SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 2
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 14 de enero - 14. januarja 2016
KOST
Poreferendumsko preganjanje
JURIJ PAVEL EMERSIC
Pred 5. leti je Ljuben Dimkaroski navdušil Kitajce, ko je polnemu avditoriju zaigral cel Čmrljev let Rimskega--Korsakova na koščeno piščal. Zvok, ki je izzval stoječe ovacije v komunistični Kitajski, je 50.000 let nazaj ganil že pračloveka, živečega v jami nad reko Idrijco. Njegovi nasledniki so ustvarjali naprej. Slikali, peli, obredno pokopavali, prerokovali, ko so zapustili jame pa začeli kmetovati, udomačili živali, zgradili prve vasi, kovali meče, situle, denar, tesali čolne, gradili ceste, pisali kronike, gradili samostane, pesnili, prevajali, molili ... Pa tudi borili proti vsem, ki so ogrožali njihovo tisočletno civilizacijo. Proti Turkom, Lahom, Nemcem ...
Pred najhujšo preizkušnjo v zgodovini pa se je tukajšnji človek znašel sredi 20. stoletja. Takrat se je začela doba, ki ji upravičeno rečemo polpretekla. Iz Moskve je bil uvožen boljševizem, ki je v najtežjem zgodovinskem trenutku kot rak načel tkivo tradicionalne družbe in v skladu s 4. točko programa OF spremenil značaj navadnega slovenskega človeka. Novi človek je pričel uničevati lastno kulturo, po-žigati samostane in gradove, pleniti hleve, kašče, trgovine, tovarne ... In mučiti in ubijati ljudi. Može, žene in otroke.
Če se je naša civilizacija začenjala s kostmi v Divjih babah I, se je končala s kostmi v Hudi jami.
Novi družbeni red je temeljil na zločinu, zato je skoraj vso energijo 70 let usmerjal v iskanje notranjih sovražnikov, ovaduštvo, pihanje svečk po gozdovih in zidanje 11. pregrad. V zatohlem ozračju so preživeli le redki ostanki starega demokratičnega sveta , potisnjeni v zasebnost, katoliške družine in predvsem zakristije. Čeprav ves čas drugorazredna, se je prav tukaj porajala resnična opozicija, prava civilna družba, ki je ob koncu 80-ih prišla na svetlo. Komunistični red, ki naj bi trajal večno, se je takrat tudi po zaslugi mednarodnih tektonskih premikov po manj kot pol stoletja porušil vase. Demokratična opozicija je prevzela oblast in pričela vzpostavljati demokracijo, tržno gospodarstvo, slovensko vojsko, državo ...
Po silno uspešnem plebiscitu pred 25. leti se je zdelo, da bo kultura življenja končno nadvladala kulturo smrti. Demosova vlada je dobro izvedla obrambo pred zunanjim sovražnikom, ni pa bila pripravljena na partijsko ponovno osvojitev od znotraj. Ljudskofrontni flirt, ki je pred 70 leti pokopal Kocbekove krščanskosocialistične iluzije in tlakoval partiji pot na oblast, se je pred 25 leti ponovil. Kolaboracija slovenske pomladi s totalitarno zimo je povzročila ideološko plundro, po kateri odtlej gazimo.
70 let po končani vojni in 25 let po odločitvi za Slovenijo je t.i. levica sprožila še eno v dolgi vrsti ideoloških bitk; tokrat s ciljem uničenja osnovnih družbenih celic, ki so preživele čas totalitarizmov, a jih je Marx že davnega leta 1848 namenil uničenju. V 2. poglavju Komunističnega manifesta namreč govori o uničenju družine. Čut za naravno pravo in zdravo pamet je prevladal nad ideološkim poskusom in skoraj 400.000 ljudi se je 20. decembra kljub medijskim napadom opredelilo PROTI. Številka, ki daje upanje. Cerkev se je tokrat odzvala skrajno odgovorno in revolucionarjem je sedaj verjetno jasno, da finančnemu polomu v Mariboru navkljub Cerkev pri nas še vedno ostaja »hrbtenica opozicije«. Zato je pričakovati nove prefinjene, zahrbtne in umazane napade nanjo, pri čemer bodo igrali najpomembnejšo vlogo petokolonaši... A peklenska vrata je ne bodo premagala.
Kljub ne preveč optimističnim izgledom v evropski in slovenski politiki namreč ne smemo pozabiti na krščansko perspektivo. V 37. poglavju Ezekielove knjige beremo, kako Bog oživi tudi suhe kosti. Vanje vdihne duha, da zapojejo kot jamska kost pred 50.000 leti. »Odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobov, o moje ljudstvo. in vas spet postavim na vašo zemljo.« (Ezk 37, 13-14). Pred 70 leti smo Slovenci dobili množico več kot deset tisoč mučencev, za katerimi je ostala sled svetinjic, rožnih vencev in praznih nabojev. Verujemo, da nam bodo ti mučenci vedno v pomoč ...
S to mislijo lahko mirno in veselo vstopimo v novo leto 2016.
