Žalar.) Jože Botolin /« . , m, ^ \ (Posnetek: M. Ozmec.) Govori se... . . . da je Perutnina naredila nov korak k turistični podobi me- sta — muzeja. V ponedeljek so ga namreč »odišavili«. Ne vemo še si- cer, ali so to storili v turistične na- mene ali pa nas privajajo na bodo- čnost isaj veste: čistilne naprave še nimamo, za kanalizacijo ni denar- ja, zato bo kar prav. da se počasi privajamo na drugačen zrak); kljub temu pa bi bilo prav, če bi Jim nekdo podaril turistično smr- dečo nežo. . . . da bo tudi ptujsko zdravstvo sledilo zgledu, ki ga tej družbeni dejavnosti dajejo nekatere ptujske delovne organizacije. Ukiniti bodo morali tozde in potem bo znotraj sedanjega zdravstvenega centra znova zavladal ljubi mir. Preneha- li bodo tudi špetiri o tem. kdo bo slej ko prej potegnil kaj iz referen- dumskega dinarja — dispanzerji ali porodnišnica. Da bi to bila do- bra poteza (ukinitev tozdov na- mreč), meni tudi predsednik občin- skega izvršnega sveta. Bo torej že držalo! . . . da so dela vci ptujskega mu- zeja zelo pogumni ljudje. To so do- kazah že večkrat: precej poguma je bilo potrebno že za ureditev grajskega kompleksa. Skrb za graščino jim ne poide niti v prime- ru, ko se zabavajo na pikniku. Dva od njih sta namreč, podkre- pljena z dobro malico in . . ., mi- mogrede splezala na vrh visoke strehe in preverila, ali je vse O. K. »Življenje bi dal za to meni tako ljubo graščino, hik!« f EDNIK - 14. julij 1988 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 KRAMUANJE Z MLADIM ARHITEKTOM Z MADAGASKARJA ^pQe ne Upiš, ne okusiš, kako sladko je življenje« v Ljubljani in Mariboru študira precej študentov iz drugih držav, predvsem iz dežel v razvoju. Za študij se odločijo na podlagi štipendij gvojih vlad in organizacij in med njimi je veliko takih, ki v Sloveniji na- vežejo veliko prijateljskih in družabnih stikov, ki ostanejo tudi potem, Ito se vrnejo v svojo domovino. Veliko je dobrih glasbenikov in pevcev, skoraj vsi pa lahko pri nas prikažejo zanimivosti iz svoje dežele. Tako je bil pred nedavnim v Ptuju tudi Josef z Madagaskarja in je pred Klubom mladih predstavil nekaj ljudskih pesmi in inštrumentov. Bil je prijeten gost in je navdušil mlade poslušalce, po nastopu pa se z nekaterimi zapletel tudi v dolg pogovor. I^ekaj utrinkov s tega srečanja pa smo pripravili tudi mi. Prvi stiki v tuji deželi, še posebej s tako zapletenim jezikom, kot pravijo, da Je naš, to Je najbrž velik zalogaj poleg dejstva, da si prišel sem študirat, kar zahteva tudi precej napora. To je doživetje, ki Je večini ljudi neznano ... To je zelo dolga zgodba — pa jo bom skrajšal. Vsak, ki je tujec v tuji državi, ima veliko proble- mov, a jih mora tako ali drugače premagati. Če si iz sosednje dr- žave, je malo manj problemov, če si pa iz zelo oddaljene dežele, kot sem jaz, imaš toliko več pro- blemov. Vsi, ki prihajamo iz Afrike, imamo še več težav zara- di barve, tako da se moramo zelo prilagoditi, ljudi spoznati . . . Pri- deš sem in spoznaš povsem dru- gačno kulturo; da se ji prilago- diš, pa moraš na nek način zani- kati samega sebe. In s tem je po- vezanega tudi nekaj trpljenja. Potrebno je vse to prestati, če že- liš končati študij. Doživel sem nekaj primerov, ko tuji študenti niso mogli končati študija zaradi različnih težav: zaradi vključeva- nja v družbo, vremenskih raz- mer, prehrane... Kakšni so bili tvoji študentski kolegi? So ti pri prilagajanju in študiju pomagali, so razumeli vse razlike, so sprejeli tvojo druga- čnost? Ko sem bil v prvem letniku fa- kultete, enostavno nisem ničesar tazumel. Imeli smo sicer pred tem šestmesečni tečaj slovenšči- ne. Toda slovenščina je zame , en najtežjih jezikov v Evropi in morda celo v svetu; enostavno je ne morem obvladati, kot bi bi- lo treba. V prvem letniku pa sem dobil tako pomoč od sošolcev, da sem s trdim delom lahko v rednem roku naredil prvi letnik in mi ni bilo treba ponavljati. Pozneje sem že bolje razumel, a še vedno so mi sošolci veliko po- magali. To je bil res lep odnos in to mi je veliko pomagalo, da sem lahko doštudiral arhitekturo in potem nadaljeval na podiplom- skem študiju. Sedaj lahko grem do konca. Kaj to pomeni — priti do kon- ca? Končati magisterij, morda še kaj drugega? Zaenkrat to. Lani sem se vpi- sal in upam, da bom hitro kon- čal. Včasih slišimo, da smo Evropej- ci razvajeni, da imamo vsega do- volj — da pravzaprav ne vemo, kaj je hudo. Ne vemo, kaj pomeni biti brez vsakršnih svoboščin, kaj pomeni, da ti nekdo streže po ži- vljenju, da te izkoriščajo ... Vi ste tega v mladosti veliko izkusili. Imaš občutek, da mladi Slovenci to razumejo? Mladim se tukaj ne- katere zadeve zdijo povsem sa- moumevne — pri vas pa so skoraj nedosegljive. Se ti utrnejo kdaj misli o tem, kako Je pravzaprav krivično vse to? Nekateri so raz- vajeni, drugi pa na robu prežive- tja. Ja, razvajenost je pri vas pre- cejšnja. Brez zamere, opažam, da je vse to posledica vzgoje. Nikoli pa ni prepozno, da se razvajeno- sti odvadiš. Kot vidim, so moji vrstniki pri vas danes zelo pame- tni in začenjajo pri sebi popra- vljati vzgojo, ki so jo imeli. O tem lahko rečem samo to, da če ne trpiš, ne dobiš občutka, kako sladko je življenje. Tukaj ljudje uživajo v hrani, imajo kar visok standard . . . mislim pa, da veliko stvari sploh ni potrebnih. Nekoč sem se pogovarjal z mladim zdravnikom v Ljubljani, ki ima pet otrok. Vprašal sem ga, ali ga ne moti, kako gledajo nanj nje- govi sosedje. Pa mi je odgovoril, češ da so ljudje tako razvajeni, da ne razumejo, kako to, da imaš toliko otrok, in te imajo za beda- ka. Imajo te za reveža in bedaka. Toda ko mi je razložil, da name- sto motorja kupi raje več koles za svoje otroke, kar je tudi bolj zdravo in varčno, sem moral pri- znati, da je prvi človek, ki tako 'razmišlja. Razume, da nekje drugje otroci nimajo niti jesti, tu- kaj pa so tako razvajeni, da izsi- ljujejo: Ce ne bom dobil »čebeli- ce«, ne bom delal v šoli, kot se spodobi. Drugod hodijo otroci tudi po nekaj deset kilometrov, samo da dosežejo izobrazbo. Že- lim pa dodati, da verjamem, da lahko mladi to miselnost danes popravijo. Starši so jih pač tako vzgajali, da so razvajeni. Toda sedaj, ko vedo, da je to napaka, lahko mladi to popravijo. Lahko živijo bolj zdravo in varčno. Pa še to. Imam prijatelja iz Namibije — Čipa mu je ime. Ve- likokrat se pogovarjava. Pravi, da na primer rasnega razlikova- nja ni mogoče razumeti, če ga ne občutiš na svoji koži, a vseeno veliko mladih Slovencev in Slo- venk poskuša razumeti, da ne- kdo živi v večnem strahu in zati- ranju. Pravzaprav z različnimi akcijami prek klubov OZN celo pomagajo vlivati samozavest in občutek, da v svojih prizadeva- njih Namibijci niso sami. Oba s Cipo pa veva, da imava svoj po- gled na svet in dogajanja v njem; in to je tista nepremostljiva razli- ka .. . Tvoj obisk v Ptuju Je vezan na mladinsko organizacijo in krožke OZN. Si poiskal stik sam ali so te poiskali slovenski mladinci? Oni so poiskali stik. Imajo ve- liko seminarjev. Nazadnje sem bil v Bohinju, veliko smo se po- govarjali, pa so me povabili k se- bi na dom in na najrazličnejše prireditve, da bi tam nastopil. To je zame sreča in čast. Rad poka- žem in predstavim svojo kulturo, svojo domovino ... To so stvari, ki se jih ne da prebrati v knjigi, se ne vidijo v kinu — priložnost pa je tukaj: da smo prisotni v ži- vo in povemo, kako je v resnici. V šoli kjer sem bil (Videm pri Ptuju, op. avt.), sem jim povedal, da ne smejo samo poslušati, tem- več morajo z menoj tudi sodelo- vati. Na koncu sem zapel tudi vaše narodne pesmi: En hribček bom kupil. Mi se imamo radi . . . in otroci niso mogli razumeti, ka- ko lahko tujec pozna njihove pe- smi. Kričali so, peli z menoj skratka bilo je veselo. Na to vprašanje ti ni potrebno odgovoriti, pa vendar me muči ra- dovednost: vsak človek si v življe- nju postavlja cilje, pričakuje in si kaj želi. Na neki točki si reče: to bom počel, tega ne bom ... Boril se bom za to in temu se bom uprl. Pri nas Je tako, da o teh stvareh ne govorimo veliko. Morda pa ste vi bolj odprti. Morda ne bo nihče razumel mojega cilja. Jaz sem malenkost v primerjavi s celotno družbo. Imam veliko ciljev. Trenutno sem zunaj svoje domovine. Ni cilj samo to, da pomagam svoji deželi navezovati poslovne stike z drugimi državami. Sem štipen- dist podjetja, ki v naši deželi ve- liko dela, in te stike bi rad nada- ljeval. Toda poleg povsem po- slovnih ciljev imam tudi veliko željo — to je mir. To željo delim s številnimi mladimi ljudmi. Od temeljev se prične zidati hiša in mislim, da temelji za mir v svetu že obstajajo. Veliko se pogovar- jam z mladimi slovenskimi mi- rovniki. Nastopam na njihovih akcijah. Všeč mi je, da ne čakajo na druge in se zavedajo, da mo- rajo tudi sami narediti kak ko- rak. Zelo odgovorno delajo. Darja Lukman Josef z ljudskimi instrumenti z Madagaskarja med nastopom pred Klu- bom mladih. (Posnetek: Martin Ozmec) Več kot dober odziv V krajevnih skupnostih Ivana Spolenaka, Turnišče in Hajdina so združi- li moči in denar za telefonsko omrežie. V akciji sodeluje tudi združeno delo. Za telefon se je v omenjenih krajevnih skupnostih odločilo čez 320 obča- nov. Gradnja telefonskega omrežja ni vključena v referendumski program. Ob- čani so pogodbe že podpisali. Prispevek za gradnjo — 1,3 milijona dinarjev — pa morajo poravnati v več obrokih. Z že zbranim denarjem so kupili potrebni kabel. S tem so se ognili morebitnim podražitvam materiala. Sedaj jih lahko z novimi cenami presenetijo le še poštni delavci. Erika Mihelač, predsednica sveta KS Turnišče, je povedala, da so imeli v pripravah na gradnjo precej težav. Občani so negodovali predvsem zaradi tega, ker morajo za pošto zgraditi osnovno sredstvo in ji ga predati v upravljanje. Po dolgih razgovorih in prepričevanju so ugotovili, da če osnovnega voda ne bo, tudi priključkov ne bo. Zaradi tega, da bi gradnjo pocenili, so se povezali s krajevnima skupnosti- ma Hajdina in Ivana Spolenaka. Krajani bodo opravili tudi precej zemeljskih del. Ocenjujejo, da bo tega dela okrog šestdeset milijonov dinarjev, toliko pa bodo plačali tudi za odškodnine, saj bo ponekod tekel osnovni vod tudi čez vr- tove in druga zemljišča. Poudariti velja, da gre v skupni gradnji telefonskega omrežja v omenjenih krajevnih skupnostih v celoti za samofinanciranje. Denarja za te namene niso zagotovili z referendumskim programom. Kot je poudarila Erika Mihelač, v krajevni skupnosti Turnišče še vedno pričakujejo, da bodo do leta 1990 dobili kanalizacijo. Nekaj pobud je bilo namreč takih, da bi denar za te namene pora- bili za gradnjo telefonskega omrežja. To pa glede na veljavne predpise ni mogo- če. MG Kako ravnamo ob nesreči Iz dneva v dan je več nesreč, pri katerih so poškodovani zobje in mehka tkiva. Tudi padec v vrtcu ali udarec ob rob mize sta nesreči, pri katerih se po- škodujejo zobje, dlesni in obraz. V vsakem primeru moramo peljati poškodova- nega otroka k zobozdravniku, ki usmeri poškodovanca k ustreznemu speciali- stu. Kadar je poškodovan mlečni zob, je postopek zdravljenja drugačen kot pri poškodbi stalnega zoba. Mlečne zobe zobozdravnik najp(fgosteje odstrani. Ven- dar ne smete pričakovati, da bo zaradi tega stalni zob prej izrastel. Lahko se zgodi, da bo čeljust počasneje rasla in bo potrebno ortodontsko zdravljenje. Pri obsežni poškodbi lica in zob bo otrok poslan k čeljustnemu kirurgu. Ta mu rane zašije in oskrbi poškodovane zobe. Kadar je pri nesreči zob izbit, ga poiščite in prinesite v sveže zlikanem in vlažnem žepnem robcu k čeljustnem kirurgu, da ga vsadi v čeljust. Dobili boste navodila o prehrani in higieni. Najpogosteje se zgodi, da si otrok odlomi del zobne krone. Tudi v tem pri- meru je ppmembno, koliki del zobne krone je odlomljen in ali je zob zmajan. Otroka pošljejo k specialistu pedontologu, zobozdravnik nudi le prvo pomoč. Oskrba zlomljene^azoba je odvisna od teže poškodbe. Prizadevamo si, da bi ostal v zobu živ zobni živec; kadar to ni mogoče, zo- bozdravnik odstrani živec, preden se ta zagnoji, ker je uspeh zdravljenja poško- dovanega zoba boljši in trajnejši. Zobno rano mora zobozdravnik oskrbeti z ustreznim zdravilom in prekriti zob s celuloidno krono. Tako obvezo pustimo do 6 mesecev, zato pa poškodo- vani zob rekonstruiramo. Naredimo prevleko ali nadgradnjo zobne krone po posebnem postopku. Včasih se zgodi, daje poškodba tako težka, daje potrebno preostali del zoba odstraniti. Nastalo vrzel oskrbimo različno glede na starost otroka. Do 15. leta starosti smemo uporabljati le snemno protetično rehabilita- cijo. Naredimo retiner z zobom. To je podobno ortodonskemu aparatu in ima vstavljen manjkajoči zob ustrezne barve in velikosti. Po končani otrokovi rasti nadomestimo izgubljeni zob s fiksno protetično konstrukcijo. Mostičke načrtu- jemo individualno glede na material in način izvedbe. J. R. V vrtu Rastlinje v vrtu je doseglo višek vegetacije, to pa je za vrtičkarja primeren čas, da ga opazuje. Po stanju rastlin, zlasti še trajnic, je mo- goče sklepati, kako je s prehranjenostjo zemlje v vrtu. Poleg vseh de- javnikov, ki vplivajo na plodnost tal, je pomembna njihova založe- nost s tako imenovanimi bioelementi, kot so dušik, fosfor in kalij. Če je enega ali drugega premalo ali v obilju, to presodimo po stanju rast- lin: — znaki pomanjkanja dušika so slaba rast, drobno in bledo listje, odpadanje plodov kmalu po oploditvi, hiter konec vegetacije, drobni plodovi, slab cvetni nastavek; — če primanjkuje fosforja, drevesa pozneje rodijo ali pa sploh ne, listje je drobnejše, vijoličasto in bronasto obarvano, korenine zao- stajajo v razvoju; — pri pomanjkanju kalija kaže rastlina znake kot ob suši. Sušijo se vrhovi mladik, značilno pa je sušenje listnega roba. Listi in plodovi prezgodaj odpadejo, rastline so slabo odporne proti boleznim in zim- ski pozebi. Ce smo zaznali omenjene znake pomanjkanja hranil na rastli- nah, sedaj — to zlasti velja za drevnine — ne bomo gnojili, ker bi s