Kaj je novega? Izžrebane premije v V razredu 13. kola srečk drž. razredne loteriie pri naisrečnejši prodajalni L. Ž. Konjovič, Beograd. Srečka 36.636 je zadela Din 200.000.—, katere lastnik je I. G. Celje, srecka 111.313 je zadela Bin 500.000.—, katere lastnik je A. G. Velenje. — Kupujte in naročite si še danes srečke za 14. lcolo pri gornji trgovini, ker uspeh pri njej je naravnost kolosalen, Mariborski okrajni zastop za viničarje, posle in cestarje. Okrajnii zasitop v Mariboru obhaja te d<ni svojo 60letnico. Ob tej priliki je okrajni odbor, v katerem imajo veaino pristasi Slovenske Ljudske Stranke, sklenil, da razdeli med vinioarje, kmetske hlapce in dekle mariborskega sodnega okraja jubilejne nagrade v skupnem znesku 25 tisoč Din. Nagrad bodo deležni samo tisti vmičarjd in posli, ki služijo pri eni hiši, oziroma enemu gospodarju, najmanj 25 leit. Prošnje, ki morajo biti potrjene od občinskega in župnijskega urada, se naj ipošljejo na okrajni zastop. Nadalje se je okrajni zasotp ob tej priliki spomndl tudi prddnih okrajniih cestarjev. Cestarji, ki so že nad 20 let pri ofcrajnem zastopu, so dobili posebno nagrado. Veem cestarjem pa se je zvišala placa za 70% pod pogojem, da bp<do pridno vršili svojo sluižbo. — Za podučni dzlet živinorejoev v Avstrdjo se je določilo 20.000 Din. — Novi okrajni zastop pod vodstvom g. dr. Vebleta .zelo dobro deluje. Veseli politični dogodek v Svežini. Tafco od srca se v aašem kotu že dolgo nismo smejali, kakor na Križevo, ko so imel samostojni demokrati vulgo liberaloi pri Arhu svoj »shodič«. Kmetje dn viimearji smo se pred cerkvijo zmenili, da pustimo gg. demojkratarje same. Vsd ismo skupno odšJi v gostilno Hauptman, a gospoda je »slavno« zborovala pri Arlru. Imeli smo pa na zborovanju tudi par svojdh, ki so poslušald in ateli zborovalce. Oh, kako smo se smejali, ko smo zvedeli, kalko bomo število je bilo »ta pravih demokratov«. Da ni bilo slavne demokratske gospode iz Sv. Rungote, nekaj finaacaryev, nadučitelja, Smoniga in g. Dreisiebnerja, bi govorniki sploh ne imeli drugemu govorlti, kakor g. Arhu in praznim stenam. Čudimo se, kako je Drei&iebner zašel v slabostojno demakratsko družbo. Nesreče, kl ga je pred leti zadela, so pred vsem knivi demokrati, ki so bili tedaj na vladi, ko je bil g. Dreisiebner po nedolžnem kazmovan. In, ali niso njegove nesreče krivi p^edvsem tudii tisti uslužbenci, ki v teh krajih tvorijo vecirio pni demokrateki strankii? Našega prijatelja bo še glava bolela, če se bo djržal elabe in nikjer upoštevane den ojkratske firme. Na tisoče jih je v Sloveniji, ki so jih li¦boralci spravili ob dobro ime in premoženje. Samo na Slavonsko banko, Agro-Merkur in enaka podjetja se spomnito! Še celo v Svečini in Kungoti je vecje število jkmetov in d^Tigih, ki so dmell pri demokratski Slavenski banki naložon denar, asopo zaslugi demokratskih veljakov izgubili v;;e. — Zvedeli smo, da so demokrati napisali v »Jutro« ia »Domovino«, da je bilo na zborovanju 50 oseb, od teh 30 domokratov. To je pa res za pocit! Le vprašajte g. Paskola in druge, koliko vas je bilo! Bolje ;bi bilo, da bi bili lepo tiho. Da, da! Pri nas tu v Svečini z orjunci in demokrati ne bogte prav nič opravili. Razumete: Mi smo mi, mi Sveč:n6ani! Če se demokrati desetkrat na glavo postavite, Vam raič ne pomaga, mi ostaiiemo pri naši Slovenske ljudsid stranki. Ukradeno motorno kolo. Dne 16. maja je zmanjkalo a inskemu trgovcu g. Puglu