(Časnik.si)
Dejstvo, da je bil zakon o družini v Sloveniji množično zavrnjen, še ne pomeni, da je konec težav. Prevzgoja družbe se še kar nadaljuje, bi lahko rekli ob tem, kar spremljamo na vsakem koraku. Če zagovornikom novele ni uspelo, to še ne pomeni, da so namere o izenačitvi zakonske zveze med možem in ženo z zakonsko zvezo med komerkoli opustili.
Na fakultetah še naprej prepričujejo študente, da je taka družba nazadnjaška in da je treba stopiti korak naprej; na centrih za socialno delo pa se dogaja podobno. Zaposleni, ki kot najboljše okolje za razvoj otroka zagovarjajo družino, v kateri sta oče in mama, nimajo na centrih za socialno delo več kaj iskati, ker so njihova stališča kaj hitro označena za »diskriminatorna«. Tako vsaj lahko razberemo iz članka, ki ga je 2. januarja objavila STA in v katerem konkretnega primera Franca Donka ali njegovih stališč ne navaja, pač pa se na dolgo razpišejo o stališču Darje Kuzmanič Korva iz skupnosti centrov za socialno delo in dekanje Fakultete za socialno delo Vesne Leskošek, ki je v kampanji ostro nastopila v bran noveli in v zagovor istospolnih zakonskih zvez. Kako nenavadno?!
Da je v stroki prisotnega veliko strahu, saj so pritiski močni, nam je v predreferendumski kampanji zaupal že psiholog Andrej Perko. Kot je dejal, je imel denimo že pred pol leta dogovorjen nek seminar za sodstvo, a so sodelovanje takoj, ko se je opredelil proti zakonu, odpovedali. Perko se za kariero ne boji, a verjetno se lahko vprašamo, kaj to pomeni za vse
tiste, ki so šele na začetku svoje poti. Namreč, Darja Kozmanič Korva iz Skupnosti centrov za socialno delo na vprašanje, koliko avtonomije imajo socialni delavci v centrih pri svojem delu, odgovarja, da je vsak strokovni delavec avtonomen, da skupaj z uporabnikom vodi proces pomoči v skladu s strokovno doktrino. »Seveda vrednostni sistem vsakega posameznika lahko vpliva na posamezne rešitve, zlasti če ima strokovni delavec 'slepe pege' na določenem območju,« je pojasnila.
Če nisi naklonjen posvojitvi otrok v družini istospolnih, je to kot kaže »slepa pega«. In to bodo verjetno opazili pri zaposlovanju socialnih delavcev v prihodnje. Če bodo verni in bodo zagovarjali vrednote družine, službe ne bodo dobili. Kozmanič Korva namreč tudi pravi, da strokovni delavci pogosto delajo v paru, pomembne sklepe pa sprejemajo v multidisciplinarnih ekipah ali po posvetih na strokovnem svetu. Če bodo tam sedeli ljudje istega mnenja, bodo odločitve jasne. In če stopimo še korak nazaj, pogledamo na fakulteto, kjer se socialni delavci izobražujejo, takoimenovane »slepe pege« prav tako nimajo kaj iskati.
Dekanja ljubljanske fakultete za socialno delo Vesna Leskošek je namreč za STA poudarila, da imajo ljudje različne vrednote in da ni nepomembno, kakšne vrednote imajo socialni delavci. Toda ne glede na svoja intimna stališča mora socialni delavec pri tem, ko zastopa stroko, vedno upoštevati njene doktrine -etična načela in to, kar je v stroki prevladujoče, je dejala. Tako je po
mnenju Leskoškove sporno tudi izražanje »diskriminatornih« stališč v javnosti. Kot je sicer pojasnila, je treba glede javnega izražanja stališč, ki so v nasprotju z doktrino stroke, narediti ločnico: če posameznik to izraža v svoji poklicni vlogi oziroma v imenu stroke, je to mogoče kaznovati (prijavi se ga lahko denimo na socialno inšpekcijo ali etične komisije društev in socialne zbornice); če pa to izraža kot zasebnik, pa je to težje preganjati in kaznovati.
Tako Leskovškova, kar kaže, da so v Sloveniji že tako daleč, da se govori o preganjanju in kaznovanju. Ampak, ali ni žalostno, da se je slovenska stroka kar naenkrat zaradi teh nekaj ljudi, ki so na vrhu, znašla na strani podpornikov zakona o družini? S kakšno gotovostjo lahko trdijo, da je stališče te takoimenovane stroke res pravo? Gre za pritiske na vse ostale strokovne delavce, češ, nikar ne pomislite, da bi naglas povedali kakšno drugačno stališče, kot pa ga slišite od nas. Nikogar ne zanima, da v kampanji proti niso govorili o sovražnosti do isto-spolnih, pač pa o tem, kaj je dobro za otroka. A kljub temu je Donko med kolegi deležen šikaniranj. Socialni delavec mora tako, kot je poudarila Kuzmanič Korva, spoštovati zakonodajo in splošno sprejete norme. Zakonodajo imamo, novela zakona o zakonski zvezi je padla na referendumu. Morda želijo zdaj povedati le še to, da tisti, ki so se opredelili proti, niso večina. Da so pač ostali, ki so ostali doma, za? Takega posploševanja pa si v Sloveniji ne smejo dovoliti.