tem podaljšali vegetacijsko dobo, to pa bi zmanjšalo pravočasno do- zorevanje lesa in s tem odpornost na zimsko mrazovje. Založno gno- jenje z mineralnimi gnojili, zlasti pa z organskimi bomo izvedli, ko bodo rastline trajnice prešle v fazo zimskega mirovanja, o čemer bo- mo govorili, ko bo pravi čas za ta opravila v vrtu. Z današnjim nasve- tom smo le želeli spomniti na ta del opazovanja, ki ga vrtičkar za uspešnejše vrtnarjenje v prihodnjem letu ne sme spregledati. V ZELENJAVNEM VRTU je večina vrst povrtnine v glavni fazi rasti, zato jo je potrebno pognojiti s tekočimi gnojili pod list. Na 10 li- trov vode raztopimo 20 do 30 gramov polnovrednega gnojila in z raz- stppino zalijemo zemljo okrog rastlin. Listov s tem gnojilom ne sme- mo zmočiti (sicer pa zmočene speremo s čisto vodo, da ne bo ožigov). Navedeno gnojenje, ki je hkrati zalivanje vrtnin, se razlikuje od gno- jenja na list ali — kot ga imenujemo — foliarno gnojenje, kadar na- našamo posebej izdelano listno gnojilo (foliar, Bayfolan, urea) s škro- pljenjem na list. Gnojenje pod list je najbolj potrebno hitro rastočim vrtninam, kot so buče, kumare, paradižnik, paprike, solate ipd. Gnojimo zvečer. Ce je sušno vreme, po gnojenju zalijemo še s čisto vodo, da bi z gno- jenjem rastlin ne posmodili. V SADNEM VRTU obiramo ribez, maline in kosmuljo. O rezi in redčenju grmov »v zeleno« smo že govorili v enem prejšnjih nasve- tov, tokrat le to opozorilo, da izrojene poganjke, kar zlasti velja za maline, porežemo do tal in sežgemo, da preprečimo širjenje bolezni in škodljivcev. Pohojeno zemljo med grmi in gredicami plitvo zrahlja- mo, ne smemo pa v tem času gredic okopavati, ker je nevarnost, da bi se preveč izsušile. Jabolčni in češpljev zavijač se bosta sedaj razvila že v drugi gene- raciji. Bodimo pozorni pri napovedih in opazujmo drevje, ko začno izletavati metuljčki, da jih pred zaleganjem pravočasno uničimo in ta- ko pridelamo zdravo, nečrvivo in neoporečno sadje. Uporabimo ene- ga odb znanih insekticidov: 0,15 ali 0,20-odstotni basudin 40 WP ali gusathin, pri čemer pa smo posebej pozorni na strupenost in karen- čno dobo. V OKRASNEM VRTU cvetlične gredice večkrat plitvo rahlja- mo, da po zalivanju ali nalivih nastalo skorjo razbijemo, preprečimo čezmerno izhlapevanje vlage in omogočimo koreninam dostop zraka. Vrtne trate so pričele pešati v rasti, zato bomo kosili bolj poredko in ne prenizko. Odkošena trava naj ostane kak dan nepograbljana, da pripeka ne prodre pregloboko v travno rušo. , Miran Glušič, ing. agr. Moramo, zmoremo in znamo PREDSEDSTVO OK ZKS PTUJ V zadnjem času se slišijo ocene, da imamo spo-, sobno in k revolucionarni prenovi usmerjeno vod-' stvo CK ZKS, vendar so občinska vodstva ZK ozko grlo pri uveljavljanju izhodišč konferenc ZKS, in ZKJ v osnovnih organizacijah. Prav zaradi tega so "a 21. seji predsedstva OK ZKS Ptuj 6. julija večmo razprave namenili oceni političnega in gospodar- ^J^ega stanja v občini ter vprašanju, kako spodbudi- li delo osnovnih organizacij ZK in usmeriti dejav- nost komunistov za mobilizacijo vseh strokovnih "loči pri reševanju razvojnih vprašanj in uresniče- vanju reform, za katere smo se enotno opredelili na l^onferencah ZK in v delegatskih skupščinah. Smer izhoda iz krize, to je tržno gospodarstvo in stvarnejši razvoj socialističnega samoupravljanja, je dobro zastavljena. Ustvarjene so razmere za ofen- ^'^nejši nastop tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Sedaj je odvisno od ljudi, predvsem strokovnih , ^odstvenih in vodilnih, od njihovega znanja, odlo- čnosti, volje in vztrajnosti, da bomo vse to vzdržali, •^■■'ča smo masovnim stavkam delavcev v velikih si- ^l^mih (Zmaj, TAM. Borovo itd.). To niso stavke v •^■■avem pomenu besede, temveč-manifestacije de- ^Jcev, ki od države zahtevajo tisto, kar jim je bilo *^°tujeno, odpravo tistega, kar jih omejuje. To pove- ^^Jejo z lastnimi slabostmi, kot je tehnološko zao- ^'^janje, slaba organizacija dela itd. Za vse to ni kri- država, temveč lastna vodstva v delovnih organi- .'''^'jah, ki so marsikje rezultat napačne in slabe ka- '^^ovske politike. ptujski občini razmere niso slabše kot v drugih I ^^Ijih, gospodarska rast je v letošnjem prvem pol- ^^Iju krepko nad republiškim povprečjem, raste iz- K temu so največ prispevali: uspešno in pred- ^"0 opravljena investicija v TGA Kidričevo. ^^Pešna vlaganja v Perutnini in tudi dobro gospo- ^fjenje v EKK Ptuj, torej v vseh večjih sistemih v okviru občine. V težkem položaju je Agis, kar je po- vezano z enakim položajem celotne jugoslovanske avtomobilske industrije. V drugih večinoma manj- ših delovnih organizacijah in tozdih težko, vendar za silo še izhajajo. Tu bo treba posebej oceniti re- zultate ukinjanja tozdov, zlasti na manj razvitih ob- močjih. Pereča je problematika na področju kmetij- stva, kjer se povečujejo cenovna neskladja. Pospe- šeno moramo razvijati drobno gospodarstvo, ven- dar pri tem videti tudi družbeni sektor. Zlasti v ptujski občini je velik problem zaposlovanja; Šte- vilnim nezaposlenim se bodo pridružili še novi, ki bodo z modernizacijo proizvodnje postali »tehnolo- ški višek«. Kam z njimi? To je pomembno vpraša- nje in nanj v okviru občine ne znamo odgovoriti. Ce hočemo reformo uspešno izpeljati, bo socialni program iz ekonomskega vidika moral obstajati, ker je delavcem minimalno socialno varnost treba jamčiti, to pa lahko s polno odgovornostjo naredi le širša družbenopolitična skupnost Vse to mora ZK danes obravnavati z vso odgo- vornostjo. Ni sicer njena vloga, da se neposredno vpleta v odločitve delavcev, toda svojo idejno in ak- cijsko vlogo mora okrepiti, če hočemo uveljaviti tr- žno gospodarstvo. Trenutno pa na terenu vlada ve- lika zmeda, saj na mnoga vprašanja delavcem in občanom ni moč dati jasnega odgovora. »Dobro in pametno gospodarite,« to je edini stvaren nasvet, ki ga lahko v tem trenutku dajemo, je rekel eden od razpravljalcev. Zaskrbljujoče je tudi na področju družbenih de- javnosti, kjer solidarnost skoraj povsod odpovedu- je. Zato ni naklučje, da se vsi dejavniki v občini odločno zavzemajo za to, da se predvsem šolstvo in zdravstvo rešujeta enotno v okviru republike; to po- meni, da se zavzemamo za nacionalni program teh dejavnosti. Tudi v občini bo potrebna dosledna ra- cionalizacija v vseh družbenih dejavnostih in je tre- ba odpraviti odvečno administracijo in opustiti vse, kar nam ni nujno potrebno. Veliko problemov je tudi v interesnih skupnostih na področju materialne proizvodnje in v krajevnih skupnostih, saj je njihova dejavnost odvisna od go- spodarstva. To se zlasti odraža pri zastojih uresni- čevanja programa obnove krajevnih, regionalnih in republiških cest. Tu je treba odločno podpreti sta- lišča zborov občinske skupščine, ki so zavrnili vsa- ko izsiljevanje z zaporami cest in podobnim, tem- več moramo vztrajati na dogovorjenem programu in vrstnem redu. O vseh nakazanih vprašanjih so člani predsed- stva OK ZKS Ptuj povedali svoja stališča, poglede in dali vrsto spodbujevalnih predlogov. Uresničiti jih bo moč le, če bomo znali spodbuditi k delu vse komuniste v občini in prek njih mobilizirati vse ustvarjalne ljudi, ki so sposobni prispevati k na- predku iz sedanje krize. Sklenili so, da se bodo o teh vprašanjih podrob- neje pogovorili s sekretarji osnovnih organizacij ZK na posvetih, ki so te dni po skupinah dejavno- sti. Med drugim gre tudi za neposredno nalogo, da v vseh kolektivih sedaj, ko bodo obravnavali in potr- jevali polletne obračune, odločno zahtevajo od stro- kovnih in poslovodnih delavcev, da pripravijo kar najbolj stvarno oceno možnosti proizvodnje in pro- daje do konca letošnjega leta, kar bo tudi osnova za načrtovanje v prihodnjem letu. Tako bodo delavci v vsakem kolektivu vedeli, kje približno bodo, kaj je potrebno storiti, da bodo razmere izboljšali in spo- znali, da je probleme moč reševati le v lastni delo- vni organizaciji,ne pa na ulici. FF 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 14. julij 1988 - TEDNIK OBISK V PTUJSKI KNJIŽNICI IZ DNEVA V DAN VEČJI Manj knjig — več bralcev v teh časih je le malo tistih, ki še kupujejo knjige, saj je to strošek, ki se mu najlažje odpovemo; če je to tudi najboljše, pa je drugo vprašanje. Ven- dar pa ljudje vseeno še naprej radi berejo, lahko bi rekli celo nekoliko bolj kot pred nekaj leti. Obisk \ knjiž- nicah nenehno raste, pa naj gre za iz- posojo leposlo\ne ali stroko\ne lite- rature, zlasti tiste, ki jo potrebujejo študentje /a s\oj študij. Slednji vedno bolj obiskujejo knjižnice, saj je treba za eno skripto danes odšteti že tudi 5().()(M) dinarjev, kar je resnično velik strošek. Tudi v Ljudski in študijski knjižnici v F*tuju se je v prvem polletju obisk skokovito povečal v vseh treh oddel- kih (mladinskem, ljudskem in študij- skem). Kljub temu da so lahko letos kupili precej manj knjig kot v enakem obdobju lani, imajo okrog 5.00(1 bral- cev več. Za knjige so v letošnjem letu namenili že milijonov dinarjev, vendar so se knjige tako podražile, da so. kljub temu da so dali /a knjige več denarja kot v enakem obdobju lani. kupili 304 knjige manj. Izposodili pa so 11.339 knjižnih enot več. Kljub vedno slabšim pogojem po- slovanja, kot so omejitev sredstev, vedno večja prostorska stiska, pre- majhno število zaposlenih, pa so v .ptujski knjižnici kar za tretjino pove- čali obseg dela. Poleg povečanega šte- vila bralcev so v letošnjem prvem pol- letju povečali obseg nalog še na račun razstave Dragocenosti ptujske knjiž- nice, ki jo je spremljal tudi obsežen katalog. Poleg te razstave so pripravi- li v svojem skromnem razstavnem prostoru (temu služi kar hodnik pred študijskim oddelkom) še šest temat- skih in tri priložnostne razstave v mladinskem oddelku ter literarni ve- čer z Mihom Remcem. V knjižnici ugotavljajo, da če bi lahko kupili več gradiva, bi bil obisk še večji. Tako pa lahko kupijo le ne- kaj izvodov posamezne knjige, kar pa še zdaleč ni dovolj glede na povpraše- vanje, zlasti po strokovni literaturi. Četudi bi kupili enkrat več knjig kot lani. še vedno ne bi doseszli normati- va, saj bi morali letno kupiti 2(Kt knjig na 1.000 prebivalcev: letos so jih ku- pili šele 3.63S. ptujska občina pa šteje okrog 70.(KKI prebivalcev. \ danih razmerah so svoje delo /,i stavili tako. da bi bralci in obiskoval- ci knjižnice čimmanj čutili težave, s katerimi se srečujejo na vsakem kora- ku, da bi kolikor toliko sledili knjiž- nim novostim, še posebej pa zagotovi- li učencem in študentom dovolj stro- kovne literature. Res. da se je mogoče za nekaj časa novim razmeram prila- goditi in v neustreznih prostorih spre- jeti tudi 100 in več bralcev dnevno z enim samim izposojevalcem. vendar je treba vedeli, da je na takšen način mogoče poslovati Je izjemoma in da ►improvizacije« ne morejo trajati v ne- dogled. Idejna zasnova novih knjižni- čnih prostorov v Malem gradu \ Pre- šernovi ulici je nared. vendar pa. kot kaže. še nekaj časa ni pričakovati, da bi lahko v tem objektu pričeli delati gradbeniki. Čas pa priganja, saj že danes knjižnica išče skladišča za svo- je gradivo, ki ga v obstoječih prosto- rih nima kam dali. NaV 25 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA POLENŠAK Razstavo bodo odprli v soboto, žanjice pa bodo tekmovale v nedeljo Na Polenšaku bodo 16. in 17. julija praznovali 25. rojstni dan tamkajšnjega turističnega dru- štva. Že po tradiciji bodo v tem času organizirali 25. praznik že- tve in 23. razstavo kruha in po- gač. To bodo odprli v soboto ob 15. uri, tekma žanjic pa bo v ne- deljo ob 14. uri. Turistično društvo Polenšak sodi med najaktivnejša društva v občini. V 25 letih je veliko nare- dilo za razvoj kraja in njegovo turistično uveljavitev. Prizadevni polenški turistični delavci — vo- di jih Mimica Šegula — bodo tu- di letos poskrbeli za številne obi- skovalce od blizu in daleč. Člani- ce bodo napekle veliko dobrot — kruha in pogač, v prostorih stare osnovne šole pa bo na ogled staro orodje, ki so ga ne- koč uporabljali pri delu na polju. Še nekaj časa pa bodo morali po- čakati na odprtje turističnega do- ma. Zanj si prizadevajo že vrsto let, žal jim tako kot drugim pri- manjkuje denarja. Tudi letošnji izkupiček od prireditve bodo na- menili za dom. Za zabavo in ples bosta v praz- ničnih dneh skrbela ansambla Mavrica in Zrelo klasje. 25. praznik žetve m 23. razsta- va kruha in pogač bo potekal pod pokroviteljstvom ČGP Ve-^ čer Maribor. MG Tudi letos smo naročili lepo vreme, pravi Mimica Šegula. (Foto: M. Oz- mec) . Če se splača jokati, mi povejte Mama je rekla: »Vzemita samokolnico. Pouka je konec, /hirala ho-ta od- padni material.« Z veseljem sva sprejela mamino pobudo. Oblekla >\a praktičnemu delu primerno, vzela prevozno sredstvo in odšla vriskajoč. Odpadni material naju je že čakal pred vrati. Naložila sva prvi donosni obrok surovin. »20 kg stekla bo že naneslo nekaj dinarčkov,« sva si rekla, »splačalo se bo voziti surovine na odpad.« Brat me je spraševal: »Kaj meniš, bo za podplate?!« Da boste verjeli v resničnosti najinih i/ja\. \ani prilaga\a bankovec, ki s\a- ga dobila pri blagajni na odpadu. Sreča za dober zaslužek je padla \ potok ^olza. Tonček in bral Janez z \iča\e Nasvet: Pazite na zvišanje cen; tudi za surovine bodo gotovo nove. Draga Tonček in Janez. na kuverto, v kateri sta poslala la vajin dopis liu bankovec za 20 dinarjev), sta morala nalepiti za omena posojila, čeprav Jim Je bil iz- boljšan položaj. Poživili bodo delo pri gradnji zadružnih domov, so obljubljali povsod. Konkretno pa so sklenili, da bodo med trajanjem kongresa dogradili in odprli prva dva zadružna doma v ptujskem okraju, to je v Rogoznici in Muretincih. Pomembna naloga predkongresne dejavnosti so bile tudi pripra- ve na ustanovitev in redno izhajanje lokalnega časopisa. V juniju in pr\i polovici julija so bile opravljene \se organizacijske in tehnične naloge. Tako je tik pred kongresom, v soboto, 17. julija 1948. izšla pr- va številka časnika »Naše delo«, glasila okrajnega odbora O F Ptuj, »ki bo seznanjal naše ljudstvo z novicami v okraju, o borbi za plan in izgradnjo socialistične družbe,« kot je uvodoma zapisal Andrej Pete- lin, sekretar OK KPS Ptuj. (O tem, kako je nastajalo Naše delo, bom podrobneje pisal v posebnem sestavku, ki bo izšel v jubilejni številki Tednika 21, Julija, zato je tu zapis krajši.) Med predkongresne naloge je bilo uvrščeno tudi še marsikaj z namenom dokazati »velikemu socialističnemu bratu«, da njegove ob- tožbe ne držijo, hkrati pa storiti vse, da bi očitane napake popravili. To seje na našem območju zlasti kazalo v zaostreni politiki na vasi in v gonji proti kulaštvu. Mnogo let pozneje Je nekdo to obdobje jedrna- to orisal z enim samim stavkom: »Z nasiljem nad lastnimi ljudmi smo dokazovali svojo pravovemost.