v Mariboru iz veže njegove hise na Trgu svobode motorno kolo znamke »Puch«, vrednp 13.000 Din. Tatvine je bil osumljen bivši kletarski delavec jrri okradenem, neki Ambrož. Ugotovilo se je, da se nahaja Ambrož v Rušah, kjer dela v tamošnji tovarni za dušik. Dva detektiva iz Maribora sta se napotila v Ruše in v resrloi zasačila Ambroža pri papravljanju ukradenega molorja. Ko>lo sta takoj zaplemila in tatu takoj aretiraila. Izjavil je, da |e ukradel motor ob 4. uri zjutraj, ko je bila \ eža že odprta. Vedel je, kje shranjuje g. Pugel motor in c]a ga ne zaklepa. Z ukradenim kolesom se je tedaj odpeljal preko Selnice v Ruše, kjer &e je nekaj easa vozil okrog, dokler se ni prevrnil v jareik. Ker se je motor nel:aj pokvairil, ga Je skušal sam popraviti, pri delu so ga 1 a zalotili zasledovalci. Poroka. Pri Sv. Petru niže Maribora se je vrsila v sre<lo, dne 1. jimdja, poroka g. Josipa Blšnik, veleposestniko^ ega sina iz Svecine, z gdč. Lo|ziko Vraoko, hčerko rajnega g. župana pr Sv. Petru. Mladi par je prevzel lepo Vrač']:o-Velebilovo veleposestvo v Malečndku. Kot starešina sta hila gg. Ivan Kren, župan in veleposestnik na Plaiveu, in K. Ornik, posestriik in občinski svetovalec pri Sv. Petru. Novoporočencema, naslednikoma slavnoznane hiše Vele]xil-Vračkove in iskreniroa našima soraišljenikoma kliče ;>Slovenski Gospodar«: Obilo sreče in nebeškega blagoslova! Noyice iz Vurberga. Dne 12. maja nam je mraz napravil občutno škodo na vinogradih, posebno še v nizkih legah, kjer je letošnji pridelek popoliioma uničen. Pozebel je tudi fižol, buče in oreM. Dne 18. maja pa nas je še tudi toča obiskala, vendar še ni napravila občutne škode. Torej same vremenske nezgode. — Dae 15. maja smo pokopali 181etnega inladeniča Avguština Horvat iz Vumbaha. Rajni je bil absolvent vinorejske šole v Mariboru, katero je pa moral malo pred koncem zapustiti; sedaj mu je pa neizprosaa jetika pretrgala mlado življenje. Rajnemu želimo veoni mir, rodbM pa naše (Sožalj^!.— Dne 16. in 17. maja pa sta bila dneva veselja za našo župnijo. Po 30 Ietih je bila naša župnija zopet tako srecna, da je imela v svoji sredini .prevzvišenega kneza in škofa, ki je našim otrokom podelil zakrament sv. birme. M>pgocni slavoloki in nebroj občinstva je pozdravljalo svojega nadpastirja, ki je bil do solz ginjen ob krasnem sprejemu. Pozdravili so prevzvišenega tudi tukajšnjd Rusi iz grada, katerih bolnike je skof osebno otoiskal. Smrt mladenke. V Št. Juriju v SJov. gor. &o na dan Kristusovega vnebob.oda položili k večnemu počitku mladenko Juliko Boderer, iki je umrla v najnežji dobi dekliškega ždvljeaja, stara komaj 15 let Imela je krasen pogreb, katerega se je udeležilo stotine ljudstva, domači pevci pa so ji v slovo zapeli dve pretresljivi žalostinki. Umrla deklica je živela kot rejenka pri uglednd družini Franca in Marije Vezjaik, ki sta jo vzljubila vsled njenega lepega značaja kot lastno hčer. Naj v miru počiva! Miklošičeva slavnost. Ker se je že leta 1883 vršila v Ljuitomeru velika Miklošičeva slavnost in se je leta 1926 postavil spomenik slavnemu učenjaku v Ljutomeru, se je v njegovem rojstnem kraju Radomerščak, občina Kamenščak pri Ljutomeru, osnoval odbor za odkritje spominske plošče, katera bo namesfema na njega rojstni hiši v Radomerščaku št. 11. Ta velika slavnost se vrši na dan 7. avg. t. 1., vsled česar se naprošajo ceoijena društva in organizacije, da na <ta dan ne priredijo np^bene