Minister nagovoril diplomate
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je nagovoril zbrane na 20. posvetu slovenske diplomacije. Posvet je potekal od 4. do 6. januarja 2016 na Brdu pri Kranju v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve. Na njem
Minister Gorazd Žmavc
so bili prisotni vsi vodje slovenskih diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije v svetu. Tridnevni redni letni posvet se je začel z nagovorom zunanjega ministra Karla
Erjavca in premierja Mira Cerarja. Na njem so razpravljali o migraciji, varnosti, prednostnih nalogah »Slovenije v okviru globalne strategije EU in internacionalizacija slovenskega gospodarstva«.
Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je drugi dan posveta 5. januarja odprl minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. V prvem panelu z naslovom »Aktualne zadeve s področja kulture, izobraževanja in odnosov s Slovenci v zamejstvu in po svetu« sta zbrane nagovorila ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Maja Makovec Brenčič in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
Teme, ki sta jih ministra odprla so bile; mednarodno sodelovanje v izobraževanju in znanosti, kroženje možganov, lektorati slovenskega jezika, Slovenci v zamejstvu in po svetu, znanost in uspešni Slovenci v svetu, predstavitev mednarodnih aktivnosti resorjev.
Prvi koraki za drugi tir
Vlada je sklenila ustanoviti posebno projektno podjetje za izvedbo projekta drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Prek dokapitaliza-cije bodo nato lastniški vstop v podjetje ponudili zasebnim vlagateljem in zalednim državam, Slovenija pa naj bi obdržala manjšinski delež. Kot je po seji vlade povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, bo dobilo projektno podjetje koncesijo za izgradnjo in upravljanje tega novega infrastrukturnega objekta ter tudi za izgradnjo in upravljanje dodatnih preto-vornih kapacitet v Luki Koper in ostalih logističnih zmogljivosti na območju Slovenije. Pravno podlago bo dal poseben zakon, ki bo v vladni obravnavi predvidoma konec marca, DZ pa bi ga lahko sprejel maja.
V Združenju za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije pa so pozvali k pospešitvi priprav na začetek gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper. Nova študija o njegovi upravičenosti po mnenju avtorjev kaže, da se investicija iz makroekonomskega vidika močno izplača.
Stran 2
14. januarja 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Premagovanje brezbrižnosti
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Prepoznate jo po frazah kot: »kaj meni mar«, »jaz nimam nič od tega«, »to se mene ne tiče«, »jaz tu nič ne morem«. Veliko je je, uspešno nas zajema, predrugači nas od znotraj. Ima več imen. V lepi slovenščini ji pravimo brezbrižnost, pesniško jo je kdo imenoval »pišmevuhovska vsee-nost«, s tujko ji pravimo indiferenca. Pri nekaterih je povezana z neraz-gledanostjo in neizobraženostjo, a to ne pomeni, da je pri razgledanih in izobraženih ni. Pri njih je povezana s cinizmom in nadutim odmikom. Podlegajo ji revni, podlegajo ji bogati. Revni, ker morajo najprej misliti na preživetje, bogati, ker jim brezbrižnost menda pomaga, da bi kaj od nakopičenega ne izgubili. Papež Frančišek je ob svetovnem
dnevu miru v poslanici, ki nosi naslov Premagaj brezbrižnost in osvoji mir, prijel bika za roge. Brezbrižnosti je strgal masko. Brezbrižnost namreč ni moralno nevtralna drža. Češ, ker smo brezbrižni, nikomur ne škodimo; ker nas družba in svet nič ne brigata, nismo krivi, če se družbi in svetu slabo godi. Nasprotno. Brezbrižneži res nismo hudobni ljudje, a je naš učinek na družbo in svet na koncu tak, kot da bi bili hudobni. Družba je zaradi brezbrižnežev slabša, planet je zaradi vasezagledancev bolj umazan. Ne nazadnje nas že staro krščansko izročilo uči, da zla ne rojevaš le, »ker si mnogo slabega storil«, ampak tudi, »ker si mnogo dobrega opustil«. Nemoralnost brezbrižnosti se zlasti pokaže, ko ta doseže institucionalno
raven. Brezbrižnost držav in institucij do človeka je pogosto povezana z gospodarskim interesom, ki mu je prvo in edino dobiček. Tej brezbrižnosti se rada pridruži še brezbrižnost do okolja. Zla spirala se na koncu izteče, kot pravi papež, »v novo revščino in nova krivična stanja z zloveščimi posledicami za varnost in družbeni mir«. Tam, kjer je brezbrižnost najmočnejša, tam je tudi najšibkejša. V človeškem srcu se najbolj bohoti in prav v človekovem srcu jo je moč najprej premagati. Kako? Papežev nauk je preprost: spusti Boga v srce in usmiljenje te bo dvignilo iz pasivnega ždenja ter preobrazilo v sočutnega in dejavnega človeka.
(Družina)
TONE MIZERIT
Vernost v Sloveniji upada?
Po cerkveni statistiki število katoličanov v Sloveniji podobno kot drugod po Evropi v zadnjih letih upada, medtem ko v svetovnem merilu narašča. V zadnjih letih v Sloveniji upada tudi število cerkvenih porok, krstov in duhovnikov, kar v Cerkvi v nedavno izdanem letnem poročilu pripisujejo spremembam v načinu življenja in vse večji sekularizaciji.