« OBVEZNE ODDAJE IN BOJ PROTI KULAŠTVU Težke gospodarske razmere dodatno zaradi gospodarske blo- kade — so pogojevale zaostreno politiko do kmetijstva, ki je bilo gla- vni materialni vir tudi za industrializacijo in ne samo za oskrbo prebi- valstva: Pri tem Je imel ptujski okraj z 52.0OG h kmetijskih površin, od tega nad 21.000 ha orne zemlje, izredno pomembno poslanstvo. Zlasti še, ker so bili tudi kmečki hlevi v primerjavi z drugimi predeli v državi razmeroma polni. Po popisu spomladi 1948 Je bilo v okraju okoli 4.600 konj. čez 30.000 glav govedi. 44.000 svinj, okoli 4.000 čebeljih panjev, veliko perutnine itd. Obvezne oddaje belih žit, koruze,krom- pirja, mesa in masti so bile visoke, na ministrstvih vlade LRS pa so jih še med letom zviševali. Povrh tega je moral ptujski okraj še neposredno skrbeti za oskr- bo z mlekom, sadjem in j>ovrtmno za 4 druge okraje v LR Sloveniji. 2La ponazoritev navajam dopis OLO Trbovlje z dne 12/7-1948, ki ga je poslal upravi za odkup OLO Ptuj. Takole so zapisali: »V zvezi z okrožnico MTP (Ministrstva trgovine-preskrbe. op. av.) uprave za odkup z dne 29. VI. 1948, pov. št. 90/2 glede preskrbe tržišč, okraja Trbovelj, vam dostavljamo seznam artiklov in količine, katere so nam potrebne za preskrbo tržišč v našem okraju: čebula ka- sna 80.000 kg, fižol stročji 5.000 kg. buče Jedilne 1.000 kg, zelje zgod- nje 5.000 kg, ohrovi 2.000 kg, krompir 150.000 kg, paradižniki 5.000 kg. paprika 5.000 kg, kumarce 10.000 kg, razna povrtnina 3.000 kg. solata 4.000 kg, hruške 10.000 kg, breskve 10.000 kg. Jabolka 20.000 kg, slive 5.000 kg. mleko 225.000 litrov. Navedena količina nam je potrebna za mesec julij in avgust. Za vse količine bodo pooblaščenci tukajšnje uprave za odkup sklepali] pogodbe s posameznimi kmetijskimi zadrugami. Prosimo, da našimj pooblaščencem nudite vsestransko pomoč pri nabavi in sklepanju ku-| poprodajnih pogodb.«* \ Na vlogi Je bilo z roko napisano: »Okrajni magazin Trbovlje Jej potrebne količine zelenjave prejel preko OZKZ Ptuj!« in s tem je bila i dana vloga aa (ad acta). (OLO-TaJništvo, šk. 7, ZAP.) 1 Poleg velikih, skoraj pretiranih obveznosti, ki Jih je imel ptujski^ okraj do širše družbene skupnosti, tudi oskrba doma ni bila najboljša, i Mlini, večina gostiln in podobnih zasebnih obratov so bili z dektre- tom 28. aprila 1948 nacionalizirani, zato Je bilo tudi težje špekulirati. kot v zasebnem sektorju. Gostilnam in menzam Je primanjkovalo me- sa, ker ga iz rednih kontingentov ni bilo moč zagotoviti dovolj. Začeli so delati prekupčevalci, tudi z vednostjo odgovornih ljudi. Več o tem pozneje. Na občnem zboru okrajnega sindikalnega sveta 18/7-1948 so med drugim ugotavljali, da »delavci Gradisa v Strnišču zahtevajo več hra- ne in tekstilnega blaga, druga politika jih pa ne zanima«. Podobno je i bilo povsod med delavci, ki niso imeli vsaj koščka lastne zemlje. Na ; podeželju ni bilo f>etroleja in mila, pomanjkanje tekstila in obutve pa ' je bilo povsod. Na srečo seje tuintam dobil lužni kamen in ljudje so ■ si milo kuhali doma; za surovino so uporabljali razne poginule živali \ in maščobne odpadke. Na občnem zboru sindikata so tedaj sklenili:] »Pisati je treba na Ministrstvo za trgovino in preskrbo in jim prikazati ^ resno stanje v ptujskem okraju.« (ZSJ — OS Ptuj, šk. 1, ZAP.) Kljub tako težkemu položaju v kmetijstvu in oskrbi sploh, se Je v| tistem času začela ostra gonja proti »kulaškim elementom«, kar jej vplivalo na slabšo obdelavo zemlje in manjši pridelek. % 'S Nadaljevanje prihodnjih fEDNIK - 14. julij 1988 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 LETO: XXV Ptuj^ '4. julija 1988 številka 21 VSEBINA IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ IZVRŠNI SVET SO PTUJ 141. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o plačevanju stroškov ,44 ^^^^^^^ ^ dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen vetermarsko higienske službe v obcm. Ormož ,45 ^^^^ ^ cenah geodetskih storitev ^ ^ 142. Sklep o cenah geodetskih storitev k s 143. Sklep o potrditvi naključnega računa davkov in prispevkov občanov SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ODCinG vJrmo/ Z3 leto iVo/ t t?^ • . . . ^ ... „ 146. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Centra za socialno delo v Ormo- 141. Po 29. členu zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, pt. 37/85) 7. člena odloka o organizaciji, načinu poslovanja in fi- nanciranju veterinarsko higienske službe v ob- čini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/83) ter 138. člena statuta občine Or- mož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je izvršni svet skupščine občine Ormož na seji dne 22. 6. 1988 sprejel ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o plačeva- nju stroškov veterinarsko higienske službe v ob- čini Ormož 1. člen Spremeni se 1. člen odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ormož (Uradni vestnik občin X)rmož in Ptuj, št. 2/84 in 8/86) tako da se glasi: »Stroške neškodljivega odstranjevanja žival- skih kadavrov in odpadkov plačujejo organiza- cije združenega dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah za vsako žival: za govedo in konje 3.200.— za žrebeta in teleta 1.920.— za prašiče do 50 kg 960.— za prašiče nad 50 kg 1.440.— za perutnino 5,60 za pse 6.000.— za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 4.800.- za kunce in zajce 40.— za jagnjeta in kozličke 340.— 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 322-4/88 Datum: 22. 6. 1988 PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Majda Lukner s. r. 142. Po 16. členu Zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) 103. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 29/85, 37/87) in 5. členu Odloka o ce- , nah za geodetske storitve 'v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14-122/83) je Izvršni svet SO Ormož na seji dne 22. 6. 1988 sprejel SKLEP o cenah geodetskih storitev l.člen S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela, drugih samou- pravnih organizacij in skupnosti, društev in ci- vilno-pravnih oseb, ki jih opravlja Geodetska uprava občine Ormož. 2. člen Storitve, za katere se uporabljajo cene po tem sklepu so vsa geodetska dela, ki neposred- no ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe, ali se dajo opraviti na podlagi teh po- datkov. Te storitve so: — parcelacija zemljišč, — mejni ugotovitveni postopek, — prenos in obnova posestne meje po po- datkih zemljiškega katastra, — izdelava geodetskih načrtov, — zakoličba objektov. — druga geodetska tehnična dela. 3. člen Cene storitev iz 2. člena tega sklepa so na- slednje: 1. Parcelacije: 1.1. parcelacija parcel do 0.3 ha na dva dela ' 168.727.- 1.2. za vsakih nadaljnjih začetih 0,3 ha 47.918.- 1.3. za vsako dodatno novo parce- lo 39.390.- 1.4. za vsako novo nastalo parcelo obodne parcelacije 123.448.— 1.5. za prenos ene gradbene parce- le iz projekta v naravo 56.446.— 1.6. za razlastitev, dolžina objekta za 100 m " 186.394.- 2. Mejni ugotovitveni postopek: 2.1. ugotovitev in izmera meje med dvema točkama 112.892.— 2.2. za vsako nadaljnjo mejno toč- ko . - . 36.023.- 3. Prenos posestne meje po podat- kih zemljiškega katastra 3.1. za grafični kataster 147.004. — 3.1.1. določitev pos. meje med dve- ma mejnima točkama 36.751.— 3.2 za numerični kataster 3.2.1. določitev posestne meje med dvema točkama 90.558.— 3.2.2. določitev za vsako nadaljnjo mejno točko 28.223.— 4. Izdelava geodetskega posnetka novega stanja 4.1. izdelava načrtov za območje površine do 0,1 ha ' 84.669.— 4.2. za vsakih nadaljnjih začetih 0,1 ha ' " 28.223.— 5. Zakoličenje objektov — po de- jansko porabljenem času 4. člen ' Ce se opravljajo geodetske storitve iz 1, 2, 3 in 4 točke 3. člena tega sklepa na gozdnem ob- močju, se cene storitev povečajo za 50 %. 5. člen Za geodetske storitve, pri katerih storitev ni mogoče obračunati po cenah iz 3. člena tega sklepa se stroški obračunavajo po dejansko po- rabljenem času in sicer: — za terensko geodetsko delo, ura 11.596 din — za pisarniško geodetsko delo, ura 11.167 din — za pisarniško delo, ura 6.539 din — za figurantsko delo, ura 5.460 din 6. člen Storitev se obračuna kot celota po ceni, ki velja ob zaključku dela, dodajo se še material- ni stroški in stroški prevoza. 7. člen V primeru prekinitve postopka, plača naro- čnik vse stroške, ki so nastali do prekinitve. 8. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 45-3/88 Datum: 22. 6. 1988 PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Majda LUKNER s. r. 143. Po 14. alinei I. člena odloka o prenosu pri- stojnosti na izvršni svet Skupščine občine Or- mož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-95/74) in 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1/82 in 2/86) je Izvršni svet skupščine občine Ormož na seji dne 22. 6. 1988 sprejel SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in pri- spevkov občanov občine Ormož za leto 1987 Zaključni račun davkov in prispevkov obča- nov občine Ormož za leto 1987 se na predlog komisije potrdi. Zaključni račun izkazuje: 1. Obremenitve 1.596.878.661.- din 2. Plačila 1.464.617.29L-din 3. Dolg 132.261.370.-din 3. Zaključni račun, ki ga je pregledala stroko- Iran — zivlienie v znaku islama 4. nadaljevanje Po ogledu bazarja sem se napotil na avtobusno postajo in se postavil v vrsto pred eno izmed agencij, katerih avtobusi vozijo v Teheran. Ko sem tako čakal v vrsti, me je po rami potrepljal mlajši bradati fant v črni srajci in mi v angleščini dejal, naj mu sledim, da mi bo on priskrbel vozovnico. Večkrat se zgodi, da te konkurenčne agencije »ukradejo« drugi, in ker je bila vrsta precej dolga, sem mu brez skrbi sledil. Vstopila sva v pisarno, kjer je bilo kakšnih šest ljudi, pokazal mi je na stol in dejal, naj po- čakam, da pridem na vrsto. Kmalu mi je pomignil, naj pridem k njegovi mizi, in me prosil za potni list. Opravičil se je, da angleščine ne obvla- da najbolje, zato sva se raje pogovarjala v italijanščini. Mislil sem, da potrebuje po- tni list za vpis podatkov, ven- dar ga je začel podrobno pre- gledovati ter mi postavljati vprašanja: zakaj sem v Iranu, kaj mislim o deželi in režimu, ali poznam kakšne ljudi itd. Vse skupaj mi je postalo pre- cej čudno, zato sem nehal odgovarjati ter sem zahteval Vozovnico in potni list. Toda dal ga je nekomu enako oble- čenemu možaku, kateremu je prevajal moje odgovore, ter mi dejal, da moram na poli- cijsko postajo, ker bi me radi podrobneje spoznali, za kar naj bi porabil le uro ali dve. 2 dvema možakoma sem se peš odpravil proti svojemu hotelu, da bi vzel nahrbtnik, l^er bi ga radi pregledali. Šele tedaj sem spoznal, da sem v ■"okah posebne Homeinijeve Policije, pred katero me je V svaril že Ali. Hodili smo ta- '^o, da sem bil neprestano med homeinistoma, da jima ne bi pobegnil, vendar mi kaj takega še na misel ni prišlo, saj je imel eden od njiju moj potni list, brez katerega se v državi, kjer si vsak dan ne- kajkrat ligitimiran, ne moreš rešiti. Naenkrat sem se spom- nil na sporočilo in naslov Alija in tihotapcev v Tehera- nu, katere sem imel v belež- nici, in prva misel mi je bila, kako naj se znebim teh stvari, kajti prav gotovo bi mi jih mned preiskavo našli, kar bi pomenilo zame mogoče več mesecev zapora, preden bi raziskali, kakšne veze imam s temi ljudmi. Ko smo prispeli v hotel, sem iz nahrbtnika naskrivaj vzel beležnico z naslovi ter jo vtaknil v torbico, ki sem jo vedno nosil s seboj. Na srečo je z menoj vstopil le en ho- meinist, medtem ko je drugi čakal pred vrati hotela, zato sem s telesom lahko prikril svoje početje. Iz hotela smo se napotili proti vojaškemu džipu, s ka- terim naj bi me odpeljali. Preden smo vstopili, sem iz beležnice naskrivaj potegnil sporočilo, ga zmečkal in ča- kal na priložnost, da ga odvr- žem, kajti vse naokoli so bili homeinisti in vojaki. Ko so odprli vrata vozila, sem iz že- pa vzel vžigalice in cigareto, jo prižgal, skupaj z vžigalico pa sem pod džip odvrgel tudi zmečkano pismo. Uspelo je, saj so mislili, da sem odvrgel le vžigalico. Znebil sem se najpomembnejšega, toda v beležnici sem imel tudi na- slove in sem se jih moral na vsak način otresti. Med vož- njo, ki je trajala kakšnih de- set minut, sem sedel med dvema vojakoma, zato nisem mogel storiti ničesar. Odložili so nas pred neko zgradbo z zapornico in voja- kom ob njej. Ko smo stopili na dvorišče, sta mi moja spremljevalca s kretnjami po- kazala, da moram z enim od njiju počakati, medtem ko je drugi vstopil v zgradbo. Ostala sva sama. Moj čuvaj je stal neprestano ob meni, vendar ni kazal kakšne po- sebne budnosti, pa tudi vide- ti je bil precej nezainteresi- ran za mene. Naredil sem se, kakor da imam poln nos, mirno iz beležnice iztrgal list z naslovi ter se vanj useknil. Papir sem odvrgel v kanaliza- cijo in vse je bilo videti po- vsem normalno; možak se še zmenil ni za moje početje. Bil sem že vesel, da sem se zne- bil vsega, toda spomnil sem se, da imam naslove napisa- ne tudi v farščini, zato sem na hitro iz beležnice iztrgal tudi ta list, vendar ga nisem imel časa odvreči, kajti že so naju klicali v zgradbo, zato sem list