slovesnosti. Natančnejši program bo pravocasaio objavljen. Vsi zavedni Slovenoi in Slovenke, ki imate razumevanje za to veliko slavje, se vabiite, da se tega slavja udeležite! — Pripravljalnii odbor. Obsojeni razpečevald ponarejenih bankovcev. V preteklem tednu se je zaključila v Mariboru pred senatom okrožnega sodišča razprava proti razpecevalcem ponarejenih lOOOdinarskih bankovcev, ki so bili letošnjo zimo aretirani v Prekmurju. Obsojesni so Alojz Raušl iz RucmaTicev na 12 mesecev, Alojzij Tomandč iz Radislavcev na 4 mesece in Vinceinc Gabor iz Odrancev pri Dol. L&ndavi na 6 mesecev jeoe, poostrene t enim postom vsak teden in temnico vsak mesec. Raušil je dobil panarejene tisočake, sedem po številu, od nekega Hrvata v Ptuju, katorega ni več vddel. Del tisočakov je dal svojima tovarišema Tomaniču in Gaborju v razpečavanje. Razpečevalce so izsledili orožniki v Črešnovcih. Iz konjiškega okraja nam porooajo: Padli mraz dne 12. in 14. maja je povzročil v konjiškem okraju veliko skode. Najhujše prizadeta je občina Bezovica, kjer je slana popaliila vse, tako na polju kakor v vinogradih, da se ne bode poplaoal trud Oibdelovanja. Občani &o se zatekli v svoji bedi ik oblastnemu iposlancu g. Leopoldu Bruderman v Konjicah, ikateri je nezgodo takoj naznanil davčnemu oblastvu v Mariboru in zaprosil, da se prizadetim odpi:"iejo davbi. Pricakujenio, da bode imela p^ošnja tudi ugoden uspeh! Zagoneten umor pri Brežicah. V nedeljo, dne 22. V., zjutraj je pretresla žalostna vest o umoru 801etne Ane Kopinc iz Zverinjaka št. 42 celd brežiski okraj. Na uprav grozovit način je inorilec v nočd od 21. na 22. maja presekal Kopinčevi vrat do polovice, strl s topim ddom sekire preni koš ter gornji del glave ter pot&m zadal žrtvi še približno 10 cm dolgo in 2 cm širofko raoo na desnem licu. Sodna komisija je našla umorjeno na postelji ležečo, glava je bila na dveh pemicah, a truplo večjidel pokrito. Umorjena je bila torej v spanju. Kako in kdaj se je približno mog&l umor dogoditi, sodna komisija ni mogla ugotoviti, ker ni bilo zdravniškega izvedenca. Denarja in drugih vrednosti ni odnesel morilec nobendh. Posebno pa je zelo čudno, da je bil pred par leti tudi sosed umorjen. Kako je bil ubegli kačak ujet? Iz Razborja pri Slovenj gradcu se poroea: Pondeljek, dne 23. maja t. ]., proti sedmi uri zvečer, je prišel k kmetu Roku Šumah v Spodnjem Razborju, po domače Spodnji Stablovnik, krepek mož, bos in s palico, debelo kakor moška roka v zapestju, in prosil za kruha dn če bi smel v slami ležati. Gospodar Rok Šumah ga vpraša, -5e ima kake listme in kdo in kaj da je. Čudna se mu itudi zazdi obleka, vsa enaka in kaikoT jetaiška, na tem cloveku. Ko ga gospodar tako izpra&uje in ogleduje, pa začne tujec kar naglo nazaj po etopnicah lezti in odide naglih korakov, piišel je pa tako počasi, kakor da bi imel noge oisto trde. Gospodar skoči po pusko in lovsko torbo (je lovec), ter hiti za tujcem. Ker je cesta kriva, tujec ni videl gospodarja, ki je šel čisto tiho za njim. Ko pride kakih 15 korakov blizu njega, ga šele tnjec zagleda in ker vidi, da ne more uiti, zacne prositi, naj ga go&podar pusti dalje iti. Za gospodarjem pa pride njegov Mapec, kakih 18 let star fant; temu narodi gospodar, naj tujca prime za rokav in pelje dalje, gospodar pa gre zadaj s puško; ko je namreč tujec uvidel, da ne uide, je silil v neposredino bližino gospodarja priti; a ta mu tega ni ppipustil. Ko en čas tako gredo (tujec gre čisto ravno kot vojak) po cesti v gozdu naprej, se tujec naenkrat izmakne fantu in skoci v gosto grmovje. Gospodar zakMce: »Stoj, drugače pucam (streljam), a omi beži naprej po gozdu. Gospodar zopet zakliče: »Stoj!