Število katoličanov se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 95 tisoč ali skoraj 6 odstotkov. Ta podatek se odraža pri krstih, saj se je njihovo število med letoma 2004 in 2014 zmanjšalo za 12 odstotkov, čeprav se je v tem obdobju število rojstev povečalo. Še vedno je sicer krščenih približno 60 odstotkov vseh rojenih otrok.
Zmanjševanje števila krstov in posledično tudi pripadnikov Katoliške Cerkve ni samo slovenski pojav, pač pa zajema celotno Evropo in zahodni svet. V Franciji se je na primer število krstov v zadnjih desetih letih zmanjšalo za skoraj četrtino, v Nemčiji pa za skoraj 30 odstotkov.
Upada tudi število cerkvenih porok, v zadnjih desetih letih za dobro četrtino, čeprav se civilno poroči približno enako število parov, kot se jih je poročilo pred desetimi leti. Cerkveno se poroči še okoli 40 odstotkov civilno poročenih parov.
Vsako leto je tudi več otrok rojenih zunaj zakonske zveze, tako civilne kot cerkvene.
Če je bilo leta 1954 le 11 odstotkov prvorojenih otrok rojenih zunaj zakonske zveze, jih je bilo leta 2004 že
skoraj 45 odstotkov, leta 2013 pa že kar 58 %. Prelomno leto je bilo 2008, ko se je prvič več otrok rodilo neporočenim, kot poročenim staršem. Starši, ki se ne odločijo za cerkveno poroko, se bodo manj verjetno odločili za krst otroka ter pozneje za vpis k župnijskemu verouku in vzgojo v veri. Spremembe v načinu izražanja vernosti in udejstvovanja v verskem življenju so izraz družbenopolitičnih sprememb minulih desetletji in celotnega stoletja, ki so vnesle sekularizem, laicizem in oddaljevanje od verskih vrednot, beremo v letnem poročilu Katoliške Cerkve v Sloveniji. Celotno poročilo lahko najdete tudi na spletni strani Katoliške Cerkve.
Korupcijska afera na univerzi
Slovenski policisti so pod drobnogled vzeli nezakonita izplačila dodatka za stalno pripravljenost na devetih fakultetah Univerze v Ljubljani. Preverjajo, ali so podani razlogi za sum uradno preganjanega kaznivega dejanja. Če se bo izkazalo, da so, bodo skladno z zakonskimi pooblastili sledili ukrepi. Ostalih podrobnosti za zdaj ne morejo razkriti. S filozofske fakultete so medtem sporočili, da so že začeli z vračanjem neupravičeno izplačanega denarja. Dekanja Branka Kalenic Ramšak je v javnem pismu rektorju univerze Ivanu Svetliku obžalovala, da je bil okrnjen ugled celotne univerzitetne skupnosti.
Novica, da bodo morali na nekaterih ljubljanskih fakultetah zaposleni vračati dodatek za stalno pripravljenost, je odjeknila ob koncu preteklega leta. Inšpektorat za javni sektor je nepravilnosti ugotovil na ekonomski in filozofski fakulteti ter na fakultetah za družbene vede, za elektrotehniko, za gradbeništvo in geodezijo, za matematiko in fiziko, za računalništvo in informatiko, za socialno delo ter za šport. Problematični nista bili le medicinska in veterinarska fakulteta. Med tistimi, ki so prejemali neupravičena sredstva, so bili dekani, prodekani, tajniki ter strokovno--tehnični delavci na področju informatike, računovodstva in vzdrževanja. »Očitno so si dodatke plačevali ljudje iz vodstvenih struktur, torej tisti, ki so, če lahko tako rečemo, pri koritu. In to za dejavnosti, ki pravzaprav sodijo v njihovo normalno delo,« je v pogovoru za naš radio menil sociolog, univerzitetni predavatelj in publicist Matevž Tomšič.
Z ljubljanske univerze so pred dnevi sporočili, da proti dekanom, ki so odobrili sporno izplačevanje dodatka za pripravljenost, ne bodo ukrepali, menijo, da kršitve niso bile namerne, ampak je šlo za napake, do katerih je prišlo zaradi pomanjkanja ustrezne ureditve. »Upoštevati je treba, da je univerza vendarle avtonomna. Zato pretirani
posegi s strani zunanjih ustanov niso na mestu, razen če gre za očitne kršitve, vendar bi v tem primeru težko dal nek jasen odgovor.«
Tomšič se ne želi izrekati o odgovornosti finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je v obdobju med letoma 2012 in 2014, za katerega je bil opravljen nadzor nad omenjenimi visokošolskimi ustanovami, vodil ekonomsko fakulteto, prav tako ne želi soditi, ali bi morala odstopiti ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki je med drugimi prejemala sporni dodatek. Je pa Tomšič opozoril, da je zdaj postalo jasno, kako ostaja to področje priročen vir dodatnih zaslužkov univerzitetne elite. »To je precej v nasprotju s tem, kar so predstavniki te elite v javnosti večkrat očitali zasebnemu šolstvu, namreč, da tam posamezniki bogatijo na račun študentov in ostalih. A očitno je javno šolstvo tisto, ki bistveno bolj omogoča pridobivanje nekih rent za tiste, ki so del nekih vodstvenih struktur.«
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Rečem in uslugam dajejo vrednost: delo, koristnost, redkost in silovitost človeških želja. Merimo lahko redkost, koristnost in delo, želje ljudi pa nimajo mere, ne mej. Ker je zato negotova vrednost stvari, trg naj odloča, kaj vsaka velja.