zmečkal in ga vtaknil v žep. Odvedli so me v neko te- mačno sobo z mizo in poste- ljo ter mi ukazali, naj odlo- žim nahrbtnik. Mislil sem, da bo to vse in da mi bodo le pregledali vsebino, vendar je name že čakal starejši možak, mi nataknil na oči masko iz platna in elastike ter me za roko odvedel prek dveh dvo- rišč v neko drugo poslopje. Ko sem lahko snel masko, sem ugotovil, da sem v 2 x 2 metra veliki, belo popleskani celici z železnim stolom in odejo na njem, katero je ču- vaj razgrnil po podu in mi s kretnjami pokazal, da lahko ležem. Nato mi je začel teme- ljito pregledovati žepe. Gla- vna misel mi je bila, kako naj se znebim lista z naslovi. Ko mi je pregledoval levi hlačni žep, sem v desnega vtaknil masko, v katero sem zavil pa- pir, in ko mi je hotel preiska- ti še ta žep, sem potegnil ma- sko s papirjem ter zopet dvi- gnil roke nad glavo, kot sem jih moral držati ves čas. Vzel mi je masko iz rok in jo vrgel na stol. V tistem trenutku pa je iz maske padel papir. Imel sem občutek, kot da pada ce- lo večnost, in na hitro sem nanj odvrgel cigareto ter oboje prekril z nogo. Nič ni opazil. Mislil je, da sem le ugasnil cigareto, in ko me je nadalje pregledoval, mi vzel pas ter vse stvari iz žepov, sem neprestano z nogo pre- krival zmečkan list. Pustil mi je le škatlico cigaret, vendar je s seboj odnesel vžigalice in mi s kretnjami dopovedal, da tukaj ne smem kaditi. Kon- čno je odšel in hitro sem po- bral list, ga vtaknil v usta ter pogoltnil, saj nisem vedel, kam naj ga drugam skrijem. Reči moram, da sem ga gol- tal prav z užitkom, kajti ve- del sem, da sem sedaj »čist«. Čez 15 minut mi je isti paz- nik prinesel nekakšno juho z mletim mesom in to je bil pr- vi znak, da bom mogoče mo- ral ostati dlje časa, vendar sem se vseeno tolažil, da bom svoboden po pregledu prtlja- ge. Ko sem pojedel, je odne- sel skodelico ter mi prinesel čaj, kar sem izkoristil, da ga zaprosim, naj mi prižge ciga- reto. S kretnjami mi je poka- zal, da bo zatisnil na eno oko, in prižgal mi jo je. Vse skupaj mi je postajalo vse bolj smešno; bil sem na- mreč prepričan, da bom kma- lu svoboden. Cez kakšno uro je v celico zopet stopil čuvaj, da mi natakne masko; podal mi je tudi roko, kar sem razu- mel kot slovo ter sem mu jo prisrčno stresel, toda odvedel me je v neko drugo celico, kjer sem videl dva jetnika. Posvetilo se mi je, da bo to moje novo bivališče. Preden sem vstopil, sem ga prosil, naj me odvede na stranišče, kajti še vedno sem moral imeti masko na očeh, vendar sem si jo namestil tako, da sem lahko videl, kod hodim, ker bi drugače lahko nekaj- krat padel. Ko me je privedel nazaj, sem ugotovil, da sem v celici, veliki 6x3 metre, popleska- ni z rumeno barvo ter prekri- to s preprogami. Moral sem si sezuti čevlje in nogavice, kajti oba jetnika sta bila prav tako bosa. Sprejela sta me iz- redno prisrčno in prvo, kar smo storili, je bilo, da smo posedli po tleh na sredo celi- ce in skupaj pokadili cigare- to, kar je v Iranu znak dobro- došlice. Eden od njiju je za silo obvladal rusko, tako da smo se lahko sporazumevali. Povedal mi je, da je v za- poru en mesec, ker so ga uje- li sovjetski vojaki, ko je poiz- kušal čez mejo pretihotapiti 20 kg opijuma. Poslali so ga v Sibirijo na prisilno delo, kjer se je poškodoval, ko je padel z zidarskega odra ter si izpahnil ramo in dobil pre- tres možganov. Po dveh letih, preživetih \ Sibiriji, so ga po- milostili in vrnili \ Iran, kjer so ga takoj vtaknili v ta za- por. Toda kakšna pomilosti- tev je bila to? Človek sploh ne ve, koliko časa bo moral ostati tukaj ali ga bodo celo ustrelili, kajti do sedaj ga še sploh niso nič zasliševali. Najhujša je ta negotovost, ki ga je začela počasi spravljati ob živce; ves čas prestajanja kazni ni videl ne žene ne otrok, kajti obiski ali kakr- šenkoli stik z zunanjim sve- tom je prepovedan. Vseeno je deloval dokaj mirno, saj se je vdal v usodo ter živi le iz dneva v dan. Pravi, da je tu- kaj mnogo boljše kot v Sibiri- ji, saj mu ni treba delati, ven- dar mislim, da si bo čez čas še kako želel kakršnokoli de- lo, saj v celici lahko popolno- ma otopiš. Drugi jetnik je bil Turek, rojen v Tabrizu, kakih deset let mlajši; mislim, da je imel 35 let. V zaporu je bil že dve leti in ves ta čas ni videl sonca. Soba je namreč brez oken, in še ko te odvedejo na stranišče ali v kopalnico, mo- raš natakniti masko ter se znova vrniti v celico. Bil je bolj nervozen; živčno se je sprehajal po celici, vedno znova naredil par počepov in sklec, da ne bi popolnoma zakrnel. Zdel se mi je že ma- lo nor, kar sploh ni čudno, saj po dveh letih, prebitih v eni in isti celici, kjer sveti le močna neonska luč, ki je ne ugasnejo niti ponoči, ne mo- reš ohraniti bistre glave. Kot vsi drugi ne ve, kaj se bo z njim zgodilo; to je pravza- prav najhujše pustijo te le čakati. Ni mi uspelo izvleči iz njega, zakaj je zaprt, pa tudi opazil sem, da so takšna vprašanja precej neprijetna, zato nisem več silil v njega. Pokazal mi je tudi brazgoti- ne, povzročene z usnjenim bičem in na roki vidne znake ugašenih cigaret. Po tem sem sklepal, da je mogoče kršil zakon o pitju alkohola ali kaj podobnega, saj do tedaj še nisem vedel, za kaj vse te tu- kaj lahko kaznujejo. Povedala sta mi, da je v ce- lici še en jetnik, vendar si je vzel precej časa za tuširanje, zato smo se lahko mirno po- govarjali o Homeinijevem re- žimu, kajti temu tretjemu, ki ■; je bil zaprt šele deset dni, ni-* sta preveč zaupala. j i Nadaljevanje prihodnjič^ s IRAN IS6 URADNI VESTNIK OBCf N ORMOŽ IN PTUJ §t. 21 vna komisija, imenovana s sklepom Izvršnega sveta skupščine občine Ormož št. 020-1 1/88 z dne 12. 4. 1988 je sestavljen pravilno in obse- ga: 1. Bilanca 2. Bruto bilanca 3. Pregled skupno doseženega prometa 4. Pregled stanja zaostankov in preplačil zave- zancev 5. Zapisnik komisije v pregledu zaključnega ra- čuna. Dokumentacija od I do 5 točke 3 tega sklepa je njegov sestavni del. Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 422-17/88 Datum: 22. 6. 1988 PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Majda LUKNER s. r. 144. Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kon- troli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 2. člena Odloka o družbeni kontroli cen (Uradni vest- nik občin Ormož in Ptuj, št. 12/85) je Izvršni svet SO Ptuj, dne 6/7-1988 na 1 19 seji sprejel odredbo o dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen 1. člen V odredbi o določitvi najvišjih cen (Uradni ' vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/88 in 18/88) se v 2. členu za tretjo alinejo točke b) doda nova alineja in se glasi: — proizvodnja in distribucija toplote: 1. stanovanjski odjem za 4,3 % 2. za nestanovanjski odjem pa se poveča pov- prečna cena v kurilni sezoni 1987/88 za 15,9 "» 2. člen Ta odredba velja takoj in se objavi v Urad- nem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 38-27/78-3 Datum: 6/7-1988 Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Jože BOTOLIN I. r. 145. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je na os- novi 16. člena Zakona o geodetski službi (Ur. I. SRS, št. 23/76), na osnovi 103. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. 1. SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85) in po sklepu Skupščine občine Ptuj o pooblastitvi Izvršnega sveta, da določa cene geodetskih storitvam (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2-22/78) na 118. seji dne 29/6-1988 sprejel sklep o cenah geodetskih storitev 1. člen S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela, drugih samou- pravnih organizacij in skupnosti, društev in ci- vilno-pravnih oseb, ki jih opravlja Geodetska uprava občine Ptuj. 2. člen Storitve za katere se uporabljajo cene po tem sklepu so vsa geodetska dela, ki neposred- no ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe ali se dajo opraviti le na podlagi teh po- datkov. Te storitve so: — parcelacije zemljišč — mejni ugotovitveni postopek — prenos in obnova posestne meje po po- datkih zemljiškega katastra — izdelava geodetskih načrtov — in druga geodetska tehnična dela 3. člen Cene storitev iz 2. člena tega-sklepa so na- slednje: 1. PARCELACIJA 1.1. Odtujitve, spremembe posestnih meja 1.1.1. — za vsako novonasta- lo parcelo 48.510,00 din 1.1.2. — za vsakih začetih 10 a površine 24.255,00 din 1.2. Razlastitve za prostorske izvedbene akte, dolžinske ob- jekte 1.2.1. — za vsako novonasta- lo parcelo 97.020,00 din 1.2.2. — za Vsakih začetih 100 m oboda 24.255,00 din 1.3. Gradbene parcele 1.3.1. — za prenos ene grad- bene parcele iz prostorskega izvedbenega akta 48.510,00 din 1.3.2. — za izvedbo parcelaci- je ene gradbene parcele 72.765,00 din 2. MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK 2.1, — za vsako ugotovljeno in zamejničeno ter izmerjeno mejno točko 48.510,00 din 3. PRENOS IN OBNOVA POSESTNE MEJE PO PODATKIH ZEMLJI- ŠKEGA KATASTRA 3.1. — za vsako mejno točko grafičnega katastra 97.020,00 din 3.2. — za vsako mejno točko numeričnega katastra 72.765,00 din 3.3. — za vsako mejno točko po izvršenem mejnem ugoto- vitvenem postopku 48.510,00 din 4. IZDELAVA GEODET- SKIH NAČRTOV NOVEGA STANJA 4.1. — za vsakih začetih 10 a površine 72.765,00 din 4. člen Cena vseh storitev iz prejšnjega člena se po- veča za 50 "(i če se storitev izvaja na gozdnem območju. Cena mejnega ugotovitvenega postopka, ki se izvaja kot obvezni postopek pred parcelaci- jo zemljišča, se zmanjša za 50 "o. To zmanjša- nje cene pa ne velja za storitve pod 3. točko 3. člena. 5. člen V primeru, ko stroškov storitve ni mogoče obračunati po cenah iz 3. člena, ampak se stro- ški obračunajo po dejansko porabljenem času, se uporabljajo naslednje urne cene: — za terensko geodetsko de- lo, ura 19.620,00 din — za pisarniško geodetsko delo, ura 18.580,00 din — za risarsko delo, ura 12.070,00 din — za figurantsko delo, ura 10.310,00 din 6. člen Storitev se obračuna kot celota po ceni, ki velja ob zaključku dela, dodajo pa se še materi- alni stroški in stroški prevoza. 7. člen V primeru prekinitve postopka plača naro- čnik vse stroške, ki so nastali do prekinitve. 8. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa preneha ve- ljati sklep o cenah geodetskih storitev v občini Ptuj, objavljen v Uradnem vestniku občin Or- mož in Ptuj št. 9/88. 9. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj in prične veljati ter se upora- bljati dan po objavi. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Jože BOTOLIN, I. r. 146. Na podlagi 95. člena /ukona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 35/79) in 18. Člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti soci- alnega skrbstva Ormož za obdobje I9S6 1990 in 52. člena Zakona o družbenem \arst\u otrok (Ur. I. SRS, št. 35 79) sta skupščina Občinske skupnosti socialne- ga skrbstva Ormož na seji dne 28. 6. 1988 in skupšči- na Občinske skupnosti otroškega \arstva Ormož na seji dne 28. 6. 1988 sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI CENTRA ZA SOCIALNO DELO V ORMOŽU I. TLMF-LJNE DOLOČBI: 1. člen " Zaradi uresničevanja socialne politike in zagota- vljanja socialne varnosti posameznikom in družinam, ko si le te ne morejo zagotoviti same, ter uveljavljanja drugih oblik dela pri izvajanju nalog s področja soci- alnega skrbstva in otroškega varstva, ustanovita Ob- činska skupnost socialnega skrbstva Ormož in Občin- ska skupnost otroškega varstva Ormož, center za soci- alno,.delo. 2. člen C enter za socialno delo posluje pod imenom »Center za socialno delo Ormož«. Sedež ceiura za so- cialno delo je v Ormožu, Vrazova ulica 5. 3. člen C enter za socialno delo ima status delovne organiza- cije. Center za socialno delo je družbeno pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po zakonu in tem sporazumu. Center za socialno delo odgovarja za svoje obvez- nosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 4. člen Center za socialno delo ima štampiljko z besedi- lom: »Center za socialno delo Ormož«. 5. člen C enter za socialno delo ima svoj žiro račun. Vse finančno poslovanje centra se odvija preko te- ga računa. II. ORGANIZACIJA IN NALOGti 6. člen Center za socialno delo bo organiziral in oprav Ijal svoje delo v skladu s programom in planom dela usta- noviteljic in s sklepi njihovih samoupravnih organov. Center za socialno delo opravlja naslednje naloge: — spremlja in analizira socialne pojave na svojem območju, odkriva njihove izbore ter predlaga pristoj- nemu organu ukrepe za uspešno reševanje širše soci- alne problematike ter morebitne spremembe in do- polnitve predpisov s tega področja, sodeluje in koor- dinira delo z ustreznimi dejavniki pri pripravljanju programov razvoja socialnega skrbstva, pospešuje so- cialno delo \ krajevnih skupnostih, delovnih in druž- benih organizacijah, ter društvih, na območju občine: — opravlja strokovno socialno delo na področju varstva družine, splošnega varstva odraslih in skrb- stva, razen izdajanja upravnih odločb, ki so v pristoj- nosti sveta za varstvo otrok, družine in odraslih, — skrbi za odkrivanje, razvrščanje in vodenje raz- vida otrok z motnjami \ telesnem in duševnem razvo- ju ter za njihovo usposabljanje za življenje in delo, — obravnava in zagotavlja pomoč vzgojno ogrože- nim, vzgojno zanemarjenim in delikventnim otrokom in mladostnikom ter izvaja vzgojne in druge ukrepe, — izvaja predzakonsko in zakonsko svetovanje, organizira in izvaja širše svetovanje po šolah, krajev- nih skupnostih in organizacijah združenega dela. vo- di spravne poskuse v postopku za razvezo zakonske zveze. — opravlja svetovalno delo, nudi pomoč pri reše- vanju stanovanjskih problemov, pri zaposlovanju, pri zagotavljanju postrežbe in nege na domu, oskrbe v drugi družini ali socialnem zavodu, — obravnava in rešuje socialne probleme poseb- nih kategorij občanov in posameznikov kot so: starej- ši kmetje, telesno in duševno prizadete osebe, zapor- niki, alicoholiki in narkomani, opravlja druge strokovne naloge s področja so- §t. 21 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN \%1 cialnega skrbstva in otroškega varstva, po programu dela centra. — vodi enotno skupno evidenco za vse socialno- varstvene pomoči, navedene v .V členu SaS o uresni- čevanju socialno varstvenih pravic. — pripravlja gradivo za enotno evidenco in ugoui- vljanje upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči. — sprejema sklepe o odobritvi socialnov arstv enih pomoči, če so o socialnov arstv eni pomoči odločali sa- moupravni organi interesnih skupnosti. posreduje ugotovitve oziroma sklepe o odobri- tvi socialnovarstvenih pomoči upravičencem, njiho- vim organizacijam združenega dela in samoupravnim interesnim skupnostim, — sprejema pritožbe občanov na ugotovitve in sklepe ter pošilja pritožbe v odločanje pristojnim sa- moupravnim organom SIS oziroma pristojnim sodiš- čem združenega dela. obdeluje statistične podatke ter analize /a posa- mezne izvajalce socialne politike, — ugotavlja neopravičeno izplačane socialnovar- stvene pomoči (preplačila) ter posreduje podatke pri- stojni finančni službi za izterjavo preplačil. - preverja in potrjuje naloge /a izplačevanje de- narnih pomoči otrokom ter nakazuje denarne pomoči kmetom in občanom brez zaposlitve, — opravlja naloge, ki zadevajo opremo novoro- jenčkov. 