« in ustreli v zrak; Ker je bil tujec bos, ni zamogel povoljno hifrro bežati, obuti gospodar ga dohiti. Ko vidi, da ne uide, obstoji in začne progiti, a gospodarju je bilo že dovolj. Srdito zakliče nad njim: »Ako se ganeš, te ustrelim!« Zdaj farat zopet tujca močno prime za roko in tako ga ženeta z gospodarjem k bližnjenm kmetu Mihaelu Glasenčnik. Tu ga zvežejo dn eden ga celo noc straži. Ker sta bila Glasenčnikova sinova pred kratkim pri vojakib. ob albaoski meji v Prištind, sta spoznala narečje tujca. Tujec je izpovedal, da je doma osem ur od Prištine proč. Tako so dognali, s kom da imajo opraviti, namreč s kaoakom, ki je ušel iz mariborske kaznilniice. Kačak je izpovedal, da je turške vere, Arnaut po rodu. Vprašali so ga, kaj bi naredil z njimi, ce bi prišli dol v njegovo domovino, pa je povedal, da bi se jim mč hudega ne zgodilo in bi lepo ravnaJ z njiini, a samo onega, ki ga je ujel, Roka Šumaha, bi pa takoj ustrelil. Drugi dan ga Rok Šumah, na rokah zvezanega, žene proti Slovenjgradcu. Ko pride z njim na okrajno cesto prl Postavkovem mlinu, privozi zadaj razborški župan. Zdaj ga izvežeta na nogah, roke razvežeta in spraviita na voz t-er peljeta v Slovenjgradec na pristojno oblast, ki ga je spravila v »varno zavetje«. Je bil to res nevaren človek. 18 umorov ima na vesti, a pri Glasenoniku je priznal samo enega. Sam je izpovedal, da je nameraval v Avstrijo, a se mu ni posreoilo. Zato je imel namen iti v Italijo. Še pred kratkim, predno je bil ujet, je v šentjainžkL fari skoro nekoga ubil, da bi mu bil vzel obleko in jo sam oblekel in taiko lažje ušel. A naš neusirašeiii Rok Šuimah mu je njegove namene preferižal. Baje dobi za to 2000 ddnarjev nagnade. Mi to našemu tudi odločno krščanskemu Roku iz srca privoščimo ter iskreno časftitamo k njegovi sredi! Ujet milijonski defravdant. Belgrajsiki policiji se je jposreoilo zdaj izslediti Grka Nikolo Vasilopulosa, ki je pred štirimi leti kot blagajnik v davčni direkciji v Atenah poneveril preko 4 imiilijone drahem in pobegnil. Kakor je pri aretaciji priznal, se je v Belgradu skrival že tri mesece pod tujim dineaiom prepotoval <pa je bil v teb. letih skoro vso Evropo in Amerifco. Denarja niso dobili pri njem seveda nvč. Železniška nesreča. Pretekli petek zjutraj je na splitski progi jutranji vlak, ki vozi proti Zagre^bu, med postajama Perkovič in Unešic, nedalec postajice Kopine, zavozil v tovorni vlak. Pri tem sta bila oba stroja razbita in tudi pet vagonov itovornega vlaka. Vlakovodja brzovlaka Jakšič je ostal na mesitu mrtev, dooim so od osobja tovornega vlaka štirje dobili lažje in <težje poškodbe. Od potnikov brzovlaka se na sreoo nikonnir ni nič zgodilo. Ker je precejšen kos proge popolnoma jrazdejan, utegaejo papravila trajati par dni. Kako se je mogel zgoditi karambol, še ni pojasnjeno. Sreča je, da vozijo vlaki na tem delu proge pocasi (s povpremo hitrostjo 20 km), sicer bi bila katastrofa še vse vecja. Radi brezposelnosti v smrt. Ts dni so našli na bregu Donave blizu Erduta truplo neznanega mladega moža. Sedaj so dognali, da je fo 251etni Oton Bavkovec, po poklicu doktor kemiije, iki se je zastrupil, ker ni mogel dobiti nikjer glužbe. — Vsekakor je znacilno, da