MK
Le počasi se stvari urejajo. A vlada, predvsem v provinci Buenos Aires, spoznava, da stvari niso tako enostavne, kot so mislili. Problem varnosti se zapleta in vidno je, da varnostni organi niso kos svojemu opravilu in (ali pa) so podkupljeni s strani raznih mafij, predvsem s področja prekupčevanja mamil.
Končno so jih prijeli. Pretekli ponedeljek se je končno zaključila dvotedenska tragikomedija okoli treh pobeglih zločincev. Neverjetno in žalostno je, da jih je lovilo neverjetno število članov štirih varnostnih organov, pa so jih prijeli domala po naključju. Najprej je padel »v roke pravice« vodja Martin Lanatta, čez dva dni pa še njegov brat in tretji član skupine. Bolj kot dogodek sam (pobeg in predolgo preganjanje) vzbuja skrb dejstvo, da je korupcija zasegla jetniško ustanovo v največji provinci in njeno policijo. Še bolj nevarno je, do kakšne mere je mafija povezana s političnimi skupinami. Obtožba pobeglega Lanatte, da je v afero efedrine zapleten bivši ministrski vodja Anibal Fernández, in marsikateri podatki, ki to potrjujejo, nas lahko strese do kosti. Enako problem »huliganov« (barras bravas) po nogometnih klubih, ki so vpleteni v mafijske zločinske mreže in globoko zakoreninjeni v strukture nekaterih političnih skupin. To seveda ne sega le v obdobje kirch-nerizma; začelo se je že med zadnjo vojaško diktaturo in odtlej je le še raslo. Nihče se ni temu vprašanju resno posvetil. Prav tako ni nihče resno vzel v roke problem korupcije v policiji (predvsem v provinci Buenos Aires). Občasno obglavljenje vodstev tega varnostnega organa je bil le aspirin proti globokemu raku. Ni dvoma, da je nova vlada namenjena, da na tem področju napravi red. Ob tem se poraja dvoje vprašanj: če ima sposobne ljudi, da to lahko izvede; če bo uživala podporo ostalih političnih sil, ker samo z dobro voljo in lastnimi sredstvi tega ne bo mogla storiti.
Povodenj, ki je ni moč obvladati. Macri in njegova vlada ima, grobo povedano, precej smole. Ne le, da se je znašla na področju, ki so ga uničile poplave in požari. Nenehno obnovitvenemu delu nasprotujejo in napore bojkotirajo sile prejšnjega režima, ali pa mafijske celice v državnih ustanovah. V primeru treh pobeglih je bilo to tako jasno, da je vzbujalo strah. Še drug pogled na to: res je
vlado na volitvah podprla (nekaj več kot) polovica prebivalstva. A ta podpora, ki se je prve dni še povečala, lahko hitro izgine. Na gospodarskem in socialnem področju bo treba storiti nekaj neprijetnih korakov, ki bodo vzbudili odpor. Ta odpor že (in še) podpihujejo gospa Cristina in njeni zvesti, ki ne zamudijo priložnosti, da zlivajo gnojnico na novo vlado. Če pa ne bo imel podpore naroda, bo Macri zašel v rastoče težave. Prihodnji meseci bodo v tem pogledu ključni. Doslej mu je uspelo rešiti prve zapreke. A med tem je tudi storil prve napake, med njimi imenovanje članov vrhovnega sodišča. Bilo je nujno, da je vlada začela čistiti javno upravo, ki je prenatrpana z množico političnih privržencev; nič ne delajo in samo vlečejo plače, za katere država nima denarja. Čeprav hoče kirchnerizem to prikazati kot grobo socialno krivico, je jasno, da nima smisla, da država redi lenuhe, ki režimu potem pojejo slavo in prepričujejo ostale, kako dobro se nam godi. Red je nujno potreben. Rešitev pa je v obnovi gospodarstva in dodatnih možnostih zaposlitve, kar bo posledica urejenega stanja. A do takrat bo treba potrpeti. Potrpljenja nimajo odpuščeni in tako pride do protestov in upora. Naval policije na protestnike v la Plati seveda ni bil primeren, in vprašanje je, kako je do tako divjega napada prišlo. Gotovo ne po naročilu guvernerke. Je tudi tukaj v ozadju kakšen stric (ali teta)?