7. člen Pri opravljanju svojih nalog sodeluje center za so- cialno delo z ustreznimi organi skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva in občinske skupnosti otroškega varstva, organi občinske skupščine, drugi- mi strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi službami v občini in republiki. 8. člen V centru se opravljajo vsa strokovno-adminislrati- vna opravila, avtomatska obdelava podatkov za po- trebe skupne enotne evidence, finančno računovodski posli pa so za potrebe centra organizirani še naprej v okviru skupne strokovne službe samoupravnih inte- resnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ormož. V centru opravljajo dela in naloge naslednji delav- ci : - vodja centra s polno obveznostjo, ki jo dopol- njuje kot strokovni delavec — 2 strokovna delavca — referent za socialnovarstvene pomoči in vodja evidence — administrativno-tehnični delavec. 9. člen Svet centra za socialno delo ra/piše prosta dela in naloge vodje centra za socialno delo kot individual- nega organa preko javnega razpisa. 10. člen } Svet centra za socialno delo opravi izHiro med pri- javljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za vodjo centra za socialno delo določene v Zakonu o social- nem skrbstvu in na podlaai mnenja kadrovske komi- sije pri OK SZDL. 11. člen Center za socialno delo vodi in predstavlja vodja centra kot individualni poslovodni organ. Vodja centra vodi in skrbi za nemoteno racionalno in uspešno delo centra predvsem pa: — koordinira delo med ustanoviteljicami in cen- trom za socialno delo — skrbi za izvajanje sklepov ustanoviteljic v cen- tru za socialno delo, — koordinira delo med strokovnimi delavci in skr- bi za strokovno izvajanje del in nalog, — skrbi za pripravo planskih dokumentov, — spremlja izvajanje sprejetega delovnega progra- ma in finančnega načrta, — skrbi za zakonitost dela centra — zastopa in predstavlja center — je odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje centra Za svoje delo in delo centra je odgovoren skupšči- ni Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož in skupščini Občinske skupnosti otroškega varstva Or- mož. 12. člen Vodja centra je .dolžan opozoriti samoupravne or- gane delovne organizacije na nezakonite odločitve in druge akte. na odločitve, ki niso v skladu s pl.mom centra ali plani ustanii*iieljic. kakor ludi na ncsmiiir- nc odločitve in druge akie. Ce vodja centra meni. da je akt, ki so ga sprejeli delavci centra z osebnim izjavljanjem v luisprotju / zakonom, statutom ali drugim sanioupr.iv nim sploš- nim aktom, opozori organ, ki je t.ikšen akt sprejel, če pa ta kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu. mora vodja zadržati izvršitev akta in o tem obvestili pristo- jen organ občinske skupščine. III. SAMOL l'RA\M l'R \\K I IN l)()l /NOSU IV člen Center ima pr.ivni sialus licloviie organizacije v smislu zakona o /dru/cneni delu. Center sestavljajo delavci zaposleni v centru. Center za socialno delo oprav Ij.i svoje s.imoupra- vne pravice in dol/iu>sii na podlagi svojih samou- pr.iv nih aktov. 14. člen Delavci v centru urej.ijo in uresničujejo svoje pi.i- vice in dolžnosti s s.uiiouprav nimi m ilrugimi splošni- mi akti v skladu z tloločb.imi zakon.i o ziiružencm de- lu, določene zadeve v soglasju s podpisnicami spora- zuma v skladu s cilji in nalogami, zaradi katerih je bil center ustanov I jen. 15. člen C enter za socialno delo sprejema samoupravne splošne akte s katerimi ureja notranjo organizacijo in sistematizacijo, v soglasju s podpisnicami sporazuma, samostojno pa ureja medsebojna delovna razmerja v združenem delu in način reševanja samoupravnih jiravic in dolžnosti delavcev centra v skl.idu z zako- nom ter sporazumom in drugimi medsebojnimi dogo- vori. IV. SRIDSIVA IN OSI.IiNI DOHODKI 16. člen SredstVci za redno poslovanje centra zagotavljata Občinska skupnost socialnega skrbstva in Občinska skupnost otroškega varstva na podlagi priigrama dela centra. 17. člen Ustanoviteljici centra zagotavljata najmanj tolik- šna sredstva kot so potrebna za pokritje osebnih do- hodkov in skupne porabe, določenih z veljavnimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ter dogovorjena sredstva za pokritje materi- alnih stroškov za redni) delovanje centra. 18. člen Ustanoviteljici zagoi.iv Ijata centru sredstva za de- jansko opravljanje dela in glede na dejansko število delavcev v centru ter pokritje dogovorjenih material- nih stroškov. 19. člen Medsebojna razmerja glede pogojev svobodne me- njave dela in ustvarjanja dohodka kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ci- ljev in interesov delavcev centra in podpisniki spora- zuma se uredijo s samoupravnim sporazumom o med- sebojnih pravicah in obveznostih in odgovornostih v skladu z določbami zakona o združenem delu. 20. člen Delavci centra odločajo samostojno o sredstvih, ki jim pripadajo na podlagi tega sporazuma in iz drugih virov v skladu s tem sporazumom in svojimi splošni- mi akti. Osebni dohodki delavcev centra se določijo v SaS o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. 21. člen Za materialno in finančno poslovanje centra se uporabljajo splošni predpisi o finančnem in material- nem poslovanju. V. RAZMERJA MED PODPISNIC AMA SPORA- ZUMA IN CENTROM ZA SOC lALNO DELO 22. člen Center mora opravljati zaupane naloge skrbno, ve- ^lllo. ^trokovno. pravilno v skladu s predpisi in sklepi ter odločiivami organov ustanoviteljic. 2}. člen Delavci centr.i opravljajo svoje delo v skladu s pro- gramom dela centra in programi dela ustanoviteljic. C eiuer odgovai ja za svoje delo skupščini Občinske skuj-inosti socialnega skrbstva Ormož in Občinske skujinosti otroškega varstva Ormož. Nad/or natl delom voiti odbor samoupr.ivne delav- ske kontrole. \ 1 \ I 1 .1 \\ NOSI SPOR \Zl \1A 24. člen Ta spor.izum se sklep,i /a netloločen čas. Sporazum se l.ihko spremeni o/ironia ilopolni na zahtevo vsake podpisnice N.i predlog centra zahtevo obravnavajo pristojni organi ust.inoviteljic o/irom.i podpisnic sporazuma. Šteje se. il.i je sklep o jnedložiivi spremembe spre- jet, če ga sprejme center in skupščini ustanoviteljic v enakem besedilu. 25. člen Z,i rešev.inje sporov, ki bi nastali pri izvrševanju te- g,i sporazuma se oblikuje .irbitraža, ki jo sestavljajo po en delegat vsake ustanoviteljice in delegat centra. \ll PRI HODNI IN KONČNI DOLOChi 26. člen Priprave na z.ičetek dela centra za socialno delo opravi iniciativni odbor, v katerega imenujeta občin- ska skupnost otroškega varstva Orinož dva delegata. Občinska skupnost socialnega skrbstva dva delegata m delovna skupnost Skupnih služb SIS družbenih de- javnosti Ormož dv.i delegata. Delo odbora vodi predsednik. 27. člen Iniciativni odbor je pooblaščen da prevzame vsa potrebna dej.inj.i in ukrepe, ki so potrebni za ustano- v itev in začetek dela. V ta namen: pripravi začasni predlog opisa del in nalog, ugotovi potrebno število delavcev, pripravi razporeditev delavcev navedenih v 8. členu tega sporazuma iz delovne skupnosti skupnih služb v center za socialno ilelo z.ičasno določi akont.iciio osebnega dohodka zagotovi potrebne ilclovne prostore in druge pogoje za delo. Iniciatjivni odbor je za svoje delo odgovoren skup- ščini Občinske skupnosti socialnega skrbstva in ob- činski skupnosti otroškega varstva. Z Ustanovitvijo centra za socialno delo se prenese- jo po dogovoru s Skupnimi službami SIS potrebna delovna sredstva in oprema iz dosedanjih skupnih služb SIS \ center za socialno delo. 28. člen Iniciativni odbor ugotovi, da so opravljene vse pri- prave za začetek dela centra za socialno delo v usta- navljanju in določi dan za začetek dela centra za soci- alno delo. 29. člen C enter za socialno inora biti ustanovljen do konca leta 1988. Do tega roka se mora konstituirati delovna organizacija tako, da: sprejme samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo in izvoli organe uprav Ijanja. Ta sporazum je sklenjen, ko ga v enakem besedilu sprejmeta skupščini ustanoviteljic. .^0. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 06/88 Datum: 28. 6. 1988 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OS.SS Marta PERŠAK PREDSEDNIK SKUPŠČINE OSOV Mira ERANGEŽ Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom, izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure- juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor. fCDNIK - 14. julij 1988 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Bojan Lubaj med nagrajenci v Rogaški Slatini je bil minuli ^esec Ml. mednarodni slikarski gx tempore, ki se ga je udeležilo osemdeset slikarjev. Srečanje li- kovnikov je pripravilo Zdraviliš- ke Rogaška Slatina v sodelova- nju ^ medobčinskim zavodom za lilcovno dejavnost Obalne galeri- je Piran. Srečanja se je udeležil tudi Bojan Lubaj, član likovne sekcije Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj. Osrednji ali pa prvi dve nagradi je podeli- lo zdravilišče, in sicer grand prix v višini 600.000 dinarjev in od- kupno nagrado v višini 400.000 dinarjev. Slednja je bila v hudi konkurenci 120 likovnih del po- deljena Bojanu Lubaju. Skromen kot je, Bojan o tem visokem priznanju svojega dose- danjega ustvarjanja najraje sploh ne bi govoril, pa vendar priznava, da pomeni ta nagrada, podeljena v mednarodni in tudi v konkurenci akademskih slikar- jev, priznanje in potrditev, da je pri svojem umetniškem snovanju na pravi poti. Bojan je sicer uči- telj fizike in tehničnega pouka na osnovni šoli v Gorišnici, bolj zares pa se je s slikanjem pričel ukvarjati pri štirinajstih. Prve ko- rake je delal skupja z Bogomi- rom Jurtelo, ki mu je bil prvi uči- telj in svetovalec, in kaj meni o možnostih, ki jih ima kot ljubi- teljski slikar? Največjo težavo vi- di v prostoru; pa, da bo sekcija kmalu prišla do svojih prostorov in bodo člani sekcije lahko sku- paj spoznavali osnove slikanja. To, da bi imel svoj atelje doma, so zaenkrat samo še sanje, če- prav se v zadnjem času kažejo možnosti, da bi vendarle dobil nekaj kvadratnih metrov zase. Bojan je razstavljal že v Ptuju, Mariboru, pri Tomažu pri Ormo- žu, v Murski Soboti. Njegova tehnika je akvarel, čeprav mu tu- di olje ni tuje, saj je s to tehniko tudi začel. NaV Bojan Lubaj SLIKARSKA KOLONIJA V MAJŠPERKU Kako zelene so Haloze v organizaciji likovne sekcije Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj je bila tudi letos v Majšperku slikarska kolonija. Osem slikarjev iz vse Slovenije je svoje delo končalo minuli petek z razstavo v jedilnici Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, ki je bila tudi pokroviteljica likov- nega srečanja. Organizacija in mentorica likovnim ustvarjalcem je bila dr. Štefka Cobelj. Udele- ženci kolonije so bili izredno za- dovoljni s svojim bivanjem v Majšperku in niso se mogli naču- diti, kako zelene so Haloze. Tudi krajani šo jih izredno lepo spre- jeli, še posebej gred zahvala dru- žinama Potočnik in Pislak iz Majšperka. Udeleženci so o sli- karski koloniji rekli: Dr. Štefka Cobelj: »V letošnji koloniji, ki ni bila več na Borlu, ampak v Majšperku, je sodelova- lo osem slikarjev; sedem jih je bilo iz drugih krajev Slovenije, ena pa je bila domačinka. Obča- sno so obiskali koloniji tudi štir- je likovniki likovne sekcije De- lavskega prosvetnega društva Svoboda. Koloniji je bilo vreme zelo naklonjeno in je bila že za- radi tega uspešna, motivov je bi- lo več kot dovolj. Slikali smo v Majšperku, Stopercah, Nara- pljah, na Ptujski Gori in po dru- gih zaselkih. Slikarji so se zelo potrudili, potrudili pa so se tudi gostitelji — Tovarna volnenih iz- delkov, ki so izredno lepo poskr- beli za nas.« Danica Gala-Bem iz Ljublja- ne: »V Majšperku sem prvič v ži- vljenju in vesela sem, da sem spoznala ta kraj; izredno mi je všeč. Motivi so tukaj resnično dobri, moti pa me to, da je tukaj kar preveč zelenja. Res, tukaj je izredno lepo.« Rozina Sebetič iz Ptuja: »Tu- kaj sem že bila v koloniji; delo v slikarskih kolonijah mi je všeč, ker imam na ta način res možno- sti, da se posvetim samo slikanju in nisem vezana na druge oprav- ke. Tudi družba vpliva na to, da se človek res lahko posveti delu, saj ko gledaš, kako vneto drugi vihtijo čopič, tudi sam z veseljem poprimeš za delo.« Kari Hruza iz Kamnika: »V slikarski koloniji sem prvič v ži- vljenju, takšno skupinsko delo je zame nekaj povsem novega. Za- hvaljujem se kolegom in domači- nom, da so me tako prijazno sprejeli. Tako sem lažje prema- gal tremo pred ljudmi, saj doslej še nisem slikal pred publiko. Na vsakem koraku sem se srečal z zelenjem in prvič v življenju sem doumel pesnika Lorco, ki je go- voril: Zeleno, ki te ljubim zele- no. Upam, da bom še kdaj prišel v Majšperk.