v Jugoslaviji en doktor kemije domaoin ne more prifi do kruha, dočim je po raznih kemičnih tovarnah v naši drzavi polno tujcev kemikov in to z mastniina plačami. Prijeti veletatovi. Lani je bilo rzginilo iz blagajne na kolodvoru v Vel. Beokereku 800.000 Din. Kljub vsem prizadevanjem poiicija ni mogla izslediti tatov. Med fem je kriminalni šef v Vel. Beokereku na lastno pest nadaljeval poizvedovanja in zdaj se rrm je res posrečilo najti fatove. To so frije železniški uradnifci in en strojevodja. Vsi štirje so bili aretirani in predani drž. pravdništvu. Gasilno društvo v Pelcrah priredi dne 5. junija, popaldne ob 15; uri v gostilni Kmetič župni sestanek in veliko vrtno veselico. Iz Maribora vozi mestni avtobus iz Kralja Petra trga do veseličnega prostora in nazaj. Velika gasilska slavnost v Žaleu. Jugoslovanska gasilska zveza v Ljuibljani vabi vse gasilce in prijatelje gasilstva na svoj prvi pokrajinski zlet v Žalcu v Sav. dolini, ki se vrši na binkoštno nedeljo, dne 5. junija t. 1. Tega dne proslavlja gasilako društvo v Žalcu 45 letnico svojega obstoja, gasilška župa v Žalcu pa odkrije spominsko ploščo blagopokojnemu organizatorju gasilstva dr. R. Bergmanu. Spored slavnosti je sledeči: ob 6.42 in 8.12 uri sprejem došlih gostov na kolodvoru v Žalcu. Ob pol 9. uri sv. maša zadušnica za pok. dr. Bergmana. Ob pol 10. uri odkritje spominske plošče in prevzem iste od ojbčine Žalec. Mimohod. Ob 11. uri spominsko zborovanje gasilske župe Žalec in slavnostno zborovanje društva Žalec. — Popoldne ob 2. uri se prične ljudska veselica. Slavnost se -vrši ob vsakem vrftmenu. Dovoljena je polovična vožnja na železnici. Na znanje vsem, ki imajo ali pa si želijo narooMi srečke od loterije »MartLnišča« v Murski Soboti. Zrebanje se je vsled razmih ovir preložilo na dan 14. novembra 1927. Tako da na sr&oki ostane vse kakor je, samo v letnici se sprememi 7 namesto 6. Se razume, da radi preložitve nobena sreoka ne zgubi na svoji vrednosti. Cas žrebanja, ki bo čisto gotovo meseca novembra, pride hitro, zato naj si vsak čimpreje poskrbi še nekaj sreok. Ena i3r©6ka stane le 5 dinarjev. Dobitke imamo zelo bogate. Naročene srečke pošljemo tocno in prriložimo položnico. Za oMinske volitve. Ker je pošel natis voMnega reda za obcinska zastopstva v Sloveniji, je Jugoslovanska tiskama v Ljubljani na novo natisnila v posebni fcnjižici ta volilni red. Naroča se na naslov: Tajništvo SLS v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. More se narooiti tudi v Jugoslov. knjigarni v Ljiubljami. Cena izvod<u je 5 Din. Kdor naroci samo en dzvod, naj priloži za poštnino še 50 par. Kdor želi narooiti, naj stori to čim preje. Vsem, Id imajo srečke Orlovske loterije v Solčavi — uljudno naznamjaino, da se vrši žrebanje dne 23. junija t.l. Nora higijenska metoda. Poleg same estetske oistoče, kakor jo pod imenom cistoca običajno razumemo, imamo danes dobro znano bakteriološko oistočo. Zelo težko je biti že po naravi bakteriološki oist. M vodimo dnevno borbo s črevesnami bakterijami. Prodrejo one ali njihovi otroci skozi črevo, nastanejo heonorrhoidi, na katerih trpi ogromno šfevilo Ijudi in je že od pamtiveka ena najneprijetnejših vrst bolezni. Bakteriološka znanosit nam je dala eaio specifično protisaredstvo in to je »Posterizan«. Njegova uporaba kakor mast in čo^i-oi oam nudi novo metodo hi gijene, s katero si ohranimo čistočo in zdravje. Vsaka nečisfoča pride od bakterij.