Brez počitnic. Ni še dolgo tega, ko je poletje predstavljalo oddih tudi na političnem odru. V tej razburkani dobi so poletni meseci enako, ali pa še bolj razgibani, kot ostali. To velja tudi za opozicijo. Kirchnerizem si sicer liže rane prejetega poraza, obenem pa že pripravlja nove udarce na vlado. V provinci Buenos Aires, kot smo pisali, so bojkotirali potrditev proračuna nove guvernerke. Sedaj se precejšen del peronizma nagiba k stališču, da bi zakon potrdili. Če guver-nerka ne bo imela denarja, ga tudi župani ne bodo imeli. Ta četrtek bo novo zasedanje parlamenta, ki lahko pomeni zmago Marije Eugenie Vidal. Omenimo še srečanje upornih peronističnih veljakov (Massa, Urtubey, Bossio ...) v Pinamaru, ki predstavlja prvi poizkus reorganizacije peronizma mimo gospe Cristine. In pa srečanje Macrija z urugvaj-skim predsednikom. Bratje naj bodo (znova) združeni!
SVOBODNA SLOVENIJA • 14. januarja 2016
Stran 3
BOŽIČNI KONCERT V NAŠEM DOMU
»Ključ rešitve Jezus je, zato odprimo mu srce!«
Balantiča šola je v soboto, 19. decembra, priredila večer, ko so se v tišini srečala srca; večer, ko smo kot pastirji pokleknili pred Detecem, da smo se mu poklonili, se mu zahvalili ... Že Betle-hemsko mesto z lučmi in velike jaslice, pa lepo okrašena dvorana, so nas vabili k prisrčni božični skrivnosti. Prisluhnili smo pesmi in ob njej odprli srce, da bi v njem novorojeni Jezus našel tisti prostor, ki ga išče, da nas odreši.
Na odru se je zvrstilo 87 nastopajočih mladih pevcev. Živahno sta nas sprejeli pesmi »Cin, cin, cin« in »Vse najboljše Jezus«, v izvedbi osnovnošolskih otrok
je z občutkom zapel dekliški zbor in jo olepšal s solistko Marjano Grilj. Družini Oblak in Smrdelj sta pristopili na oder in nam zapeli »Zdaj vesela bo, ta sveta noč«, ob spremljavi na klavirju prof. Andrejke Selan Vombergar in na tolkala Tončija Oblaka. Na stranskem odru je bil na vrsti mladi inštrumentalni ansambel KM 43 in nam v angleščini podal pesem: »Rocking around the Christmas« in »Poslušajte vsi ljudje«.
Božič ... Ljudje v mrzlični naglici nakupujemo darila, si v veselem razpoloženju stisnemo roke, si zaželimo srečo. Pa se zgodi, da ob hrupu in veselem
sta jo občuteno zapela Lučka Marinčič in Marjan Vombergar. Dekliški zbor, s solistko Ljudmilo Smrdelj nam je nato podal prelepo pesem »Sveta je noč«, ob spremljavi na klavirju Tončija Oblaka. Sledil je nastop mladega moškega zbora, ki nas je presenetil z Venčkom angleških božičnih. Obogatila sta nam ta lep božični^ večer duet Mikaele Malovrh in Marka Štrublja, ki sta nam izvrstno podala angleško »The player«.
Zdaj je bil na vrsti solist Ivo Smrdelj, ki je z dekliškim zborom zapel »Ko Dete se rodi«. Še prisrčna pesem: »Spusti ta božič« nam je predstavila malo solistko
so bili odgovorni: Matjaž Groznik, Ignacij Kržišnik, Pavel Kržišnik, Pavli in Pavlek Malovrh, Ignacij Mehle, Erik Oblak, Luka Štrubelj, Matej Urbančič in Igor Zupanc. Pri glasbi in mikrofonih sta bili Lučka Bergant Uštar in Marta Petelin. Povezava je bila na skrbi Danice Malovrh, Nadje Miklič in Aleksa Puntarja. Pomočnice pa so bile Ani Malovrh, Ivana Tekavec in Marija Zupanc Urbančič. Programe je lepo oblikovala Cecilija Urbančič.
V čast nam je bilo, da smo prvič sprejeli v naši sredi veleposlanico RS, go. Jadranko Šturm Kocjan. Ob koncu je naše nastopajoče nagradila s pohvalo in to je
\ J3L
On lá^pF
neU- 1 a
M i» v -
in skupine mladcev in mladenk. V drugi pesmi nas je z žlahtnim glasom presenetila solistka Kamila Taboada Grilj. Sledila je pesem: »Jezus je rojen«, ki jo
i ga . —
uživanju - pozabimo na samega Jezusa. Le kako naj se to razume? Božič brez Jezusa je kakor telo brez srca, kakor praznovanje brez slavljenca. Zaslišala se je najlepša melodija božične noči »Sveta noč, blažena noč«, ob spremljavi violin Lucijane Oblak in Uršule Urbančič, klavirja Tončija Oblaka ter KM 43. Vsi nastopajoči so zapeli najljubšo božično pesem, v španskem in slovenskem jeziku.
Koncert se je nadaljeval s »To je noč«, ki so jo živahno zapeli osnovnošolski otroci in mladci ter mladenke. Sledila je pesem »Feliz navidad«; z izjemno ubranim glasom
Cecilijo Grilj, ki je skupaj z osnovnošolskimi otroci in skupino mladcev ter mladenk doživeto zapela. Ob koncu pa so vsi nastopajoči navdušeno zapeli: »Spet je tu božič«.