« Albert Hojnik, Ravne na Ko- roškem: »Tudi jaz sem prvič v Majšperku. V slikarskih koloni- jah pa sem že večkrat sodeloval. Tukaj je okolica izredno lepa, ljudje so izredno prijazni, po- vsod ti ponujajo žlahtno haloško kapljico, pa še kaj za pod zob. Tudi naša mentorica dr. Štefka Cobelj izredno vzpodbudno vpli- va na nas, nam svetuje; skratka prijetno nam je bilo.« Drago Božičnik iz Maribora: »V slikarskih kolonijah sem že sodeloval, vendar sem v Maj- šperku prvič. Počutim se odli- čno. Tudi skupina je bila posre- čeno izbrana, čeprav povsem na- ključna. Precej smo naslika- li . . .« Drago Kos iz Tržiča: »V slikar- ki koloniji sodelujem prvič; dela si sploh nisem znal predstavljati, zdaj sem nad takšnim delom v skupini izredno navdušen. Pa tu- di nad motivi, ki sem jih slikal. Prijetno mi je bilo tudi s slikarji v skupini.« Cveto Peltekovski iz Kopra: »Zame je to okolje nekaj povsem novega: zelena barva! Ce smo spet pri zeleni barvi, na Primor- skem mi tega nimamo, vsaj ne to- liko. Na začetku sem se malo lo- vil, saj sem prvič sodeloval v ko- loniji, no, na koncu sem zadrego premagal in ni bilo več težav.« , ................^..._.„..Nay, Udeleženci slikarske kolonije '\ POLENŠAK Kdo bo žel za nagrade Drugi dan 25. praznika žetve bo v znamenju žanjic. Te bodo pri- čele tekmovati ob 14. uri. Pšenica dobro kaže in čaka le, da jo poreže srp spretnih žanjic. Kot so povedali prizadevni polenški turistični de- lavci, bo žanjice na polje peljal Janez Vičar iz Prerada. Za privlačne nagrade bodo letos žele: Rozika Marin iz Polencev, Marija Osterc iz Hlaponcev, Alojzija in Marija Lebar iz Bratislavcev, Štefka Klajžar in Marjeta Krajnc iz Prerada. Doslej največ uspeha v polenški žetvi je imela Rozika Marin. MG Kdaj Trška Gora in kdaj Trška gora JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (351) Več naših dopisnikov zanima, kakšne spremembe bo prinesel novi SP pri pisanju večbesednih imen naselij. Pri tem opozarjajo, da se nekatere pravopisne novo- sti iz Načrta pravil za novi SP (Ljubljana 1981) delamo že uve- ljavljajo, med njimi tudi glede pisanja imen naselij. Pisanje večbesednih naselbin- skih imen doslej ni bilo zadovo- ljivo sistemsko urejeno. Pravila o zapisovanju neprvih besed z veli- ko ali malo začetnico so po SP 1962 prezapletena, hkrati pa do- puščajo preveč izjem, kar pov- zroča veliko neenotnost, pri mnogih pišočih pa tudi nelagod- nost, saj marsikdaj ne vedo, ali so se odločili prav ali ne. Veliko primerov neenotne in nesistem- ske rabe velike oz. male začetni- ce pri večbesednih krajevnih imenih najdemo npr. v prvih dveh knjigah Krajevnega leksi- kona Slovenije (1968 in 1971), ki se v pravopisu držita SP 1962 in obstoječe rabe. Tako je med dru- gim zapisano Dolenji vrh, toda Dolenji Grič, Mali vrh, toda Mali Hrib, Velika njiva, toda Dolnje Polje, Zali potok, toda Jablaniški Potok, Ribčev laz, toda Dolgi Laz, Nemška loka, toda Škofja Loka itd. Neenotnost se pojavlja celo pri povsem enakih krajev- nih imenih, npr. Spodnja dolina (občina Vrhnika), toda Spodnja Dolina (o. Tržič, Dolnji vrh (o. Litija), toda Dolnji Vrh (o. Novo mesto). Novi SP bo pisanje večbesed- nih naselbinskih imen močno poenostavil in s tem zagotovo odpravil dosedanje pogoste na- pake in nedoslednosti. Od nepr- vih besed naj bi v bodoče pisali z malo začetnico le še mesto, trg, vas, selo in seveda predloge: No- vo mesto. Stari trg, Vavta vas, Ivanje selo, Šenjur pri Celju, Za- gorje ob Savi ipd. Vse druge be- sede na neprvem mestu pa bo treba pisati z veliko začetnico, zatorej Blatnih Vrh, Brezova Re- ber, Črni Potok, Dedni Dol, Do- lenje Mokro Polje, Hudi Konec, Jelenov Žleb, Knežja Njiva, La- hov Graben, Mala llova Gora, Mirna Peč, Mrzli Log, Ptujska Cesta, Stara Cerkev, Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah. Šmarješke Toplice, Tunjiška Mlaka, Volčja Jama, Zali Breg, Zidani Most, Na Logu, V Zideh itd. Vendar je treba poudariti, da se z novim SP spreminja samo način pisanja naselbinskih, ne pa tudi vseh drugih zemljepisnih imen (imen pokrajin, vzpetin, vod itd). Pri slednjih bo še nada- lje veljalo pravilo, da se na nepr- vih mestih pišejo z veliko zače- tnico le tiste besede, ki so že sa- me lastna imena, npr. Slovenska Istra, Zadnja Ponca, Savinjske Alpe, Sava Bohinjka, toda Po- ljanska dolina, Celjska kotlina. Kriška gora. Cerkniško jezero itd. Zato bomo pisali Trška Gora, Malenski Vrh, Robanov Kot, Len- davske Gorice, Logarska Gorica, kadar nam ta imena poimenujejo naselja, toda Trška gora, Malen- ski vrh, Robanov kot. Lendavske gorice. Logarska dolina, kadar z istimi imeni poimenujemo vzpe- tine, doline ipd. Enako pravilno kot za nena- selbinska imena velja tudi za imena delov naselij, imena ulic, trgov, zgradb itd., zatorej Rožna dolina. Stara cerkev (dela Lju- bljane), Dolgo polje (del Celja), Pri treh ribnikih. Cesta v Mestni log. Zmajski most, Rahnetova vila ipd., toda Rožna Dolina, Stara Cerkev, Dobro Polje, če gre za sa- mostojna naselja s temi imeni. To razločevanje se nam zdi kori- stno, saj bralcu v številnih prime- rih prihrani ugibanju, ali je pisec mislil na naselje oz. na del nase- lja ali nenaselbinsko ime. Ker navedena pravila tudi si- cer niso sporna (o njih so se do- govorili že leta 1972 slovenisti in geografi) in bodo z izidom prve knjige novega SP gotovo uvelja- vljena, jih lahko upoštevamo in se po njih ravnamo že sedaj. Za- nja so se med drugimi že pred nekaj leti odločili avtorji leksiko- na CZ Slovenska krajevna ime- na, pa tudi urednik Krajevnega leksikona Slovenije v 3. in 4. knjigi, uredništvo Atlasa Sloveni- je, Enciklopedije Slovenije itd. Nič ne bo napak, če njihovemu zgledu sledimo tudi drugi, če- prav bo na izid novega SP treba še malo počakati. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenske- ga 7. ORMOŽ Priznanja za mentorje v zadnjih junijskih dneh je občinska Zveza prijateljev mladine Ormož ocenila delo v prejšnjem obdobju in sprejela program dela za v bodoče. Kljub velikemu številu težav je dobro delala. Največ zaslug za njeno uspešnost imajo mentorji; v glavnem so to tovarišice, tovari- ši so bolj redki. Njihovo delo je veliko, zahvala pa skromna, vsaj družbena. Zveza je nekaj najbolj prizadevnih mentorjev nagradila s prizna- nji. Predsednica Mira Polič jih je izročila Marti Bratuša, Marti Habja- nič. Angeli Masten, Dragici Ivanuša, Mariji Trop, Lojzki Gašperič, Viktorju Stajnku, Mariji Salaj, Anici Pevec, Jožici Rep in Angeli Jur- kovič. Za dolgoletno delo pa so se zahvalili tudi blagajničarki zveze Mi- lici Žunko. MG KATJA ŠPUROVA VRTEC V JERUZALEMU Kronika nekega učlovečenja Mlado dekle je obupno jokalo na leseni klopi počasnega potni- škega vlaka med Mariborom in Soboto. Kmetice na sosednjih klopeh so jo sočutno pogledovale. Prisedel je sprevodnik in jo dobrodušno vprašal: »Kaj vam je, da tako jočete? Kam se peljete?« Je bilo to včeraj? Doma — na Dolenjskem — so dolgo iskali na zemljevidu ime kraja, zapisanega v njenem dekretu za prvo učiteljsko službo: Sveti- nje, Mati je prestrašeno sklenila roke: »Kam odhajaš, nesrečni otrok?« Ne, ni bilo včeraj. Bilo je onkraj nekega drugačnega časa, drugačnih, nedojemljivih razsežnosti. Za njo je štiriletno izgnanstvo, čas, ko je bilo najhuje ob- stajati kot človek. Leži vmes desetletje? Bo zdaj šele tu odložila breme doživetega, tu pred svojimi prvošolčki? So jo ti kraji začarali, ker si je zdaj, po vojni, želela nazaj v Sveti- nje, nazaj v Prlekijo, in seji je domovina zožila v te sončne griče, med te dobre ljudi, ki jim bo ostala zvesta, dokler je ne bodo upokojili . . . Iz Ivanjkovcev gre pot strmo navzgor proti Svetinjam. Tu sem! pojejo njeni koraki. Nekdo jo je zagledal in spoznal in že gre glas čez gorice, do zadnje viničarije: »Tovarišica Mimika! . . . Zajčeva Mimika pridejo!« »Poklicali ste me, prišla sem!« (Iz šole v Svetinjah v Ljutomer, peš). »Sedite, Mimika!« Aleksander Pirher ji primakne stol. Potrebna gaje. Načelnik pro- svete resnobno gleda eiementarko Zajčevo, preden spregovori: »Nekaj se bova pomenila. Mimika.« Ve, da je ena tistih pravih učiteljic, ki so jo ljudje v goricah že zdavnaj sprejeli za »svojega« človeka, ona pa je med njimi našla svoj Prostor pod soncem. Vprašujoče ga gleda. »V Jeruzalemu bodo te dni odprli vrtec. To bo DID za viničarske otroke, veliko stvar bomo napravili iz njega. Za to pa so potrebni pra- ^' ljudje, takšni, katerim matere in očetje zaupajo. Tebi zaupajo . . .« Naglo mu seže v besedo: »Ampak, tovariš predsednik . . .« Zasmeje se: »Vem, ti pa tvoji prvošolčki ... ne boj se, ne boš jih izgubila. A ^^aj za nekaj časa bi te rad postavil za upravnico v jeruzalemskem Domu igre in dela. Nič te ne bomo silili, samo toliko nam pomagaj, da \ rtec spravimo na noge . . . zaradi otrok te prosim, vem, da se ti bodo smilili . . .« Njene oči so en sam ugo\or. Pa še nekaj drugega priteka vanje - spomini iz internacije . . . devet mesecev ni videla kruha . . . Pirher ji ne pusti do besede: »Mara Tucova je tam, boljše,vzgojiteljice ne bi mogli dobiti, po-i magala ji boš iz najhujšega . . . Pojdi, oglej si, ukrepaj!« i Ali je mogla reči ne?! j Kaj more povedati kronika tistemu, ki sam ni čutil utripa dogodkov, j nanizanih z mrtvimi črkami na mrtvem papirju? Če pa bi na vsem le-j pem v te črke in na ta papir pritekel živ sok, če bi obrazi oživeli, če bi i se besede prelile v glasove s tisočerimi odtenki vsakdanjika, če bi med vrsticami oživele barve, svetloba in sence — tedaj bi iz svojega seda- njega časa kot star znanec stisnil roko, ki je hotela ovekovečiti nekak- šen prelomni čas, da bi padle meje med danes in včeraj . . . Če imajo stvari svojega dobrega duha in če ga bo imel tudi vrtec v Jeruzalemu, bo ta njegov dobri duh Aleksander Pirher. Dne 9. 8. 1947 se je Aleksander Pirher podpisal pod naslednji dopis: »Iz Ljubljane so telefonično javili na prosveto v Ljutomer, da bo otvoritev vrtca v Jeruzalemu 17. avgusta popoldne, ob 15. uri. Vzgoj- no osebje je na mestu in bo DID v torek, 12. t. m., začel z rednim de- lom. V Domu bo 27 otrok. Treba je urediti z Ministrstvom za kmetij- stvo vzdrževanje Doma. Upravnik je že dobil dovoljenje, da uprava lahko krije izdatke za adaptacijo Doma. vse drugo pa prevzame KLO in RK. Ker pa KLO za tekoče leto nima denarja za vzdrževanje Do- ma, mora uprava posestva kriti vzdrževanje osebja. Ljutomer lahko da enkratno pomoč v znesku 5000 dinarjev. Naj Ljubljana pošlje zastopnika. Pri otvoritvi naj sodeluje šola Svetinje. Al. Pirher pomočnik poverjenika.« Teh 27 otrok je zdaj samo še postavka na papirju. To postavko je moč izreči različno z drugimi besedami: 27 oblek za otroke (nekje jih že šivajo); 27 obrokov hrane na dan zanje je potrebna poseda, predvsem dovolj veliki lonci in prinesli (prevoznih sredstev ni, tudi kolesa ne) jih je treba iz Ljutomera (elementarka, začasna upravnica Mimika Zajčeva brez godrnjanja!); 27 obešalnikov in brisačk z raz- poznavnimi znamenji (praktikantka Danica ima prave roke za to — še ena igra za njeno zamujeno otroštvo!); kakršnakoli zasilna oprema igralnice, in še in še . . . Nešteto drobnarij, ki jih kronist ne bo zajel v kroniko. Nečesa pa ne bi smel zamolčati: večernega petja v hiši, ki raste v dom za otroke, v dom igre in dela. Marin glas in Daničina kitara. Kdor gre mimo, postane in prisluhne. Če je narava dala tej zemlji, da rodi žlahtno vino, pa je človeka na njej obdarovala s prav tako žlah- nim smislom za petje . . . Ko bi moglo človeško uho prisluhniti tistemu, kar se dogaja v pr- sti, ko začno kliti semena v njej! Kako se pretakajo sokovi, kako si tanke klice iščejo poti skozi grude in grudice, s kakšno močjo jih raz- bijajo! Danes gola njiva, jutri bo na njej zavalovala mlada setev. Ali je kaj drugače z nami, s to prelepo pokrajino, ki seje pravkar prebudila v sončno jutro, v sedemnajsti avgust in z našega Doma pla- polajo zastave in vrtec prvič odpira vrata jeruzalemskim otrokom? Ne še otrokom v pravem pomenu besede. Bolj kakor otroke da- nes DOM IGRE in DELA, kot je zapisano z velikimi črkami na nje- govem pročelju, sprejema odrasle: ko stopam na govorniški oder, da bi pozdravila goste, mi gre pogled prek množice nedeljsko oblečenih ljudi — rumene, naškrobljene rute, veliko večje žensk kakor moških, prišli so in še se zgrinjajo iz vseh grab, z vrhov od blizu in daleč. Pri- šla je šola iz Svetinj, prišli so otroci iz sezonskega vrtca v Železnih Dverih s svojo vzgojiteljico. Vedri, slovesnih obrazov so prišli tovariši z okraja, zastopniki oblasti in organizacij . . . Po pozdravu zaprosim poverjenika za prosveto, naj pride na oder in spregovori ljudem. Nadaljevanje prihodnjič 8 - ZA KRATEK ČAS 14. julij 1988 - TEDNIK Dober den! Kaj to more biti, meni teče švic po riti. No, ja, zajje blo te enih por dni resen vroče, kak se sika. Naš Suhi Breg že malo sušna koza liže in zdaj že molimo: »Vsaj nam lubi bog daj deža. ke mo lehko malo leža . . .« Voda. voda in še enkrat vo- da. Žeja, žeja in še enkrat žeja . . . Tudi Franček iz Haloz nam piše dugo pismo o vodi in njeni previsoki ceni. Tak se je vun spoveda: »Pri moji še živi duši. sen gnes posla v pekel vse svetnike, fkuper s tisto Marijo v Strahovi- ci. ki v svoji kapeli z rokami in ritko miga. gdo sen kak blagajnik hišnega sveta (na začasnen deli v Ptuju) doba račun od komuna- le za plačilo vode. Na računi med drugim s črnin na belem piše. da mora naš vhod na Ziherlovi ploščadi pločati nekšni dodatni prispevek za rekonstrukcijo ptujske (ne)čistilne naprave. Pre. ke je toti zakon oziroma odlok na predlog občinskega izvršnega sve- ta sprejela naša skupščina. Jaz. ki sen se pred leti presela v Ptuj z lepih haloških gričov. se za toto svojo dejanje iz dneva v den boj kesam. Vsepovsodik me odirajo kak prašička v klavnici. Sve- tuvli mi. kaj naj naredim. Pozdrov. Franček iz Haloz.« Zdravo, Franček in vsi drugi sotrpini. Ker ga zodja leta v Jugoslaviji vsi malo preveč .serje . . . (ke sera, sera: saj veš, kak poje tista italijanska pesem), moremo zdaj vsi plačevati prispev- ke oziroma dovke za čistilne naprave. Tudi ti si ga posral. ker si iz Haloz v mesto pobegna. in ti je zdaj zato žal. Pa saj ven. da nesi ti toga kriv. pač pa politika, kije ljudi z dežele v mesta silila in so zato Haloze in Slovenske gorice iz dneva v den boj prozne. Malo še nam /ali. pa bomo namesto kruha asfalt žrli, namesto dobre vode in vina pa gnojšnico pili iz rek in potokov. Vidiš, zato so nam potrebne čistilne naprave. Ne sekiraj se, ker to škodi tvo- je mi zdrovji. Te pa srečno. Vas pozdrovlja naprečiščeni in nefiltrirani Luj- zek. RADIO PTUJ (94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) ČETRTEK, 14. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no- vice, obvestila, reklame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 Včeraj, danes, jutri. 18.00 URICA DOMAČIH. PETEK, 15. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi- ce, obvestila, reklame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 Vče- raj, danes, jutri. 18.00 Letni program (zabavna glasba, kratki aktualni prispevki). SOBOTA, 16. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no- vice, obvestila, reklame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 Včeraj, danes, jutri. 18.00 V soboto popoldan — pogovor v živo, glas- ba. NEDELJA, 17. julija: 11.00 Tedenski pregled, obvestila, uspešni- ce tedna, reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača ustvarjal- nost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 18. julija: 17.00 Informativna in zabavna odda- ja (novice, obvestila, reklame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 Včeraj, danes, jutri. 18.00 Letni program (vedno lepe melodije, kratki aktualni prispevki). TOREK, 19. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi- ce, obvestila, reklame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 Vče- raj, danes, jutri. 18.00 Letni program (domača zabavna glasba, kratki aktualni prispevki). SREDA, 20. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi- ce, obvestila, reklame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 Vče- raj, danes, jutri. 18.00 Letni program (moderna glasba, kratki aktualni prispevki). f EDNIK - 14. julij 1988 ŠPORT IN DRUŠTVA — 9 MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH PTUJ Od prvega julija v novih prostorih Prvega julija se je Medobčinsko društvo slepih in slabo- vidnih Ptuj preselilo v nove prostore doma društev v Muršiče- vi ulici sedem v Ptuju. S tem so bistveno izboljšali razmere za svoje delo. Še naprej pa se bodo srečevali s pomanjkanjem denarja. Zaradi znanih administrativnih ukrepov so jim sisi, od katerih dobivajo največ denarja, zmanjšali dotacijo kar za nekaj milijonov dinarjev. Skopo pa jim mesečne zneske od- inerjajo tudi v Loteriji Slovenije. Kljub temu pa jim ne zmanjkuje volje za uspešno delo. V tem primeru se najbolj trudijo za letni dopust svojih članov. V juliju in avgustu bo v Piranu in Izoli ter v Cervarju dopusto- valo dvanajst družin članov ptujskega društva slepih in slabo- vidnih. Med junijske uspehe pa štejejo tudi uspešen nastop ke- gljavk na osmem republiškem prvenstvu v vrtnem kegljanju v Ljubljani, kjer so v ekipni konkurenci dosegle odlično prvo mesto. V zmagovalni ekipi so kegljale Silva Dimič, Ivanka Sorčič, Elizabeta Sirec in Jožica Vinkler. V jeseni bodo organizirali tudi republiško tekmovanje v minikegljanju za moške. MG Velik uspeh tekmovalcev GD Biš v Avstriji Tekmovalni enoti članic in članov GD Biš sta se v nedeljo, 26. ju- nija, udeležili štajerskega deželnega gasilskega tekmovanja v Leobnu v sosednji Avstriji. Gasilci so čast, predstavljati Jugoslavijo na tako velikem tekmovanju z mednarodno udeležbo, sprejeli z vso odgovor- nostjo in se dobro pripravili. Posebna težava je bilo dejstvo, da se av- strijska tekmovalna pravila precej razlikujejo od naših in je zato kaza- lo na vajah temu posvetiti največ časa. Da so bili bišečki gasilci in ga- silke v tem uspešni, nam povedo rezultati, saj so članice v obeh tek- movalnih disciplinah, ki štejeta za srebrni in bronasti znak, osvojile prvo mesto, člani pa so v tekmovanju za bronasti znak osvojili drugo, za srebrni pa prvo mesto. Ko smo se z gasilci pred dnevi pogovarjali, so povedali, da je bi- la udeležba na takšnem tekmovanju posebno doživetje, saj je tekmo- valo več kot 800 desetin, ob koncu pa je v paradi in na slovesnosti, ki je bila v Leobnu na glavnem trgu, sodelovalo več kot 13.000 gasilcev. Presenečeni so bili tudi nad prisrčnim sprejemom in navdušenjem, s katerim Avstrijci spremljajo takšna tekmovanja. Osvojene značke in pokali, ki bodo krasili vitrine v gasilskem do- mu, bodo spominjali gasilce na lepa doživetja, so pa tudi dobra vzpodbuda za delo vnaprej. —emde— V Lovrencu bodo praznovali Tudi letos bodo v lovrenški krajevni skupnosti pripravili več prireditev, s katerimi bodo poča- stili njen praznik. Osrednje prire- ditve ob 12. prazniku bodo v pe- tek, 22., v soboto, 23., in v nede- ljo, 24. julija. Svečana seja bo v petek, vaja civilne zaščite in ga- silskih enot pa v soboto v Pleter- jah; v nedeljo pa bodo pleterski gasilci razvili prapor. Tega dne bo tudi svečani sprejem za vse starejše občane v krajevni skup- nosti. V program letošnjega praznika sodi tudi nočni turnir v malem no- gometu, ki ga pripravlja športno društvo Mladinec. Pričeli ga bodo Jutri, 15. julija, ob 19. uri, končali pa v soboto, 16. julija. Lkipe bo- do tekmovale za prehodni pokal krajevne skupnosti Lovrenc. Pri- pravili so bogate denarne nagra- de. Najboljša ekipa bo prejela šeststo tisoč dinarjev in prehodni pokal krajevne skupnosti, drugo- uvrščena štiristo tisoč in tretjeu- vrščena dvesto tisoč dinarjev. Najboljše strelca in vratarja pa bodo nagradili s petdeset tisoč dinarji. .._^.__„_^.. . ___________^.MCl II. gasilsko tekmovanje za pokal Ivančka Horvata Gasilsko društvo Zabovci je v soboto, 9. julija, že drugič orga- niziralo gasilsko tekmovanje enot pionirjev A za pokal Ivan- čka Horvata. Ob slovesni otvori- tvi je navzoče pozdravil predsed- nik GD Zabovci Janez Meznarič, predstavnik pokrovitelja pod- predsednik sveta KS Markovci Mirko Janžekovič pa je tekmo- valcem zeželel veliko uspeha in odprl tekmovanje. Tekmovalo je 14 gasilskih enot, ena enota pa je tekmovala zunaj konkurence. Pohvaliti mo- ramo GD Zabovci, ki je tekmo- vanje dobro pripravilo. Uspešno ga je vodil poveljnik Jože Janžel. Sodniški zbor je pod vodstvom Ivana Vojska sodil korektno in pravično. Borut Predan je kot nadzorni organ poskrbel za us- klajeno delo. Tekmovalci so se na tekmova- nje dobro pripravili, se potrudili in bili disciplinirani. Tekmovali so v dveh disciplinah, in sicer v vaji z vedrovko in v štafeti s pre- nosom vode. Dosegli so naslednje rezulta- te: 1. mesto GD Bukovci, 2. me- sto GD Biš, 3. mesto GD Mar- kovci, 4. mesto G D Zabovci in Gd Gajevci itd. Za prva tri mesta so enote pre- jele pokale, zmagovalec pa še prehodni pokal. Vse enote pa so si zaslužile pismena priznanja. Omeniti moramo, da je enota GD Bukovci letos že drugič os- vojila prehodni pokal in želimo, da ga prihodnje leto osvojijo tretjič v trajno last. Številni gledalci so bili s tek- movanjem zadovoljni in so tek- movalce stalno spodbujali. Ga- silsko društvo Zabovci, ki je le- tos že drugič organiziralo tekmo- vanje najmlajših gasilcev, si za- služi zahvalo in pohvalo za hu- mano delo pri vzgoji najmlajših. Vsa gasilska društva, ki se trudi- jo z mladimi gasilci, in njihove mentorje prosimo, da vztrajajo pri svojem delu. Tudi njim iskre- na zahvala. C. G. STRELSTVO Andrej Pulko z bronom iz Valjeva Andrej Pulko, absolvent osno- vne šole Hajdina, član strelske družine Turnišče, končuje letos svojo uspešno pionirsko kariero v športnem streljanju. Njegovo pionirsko zbirko bogatijo števil- ne družinske, občinske in repu- bliške diplome ter medalje. V prihodnjem letu bo nastopal že kot mladinec. Zato je hotel letos popraviti vse svoje spodrsljaje v minulih letih, predvsem na pr- venstvih Jugoslavije. O njegovem uspehu pri strelja- nju z malokalibrsko puško v troj- fiem položaju na pionirskem pr- venstvu občine Ptuj v juniju smo že poročali. Na pionirskem pr- venstvu Slovenije v Ljubljani pa kot posameznik ni dosegel tega, kar smo pričakovali. Zaželeni uspeh so mu preprečile psihične obremenitve tik pred prvenstvom (sprejemni izpiti za bodoče izo- braževanje). Kljub temu pa je poleg Danila GOJKOŠKA dose- gel normo za prvenstvo Jugosla- vije. Več uspeha so imeli v ekip- nem plasmaju. V tekmovanju iz ležečega položaja so ekipno os- vojili prvo mesto z novim sloven- skim rekordom, v streljanju iz trojnega položaja pa so bili ekip- no drugi. Kar mu ni uspelo na prven- stvu Slovenije, je dosegel na pr- venstvu Jugoslavije, ki je bilo 2. julija v Valjevu. Dosegel je oseb- ni in pionirski rekord Slovenije in občine Ptuj. Z 256 krogi iz trojnega položaja s serijsko mk puško je ob koncu prvenstva stal na tretji stopnički ter prejel bro- nasto medaljo. Če bi nastreljal le 2 kroga več, pa bi se vračal s sre- brno medaljo. Toda krogi so odločilni in med 100 tekmovalci zelo dragoceni. S tem uspehom je bila kronana dolgoletna An- drejeva želja in napori predvsem njegovega očeta Stanka, ki je žrt- voval mnogo prostega časa. Nje- mu in številnim pionirjem s Haj- dine in okolice je bil dolgoletni vzgojitelj-inštruktor in brezpla- čni prevoznik na številne vaje na ptujsko strelišče. K Andrejevemu uspehu iskre- ne čestitke vseh strelcev naše ob- čine in še mnogo uspehov v bo- doče. K. A. Pokrajinski muzej Ptuj vabi vse, kijih zanima vodenje po muzejskih zbirkah, da se prijavijo na tečaj za muzejske vodnike, ki bo od 11. do 21. julija. Oglasite se 18. julija ob'9.30 uri^ v prostorih uprave muzeja. Muzejski trg 1. Že- leno je znanje angleškega, francoskega in ita- lijanskega jezika. Vabljeni! Praznik krajevne skupnosti in gasilcev LESKOVEC v začetku julija slavijo v kraje- vni skupnosti Leskovac krajevni praznik. Letos so ga združili z vi- sokim jubilejem gasilcev — 60-letnico uspešnega dela doma- čega gasilskega društva. Prireditve so pričeli v soboto, 2. julija, s položitvijo cvetja na grobove umrlih članov gasilske- ga društva, ponoči pa so prižgali v Trbojcih velik ogenj, ki je v ve- likosti dvaindvajset krat osem metrov oblikoval napis o jubileju društva. V nedeljo je bila slavnostna se- ja skupščine krajevne skupnosti in skupna proslava. Na njej so podelili najzaslužnejšim kraja- nom bronasta priznanja osvobo- dilne fronte, zaslužnim za razvoj gasilstva pa zlate, srebrne in bro- naste plakete ter spominske za- stavice društva. Gasilskega slav- ja se je udeležilo poleg domačih gasilcev še osem društev iz so- sednje Hrvatske, predstavniki občinske gasilske zveze iz Ivan- ca, predstavniki občjnske gasil- ske zveze iz Ptuja in Škofje Loke ter devet domačih gasilskih dru- štev. Naj omenimo še to, da so predstavniki občinske gasilske zveze Ivanec podelili Tonetu Stopajniku, predsedniku doma- čega društva, srebrno značko za uspešno delo pri razvoju gasil- stva. Gasilsko društvo Leskovec je bilo ustanovljeno leta 1928, pro- store pa je našlo pri prvem pred- sedniku Frideriku Vregu. Pozne- je se je gasilsko društvo nenehno ubadalo s problemom prostorov. Šele leta 1962 so po uspšni tom- boli kupili staro hišo na mestu, kjer danes stoji gasilski dom. V teh letih so zgradili in uredili ga- raže, sanitarije, dvorano z odrom, ob 60-letnici pa so preda- li namenu še novo orodjarno. Društvo je primerno opremlje- no za učinkovito delo na svojem območju. Imajo gasilsko avtoci- sterno TAM 5000, kombinirano gasilsko vozilo, novo 800-litrsko brizgalno in tri Tomosove bri- zgalne. V Veliki Varnici in Belav- šku imajo ustanovljene gasilske trojke, ki skrbijo za požarno var- nost na svojem območju. Oprem- ljeni so za posredovanje ob manjših požarih, s centrom v Le- skovcu pa imajo urejene zveze za morebitno hitro obveščanje. V društvu je okoli 75 članov; pa tu- di v tako uspešnem društvu, kot je leskovško, niso aktivni, temveč podporni člani. Je pa v tem kraju za delo v gasilskih- vrstah precej zanimanja, saj se je tečaja za ga- silca letos udeležilo kar 25 mla- dih. JB Marljivim so podelili bronasta priznanja OF in gasilska odličja. •"edsednik društva Tonček Stopajnik pred slavnostnim govorom na gasilskem slavju. (Foto: Kosi) Bronasta odličja OF so ob krajevnem prazniku prejeli: Gasilsko društvo Lesko- vec, krajevna organizacija Rdečega križa, Jože Medved, Jože Stopajnik in Jože Šmi- goc. Zlate plakete gasilskega dru.štva pa: Jože Stopajnik, Franc Kozel, Dragotin Dru- ško, Dragoljub Medved in krajevna skupnost Leskovec. 