Z močnim ploskanjem smo vsi poslušalci, ki smo bili deležni bogatega božičnega koncerta, izrazili priznanje in pohvalo vsem nastopajočim, saj smo odkrili otroške in mlade glasove, ki so nas lepo uvedli v čar božične noči. Iskrena zahvala gre predvsem tistim osebam, ki so zamislile in izvedle tako bogat koncert. To so Kristina Skvarča Šenk, Veronika Malovrh in Lučka Marinčič. Pri zamisli so poleg njih sodelovali Lucijana in Tonči Oblak ter Ljudmila Smrdelj. Za sceno je poskrbel Claudio Selan, s pomočjo staršev Balantičeve šole. Za luči in zvok
prav gotovo velika spodbuda mladini za nadaljne delo. Tudi naš dušni pastir, dr. Jure Rode nas je obogatil s svojo globoko duhovno mislijo.
Sledila je zakuska in povabilo, da si ogledamo razstavo osnovnošolskih otrok »Potujemo po Sloveniji«. Doživeli smo nepozaben večer! Naj betlehemska luč, ne samo v božičnem času, temveč skozi vse leto, ogreva naša srca, razsvetli naša pota in opogumi naše korake. »Le ljubezen naj vlada med ljudmi, ko na svet se Detece rodi« je bilo geslo, ki nas je bogatilo ta nepozabni večer. Ljubezen, ki se pretaka iz srca do srca smo vsi živo občutili ob poslušanju prelepih pesmi, ki so izvajali naši mladi talenti. Iskreno jim čestitamo!
a. m.
NASE REVIJE
Meddobje 2015
Z velikim pričakovanjem s strani zvestih bralcev je izšla v Buenos Airesu številka 1/4 Meddobja za leto 2015. Ni treba še posebej poudarjati važnost te kulturne revije za slovensko skupnost v Argentini, pa tudi sicer za Slovence po svetu in v domovini, saj je gotovo edinstven primer v zgodovini slovenske diaspore.
Zadnja številka revije, ki je po obliki prava knjiga, je izredno bogata izdaja, tako po svoji vsebini, kot po sodelavcih, avtorjih iz različnih krajev in področij, ki jo Slovenska kulturna akcija posreduje svojim bralcem.
Običaj je, da revija najprej predstavi poezijo. Kot uvod v poletna voščila nas dr. Vladimir Kos iz Tokia razveseljuje z božičnimi poetičnimi mislimi ob rojstvu Boga. Sledijo poezije naših že priznanih novih pesnikov: Damjana Ahlina, Angele Cukjati, Mirjam Jereb Batagelj in Lojzeta Lavriča. Prvič pa so tudi prevodi poezije Julije Sarachu, potomke Slovencev, ki je kot založnica toliko storila, da je približala argentinskemu svetu naša slovenska literarna obzorja.
Druga rubrika, ki je vedno prisotna in bistveno važna, predstavlja »eseje in razprave«. Tokrat Meddobje vsebuje kar tri članke znanstveno raziskovalnega značaja: dr. Jaka Repič obravnava vprašanje »Slovenci po svetu v luči antropoloških in etnoloških raziskav«; Helena Janežič nam osvetli temo »O Narodni in univerzitetni knjižnici«, in dr. Matjaž Roter predstavi temo »Papeška diplomacija.«
Kot primerno dopolnilo k članku dr. Jaka Repiča, pa so objavljena še filozofska razmišljanja o estetiki - predvsem s poudarkom na likovni umetnosti - prof. Santiaga Voršiča.
Ponovno nam je v veliko veselje prispevek lic. Vladi-mirja Voršiča o spominih na dogajanja med vojno, ko se je morala družina, za časa nemške okupacije, preseliti iz Celja v Ljubljano. Ta del biografije je res nekaj posebnega, ker poleg zgodovinskega pričevanja, opisuje svoja mladostna doživetja, ne samo kot osebne spomine, temveč s poudarkom na čustveni ravni.
Iz literarne zapuščine Branka Rebozova objavljamo v tej številki Meddobja njegov članek o galicijski/španski pesnici Rosaliji de Castro, ki jo obravnava kot literarno ustvarjalko ter predstavlja njen poetični opus.
Kot vedno, je tudi v tej številki Meddobja intervju s priznano osebnostjo, tokrat mlajšo osebo v naši skupnosti.
V tej številki objavljamo prispevke nagrajencev na literarnem natečaju SKA: Leva Detele, Veronike Antonič in Fernanda Leskovca.
Meddobje 2015 vsebuje tudi oceno dveh knjižnih izdaj: dr. Andreja Finka »América en el mundo - seguridad y valores« (Amerika v svetu - varnost in vrednote), in ocenitev prevoda Antigone pesnika Ivana Hribovška.
Letos pa ima naša osrednja kulturna revija še neko posebno rubriko, saj so v njej objavljeni življenjepisi naših članov, ki so se rodili izven Slovenije.
Kot likovna priloga sta dve sliki v mešanih tehnikah. Ti umetniški stvaritvi sta delo slikarke Mirjanke Voršič Bidone, priznane v argentinskih in slovenskih krogih.
Izdaja Meddobja je zasluga urednikov, časnikarja Toneta Mizerita in predsednice SKA dr. Katice Cukjati. Korekture so bile na skrbi prof. Metke Mizerit, za oblikovanje pa je poskrbela s svojim estetskim čutom Monika Urbanija Koprivnikar. Revijo so tiskali, kot običajno, v tiskarni Editorial Baraga.