10 - ZA RAZVEDRILO 14. julij 1988 - TEDNIK OGLASI iN OBJAVE - 11 Mešanica udarnikov ni klonila pod sončno pripeko. Domačini so pripravili krepko južino in domačo pijačo. (Koto: M. Ozmec) Udarniško za haloški vodovod ZMDA SLOVENSKE GORICE '88 Haloške grabe in vrhovi na Majskem Vrhu so minulo sobo- to, 9. julija, zaživeli podobno kot v času trgatve, le da je bilo tokrat precej topleje, delovno in veselo obenem. Okoli 170 brigadirjem prve izmene zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice se je na prvi udarniški akciji pri- družilo še 25 vojakov iz ptujske garnizije, pa prek 30 domačinov (tudi nekaj lastnikov vikendov), 10 študentov iz Gruzije in 6 upravnih delavcev SO Ptuj. Vsi skupaj so složno izkopali okoli 150 m jarka za vodovod proti Le- skovcu, del jarka pa so po polo- žitvi cevi že tudi zasuli. V krajevni skupnosti Videm so se na to akcijo dobro pripravili, in kot sta povedala predsednik Franc Koderman ter tajnik KS Ivan Pernek, pomeni 30 domači- nov za to zelo redko naseljeno območje Haloz kar precej. Okoli 40 naseljenih hiš je raztepenih na nekaj kilometrih, od tega je le ena prava kmetija. Ob zapušče- nih domačijah pa so v zadnjih nekaj letih zrasli številni vikendi, tako da so vinogradi v glavnem obdelani. Studenci v grabah so zelo redki, pa še ti včasih presu- šijo, zato ni redko, ko domačini živijo v glavnem od vode iz ci- stern, kot pravijo zajetjem dežev- nice, ki jo v glavnem uporabljajo za napajanje živine in za pripra- vo škropiv. Voda je torej v Halo- zah zlata vredna in vsi, ki jo bo- do lahko pozneje porabljali, jo težko pričakujejo. Kljub skorajda tropski vročini so prepoteni in od sonca ožgani udarniki med delom tudi zapeli; predvsem po zares dobro pripravljeni domači južiniin ha- loški kapljici — oboje so prispe- vali domačini v sodelovanju s KS Videm. Po napornem delu na trasi pa so se popoldne vsi sku- paj umaknili močni pripeki, za- dovoljni in bogatejši za sicer utrudljiv, a prijetno preživet dan. M. Ozmec PTUJSKI BRIGADIRJI V Belo krajino o tem, ali naj bi v občinski or- ganizaciji Zveze socialistične mladine v Ptuju podprli delovne in raziskovalne tabore ali pa še naprej vzpodbujali klasične bri- gade, so mladi razpravljali tudi na nedavni volilno-programski seji. Nekateri so menili, da je sramota, ker občinska konferen- ca mladine ne zmore več pripra- viti popolne brigade za mladin- ske delovne akcije, drugi pa so menili, da si s tem ne gre beliti glave in kaže bolj vzpodbujati delovne in raziskovalne tabore, ki jih je letos v Sloveniji ogrom- no. Na konferenci so potem skle- nili, da bo občinska konferenca še naprej informirala svoje člane o vseh oblikah prostovoljnega dela, mladim pa prepustila, da se odloča, kam je boljše iti. Daniel Hengelman, ki vodi občinski center za mladinsko prostovolj- no delo, pa je na konferenci me- nil, da kaže tudi v prihodnje podpreti predvsem raziskovalne tabore, saj je prvi tovrstni (ekolo- ški tabor Drava 88) pokazal, da je motivacija mladih za razi^^^^Vo valno delo zelo velika, hkrati dobro potekajo na takih taborih tudi interesne dejavnosti. Pri. hodnje leto bi kazalo pripraviti več takih taborov, ki bi se lahko posvetili problemom turizma i^ kmetijstva v občini. Vendar pa občinska konferen- ca in omenjeni center po mnenju Daniela Hengelmana kljub temu lahko omogočita udeležbo na ak- cijah tistim, ki to želijo. Letos bo na primer devet bri- gadirjev delovalo na republiški delovni akciji Bela krajina v Lo- ki pri Črnomlju, kjer bodo gradi- li vodovod. Tiste, ki še niso nare- dili svojih počitniških načrtov pa vabijo, da se jim pridružijo. Vse podrobnosti lahko izvejo vsak dan v Klubu mladih. Zbor briga- dirjev, ki nameravajo na akcijo Bela krajina, bo v ponedeljek ob 17. uri v Klubu mladih. §e vedno torej ostaja nekaj ta- kih mladih, ki želijo na mladin- ske delovne akcije in boda letos tudi šli. d.l. Ribiška sreča Goršetovih Počitnice so tu — ni kaj. In medtem ko se eni namakajo v morju, drugi preživljajo vroče poletne dni na kopališčih in ob rekah. Pravi ri- biči pa vedo, da je ta čas najprimernejši za lov na trofejne ribe. Tega sta se dobro zavedala tudi 12-letni Primož in njegov oče Andrej Gorše iz Ptuja, ki sta minulo soboto, 9. julija, pozno popoldne s svojim čol- nom zaplula v staro strugo Drave ob sotočju s kanalom in pričela lo- viti z blestivko. Že po nekaj metih sta začutila, da ne bosta odšla do- mov praznih rok, saj sta imela kar dva prijema. Nekaj pred devetnaj- sto uro pa sta začutila, da je na vabi nekaj težjega, saj je riba močno silila k dnu in se zlepa ni dala premakniti. Po slabe pol ure borbe pa sta le uspela spraviti k bregu soma velikana. Kakšno veselje je bilo to za Primoža! V dolžino smo izmerili 142 cm, tehtnica pa je pokazala tudi težo trofejne ribe, kar 23 kg. Še to: debelina najlonske vrvice je bila 0,40 mm, zeleni vobler pa je bil kupljen v športnem oddelku ptujske Blagovnice. —om Primož in Andrej Gorše s svojim trofejnim somom. (Foto: M. Ozmec) O PTUJSKI OBRTNI CONI IN DRUGIH VPRAŠANJIH Učenci pred učitelji člani izvršilnega odbora ptuj- skega Obrtnega združenja so na ponedeljkovi maratonski seji. tra- jala je pozno v noč, znova natrosili mnogo težav, s katerimi se obrtni- štvo, zlasti še zasebno, srečuje vsak dan. Tudi tokrat so bili zelo glasni. Takšni so že lep čas. Tega jim ne gre zameriti, saj se upravi- čeno hudujejo na občinske, repu- bliške in tudi zvezne politike, ki so polni besed o razvoju obrti, zanj pa zelo malo ali nič ne naredijo. Tako med drugim zahtevajo od občinskih politikov, da od besed preidejo k dejanjem. Če so profe- sionalci, naj tudi delajo profesio- nalno. Jože Špilak, predstavnik Zveze obrtnih združenj iz Murske So- bote, sicer koordinator dela med zvezo in ptujskim obrtnim zdru- ženjem, jih je v ponedeljek veli- ko slišal. Največ kritik je bilo de- ležno delo zveze. Očitajo ji mar- sikaj, od nestrokovnega dela do kadrovskih kuhinj. Vse to se ne- gativno odraža na delu zveze, v obrtnih združenjih pa dvom o potrebnosti le-te. Prispevek za njegovo delovanje je velik — 6,5 milijarde dinarjev. Zelo malo je doslej naredila pri povezovanju sekcij. Občinske skoraj nimajo povezave s tistimi, ki delajo pod streho zveze. Ta bi jim morala bolj pomagati, ko gre za plačeva- nje prispevkov. Ti so iz leta v le- to večji in obrtniki jih le s težavo plačujejo. Doslej so jih plačevali vnaprej, sedaj jih bodo mesečno. Breme je le prehudo in še povr- hu takšno plačevanje ni bilo skladno z zakonom. Tudi to je dokaz več, da obrtnikom skoraj nihče noče pomagati, naloge pa jim obešajo najrazličnejši organi. S temi vprašanji je povezana tudi gradnja obrtne cone v Ptuju. Aktivnosti so pričeli že v letu 1981, do letos pa je bore malo narejenega. Direktor Obrtne zadruge Pa- norama Ptuj Anton Cokl je vpra- šal, zakaj mora biti toliko raznih >sodelavcev< vmes, če pa je za- druga sprejela nalogo ureditve obrtne cone. Med prvimi v Slo- veniji je pripravila osnovne za- misli, naredila pa ničesar (vzroki so znani). Na Panoraminih načr- tih pa so gradili drugi, tudi znani Galeb, ki mu pripisujejo takšno in drugačno vlogo v obrtništvu. Anton Čoki poudarja, da ne bo mirno gledal zadev in da bo na ustreznem organu v imenu za- druge in drugih bodočih >cona- šev< zahteval, da dobijo parcelo zastonj. Če lahko to družbeni sektor (primer Gumarne), zakaj ne bi podobno storili za obrt. Na ponedeljkovem pogovoru so dali besedo tudi Borisu Hor- vatu, ki v občinskem izvršnem svetu odgovarja za obrt oziroma drobno gospodarstvo. Ta je predstavil program dela, po kate- rem naj bi pričeli delati v krat- kem. Člani izvršilnega odbora so ga dobro sprejeli, vprašanje pa je, koliko ga bo moč uresničiti. V danih razmerah praktično ni mo- goče govoriti o razvoju obrti, saj denarja ni. Sklad za razvoj drob- nega gospodarstvani zaživel, hra- nilno-kreditne službe, v kolikor delajo, pa prav tako ne morejo pomembno prispevati za razvoj. Roman Tomanič, podpredsed- nik Obrtnega združenja, do ne- davnega predsednik odbora za drobno gospodarstvo pri IS SO Ptuj, je vprašal, kako to, da mu nihče ni sporočil, da mora >od- dati< predsedniško mesto v od- boru. Obrtno združenje tudi ni bilo seznanjeno s kadrovskimi spremembami. V tem je lahko tu- di del odgovora, zakaj v ptuj- skem izvršnem svetu še vedno ne sedi obrtnik. Kaže, da so obrtni- ki še vedno nezaželeni, četudi jim družba rralaga takšne in dru- gačne naloge. Rešili naj bi neza- poslenost, polnili proračun in podobno. Marija Jaušovec je vprašala, zakaj mora kot obrtnica v druž- benem lokalu samo za prispevek pri kabelski televiziji plačati sto odstotkov več kot drugi. Takih primerov pa je še več. Zakaj nih- če obrtnikov nič ne vpraša, ko se pripravljajo nekateri načrti, na drugi strani pa morajo ne glede na težave v poslovanju redno plačevati družbene obveznosti. Takih in podobnih vprašanj je bilo še veliko. Boris Horvat si jih je zapisal, prav tako Jože Špilak. Koliko od tega bo uresničeno, bo pov.edal čas. Obrtniki pa že sedaj dvomijo, saj je bilo tudi v preteklosti veliko obljub, haska pa zelo malo. Napačno misli ti- sti, ki meni, da je ideloške ovire — te so v-obrtništvu. največja ovira — moč premagati čez noč in brez trdnega boja. Že sam po- datek, da je bila ptujska občina po obrti pred vojno med najmo- čnejšimi v SR Sloveniji, danes pa je med zadnjimi, veliko pove. Ja- nez Rižnar, tajnik združenja, je povedal, da so pred leti z drobno knjižico, v kateri so zbrali s po- močjo ptujskega pokrajinskega muzeja najpomembnejše podat- ke o obrtništvu v občini, skušali nekoga spodbuditi za akcijo, pa vse kaže, da jih nihče ni vzel re- sno. MG Letos manj domačih visenj v Kombinatovi temeljni organizaciji Sadjarstvo Osoj- nik so v začetku prejšnjega tedna pričeli obirati letošnji pridelek visenj. Kot je povedal tehnolog Vidko Hlupič, je količinsko pridelek manjši skoraj za polovico. Najprej ga je prizadela zmrzal, zatem spomladanski sneg in povrh še toča. Tako so imeli precej dela z vzdrževanjem nasadov, saj je bilo potrebno vse polomljene veje sproti odstraniti, drevesa pa mazati z zaščitno smolo. Zaradi omenjenih ne- všečnosti je pridelek močno okrnjen, sicer pa je preosta- nek zelo kvaliteten. Trenutno obirajo sorto gorsemskih visenj na 3,5-hektar- skem nasadu na Mestnem Vrhu. Kljub pozivom pa je le- tos med obiralci precej manjši odziv kol lani. Tiko se jih dnevno zbere v nasadu le okoli 70, medtem ko jih je pri- šlo lani tudi po 200. Za kilogram obranih visenj dobijo 150 dinarjev (če ostanejo do konca obiralne dobe) oz. 120 dinarjev (če obirajo krajši čas). Predvidevajo, da bodo omenjeni nasad obrali v dvanaj- stih dneh, zatem pa bodo nadaljevali obiranje drugega nasada visenj, ki se razprostira na 4 hektarih. Končno ko- ličino pridelka je skorajda nemogoče oceniti, zato bomo o tem pisali kasneje. Ob koncu naj povabimo vse tiste mlade in manj mlade počitnikarje, ki se ob dopoldnevih dolgočasijo, naj pride- jo raje v nasade visenj na Mestnem Vrhu, kjer bodo preži- veli prijetno in koristno skoraj vsako dopoldne. Popoldne jim bo ostalo še zmeraj dovolj časa za kopanje ali druge počitniške avanture. -OM Cerkev z novimi zvonovi v nedeljo so v Ormožu praz- novali. Pred skoraj 1400 verniki so blagosl6vili dva nova in en obnovljeni zvon. Denar so zbrali v zelo kratkem času, in sicer v dobrih petih mesecih. Akcijo zbi- ranja prispevkov so pričeli letos februarja. V glavnem so denar dali verniki. Cerkev svetega Jakoba v Or- možu je kulturni spomenik prve Kategorije, zgradili so jo v 14. stoletju. Zvonove so izdelali v žalskem Serralitu; ti so jih tudi montira'!. Pater Tone Košar je povedal, da bi že prihodnje leto radi cerkev obnovili oziroma olepšali njeno zunanjost. Denar naj bi prispevala republiška kul- turna skupnost. V neposredni bližini cerkve namreč urejajo po- štno stavbo, zato želijo olepšati tudi cerkev. Ormoška cerkev ima bogato zgodovino, za kar dvakrat so jo osiromašili za zvonove. Nedelj- sko slovesnost so končali s kraj- šo zakusko z domačim kruhom, mesom, pecivom in kozarcem vi- na. MG (Posnetek: Ema Žalar) ČRNA KRONIKA SKOČIL V VODO IN UTONIL V ribniku v Krčevini pri Vur- berku je v petek, 8. julija, utonil 29-letni Jože Homanjec iz Ro- goznice 17 pri Lenartu. V sopar- nem popoldnevu je prišel do rib- nika in skočil v vodo, kjer je ta globoka 4 do 5 metrov. Očividci so povedali, da je le zakrilil z ro- kami in se takoj potopil. Niso mu mogli pomagati. Truplo so kasneje izvlekli iz vode gasilci in reševalci. MOTORIST V KOLESARKO Od Ptuja proti Rogoznici se je v petek, 8. julija, ob 13. uri peljala na kolesu Marija Doki iz Ptuja. Ker je pred njo tovornjak zavijal v levo, se je med vožnjo ustavila. Za kolesarko je takrat pripeljal neznan voznik kolesa z motor- jem in trčil vanjo. Marija Doki je padla in se hudo ranila; prepe- ljali so jo v ptujsko bolnišnico. MOPEDIST PRED OSEBNI AVTO Iz Vitomarcev skozi Trnovsko vas se je 4. julija peljal z mope- dom Anton Mohorič iz Trnovske vasi. Zapeljal je na prednostno cesto v trenutku, ko se je po njej iz Ptuja proti Lenartu pripeljal z osebnim avtomobilom Jože No- vak iz Lenarta. Trčenja ni mogel preprečiti. Mohorič je padel in se hudo poškodoval. FF osebna kronika Rodile so: Vida Nahberger-Marčič, Abaj- terjeva 10 — dečka; Nada Trop, Libanje 14 — Marka; Jelka Si- rec, Prečna pot 6 — Jerneja; Marjana Grašič, Žerovinci 2 — Ksenijo; Mirjana Tement, C. 8 avgusta 18 — Tomaža; Zdenka Teskačj^ Hajdoše 46 ^ Romano; Lidija Skrjanec, Kraplje 57/a — Saša; Angela Dajčman, Krčevina pri Vurberku 3/a — Aleksandra; Tatjana Molnar, Potrčeva 18 — Tamaro; Ana Šimenko, Barislav- ci 8 — deklico; Pavla Hojnik, Novinci 2 — dečka; Marija Fili- pič, Babinci 46 — dečka; Marti- na Vršič, Obrez 23 — Denisa. POROKE: Janez Šilak, Slomi 16, in Suza- na Lebar, Dornava 136; Alija Repič, Ul. heroja Lacka 6, in Jo- žica Lukačič, Podgorci 40; Igor Jevšovar, Prepolje 93, in Danica Pišek, Lovrenc na Dr.polju 97/a. UMRLI SO: Jožefa Pinoza, Reševa 4, roj. 1892, umrla 5. julija 1988; Mari- ja Kosi, Koračice 8, Tomaž, roj. 1909, umrla I. julija 1988; Mar- jeta Žnidarič, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1899, umrla 4. julija 1988; Jera Lenart, Sp. Velovlek 7, roj. 1897, umrla 28. junija 1988; Roza Kmetec, Dom upo- kojencev Ptuj, roj. 1910, umrla 29. junija 1988; Marija Krajnc, Maribor, Prekmurska 48, roj. 1912, umrla 5. julija 1988; Bogo- mir Klemenčič, Gorišnica 104, Roj. 1908, umrl 10. julija 1988; Filip Zavec, Veliki Vrh 91, roj. 1910, umrl I. julija 1988; Antoni- ja Grašič, Žerovinci 2, roj. 1903, umrla 8. julija 1988; Marija Vau- potič. Dom upokojencev Ptuj, roj. 1904, umrla 10. julija 1988. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se; stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar ja Lukman, Martin Ozmec Marjan Šneberger in Nataša Vodušek ter novinar-lektoi Jože Šmigoc. Uredništvo ir uprava: Radio—Tednik, tele fon (062) 771-261 in 771-226 Celoletna naročnina znaš< 25.000 dinarjev^ za tujin< 40.000 dinarjev. Ziroračun pf SDK Ptuj: 52400-603-31023. Ti ska ČGP Večer, Maribor. H> podlagi zakona o obdavčenji proizvodov in storitev v pro metu je TEDNIK uvrščen me< proizvode, za katere se M meljni davek ne plačuje, ■