K.C.
Našemu dragemu Andreju Duhu
Pred nekaj tedni smo, med pevsko vajo, pevci zbora Coro de Niños y Jóvenes Cantores de Bariloche prejeli novico o smrti Andreja Duha, dolgoletnega predsednika Društva, ki podpira in usmerja delovanje zbora.
Čeprav smo vedeli o stanju Andrejevega zdravja in ga spremljali s klici, pozdravi in spodbudnimi besedami, smo obenem tudi uvidevali, da borba proti raku ne bo lahka - vendar Andrej se je spopadal z boleznijo z velikim pogumom in trdnostjo.
Vsakokrat, ko je bilo treba predstaviti delovanje zbora, je bil najbolj primeren sogovornik. Znal je spojiti svoje poznavanje zbora, s sposobnostjo povezovanja splošne kulture, glasbe in s pridihom dobrega okusa, v poetičen okvir. To je bila njegova posebnost.
Toda, kar nam mora ostati v spominu o Andreju je to, da je bil zelo izobražen, obenem preprost, spravljiv, potrpežljiv, znal je čakati, znal je dati čas, spregovoriti pravo besedo spodbude v pravem trenutku, izkazati hvaležnost za malenkost. Zato bo ostal med nami s svojim nasmehom in svojo prijateljsko formalno navzočnostjo, ki je bila zanj značilna, ko je bil naš predstavnik.
Andrej: Naj Ti tvoj odhod v nebesa podari sanjani mir, pričakovani mir, in Te napolni z radostjo ob nebeških melodijah, ki jih boš znal ceniti in spremljati v tvojem novem stanju. Zelo te imamo radi!
Silvia Lavayén de Voglino
(Povzeto in prevedeno v slovenščino s programa koncerta Navidad Coral, december 2015)
SLOMSKOVA SOLA
MENDOZA
Zaključna prireditev
Konec novembra, konec šolskega leta. Zaključna prireditev je bila v soboto, 28. novembra v veliki dvorani Slomškovega doma. Vsi navzoči so stoje sprejeli zastavonoše 8. razreda: Tatjano Brula in Adriano Pregelj. Voditelj Slomškove šole Marcelo Brula je pozdravil navzoče in podal letno poročilo dejavnosti učiteljev in učencev.
Šolsko leto se je začelo 15. marca v Slovenski hiši; prvi dan pouka je bil 21 marca. V preteklem letu je obiskovalo Slomškovo šolo 46 učencev. Poučevali so: katehet g. Franci Cukjati; voditelj Marcelo Brula; otroški vrtec Mirjam Klemen Černe in Saši Smrdelj; prvi razred Cintija Seljak; drugi razred Tatjana Pustavrh; tretji razred Monika Vitrih Koželnik; četrti razred Ana Beltram Aguilar; peti razred Štefi Bokalič; šesti razred Marjana Grabnar Petkovšek; sedmi in osmi razred: Monika Svetlin Pregelj in Marjanka Oblak; nadomestna učiteljica: Irenka Zarnik Kočar; knjižničarka: Agustina Zakrajšek; telovadba: Miki Bokalič, Zofija Bokalič, Janko Koželnik in Jani Kocmur; petje: Vicky Kastelic in Marcelo Brula. Predsednica odbora staršev: ga. Gabrijela Tomazin Kastelic.
Na cvetno nedeljo so se otroci udeležili procesije in imeli butarice delo naših mamic in starih mamic in tudi otroci višjih razredov so se že učili kako gojiti to lepo slovensko navado. Otroci 3. in 4. razreda so se skozi vse leto pripravljali na prejem zakramenta sv. spovedi in obhajila.
10. maja so se udeležili romanja
v Lujan in 14. junija v cerkvi Marije Pomagaj v Don Boscu procesije sv. Rešnjega Telesa.
Za očetovski dan so pod nadzorstvom učiteljstva pripravili darila za očete. V nedeljo 5. julija smo se udeležili Alojzijeve proslave v Slovenski hiši in pred spomenikom počastili padle junake. V mesecu avgustu so starši pripravili otrokom lep otroški dan. Obletnica Slomškovega doma je bila v nedeljo 20. septembra in šolski zbor je pel pri sv. maši. 26. septembra je bila v Slovenski hiši Slomškova proslava. Šola je imela na skrbi pripravo igre. Nastopili so z muzikalom »Ledeno kraljestvo« v režiji Andrejke Vombergar Šrtfiček in Marcela Brule, sceno je pripravila Andrea Quadri Brula z sodelavci, posebno Aleks Kastelic, Miha Podržaj, Jože Lenarčič ter Oskar in Karlo Pregelj. Mamice in tudi stare mame so pomagale pri delu mojstrskih oblek in mask, za kar se je voditelj vsem zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, da je prireditev tako lepo uspela.
Osmošolci so potovali v Tandil od 15. do 18. oktobra in isti dan 18. oktobra pozdravili mamice za materinski dan in tudi pripravili darila pod vodstvom učiteljic, posebno ge. Marjane Grabnar Petkovšek, ki je sama sešila vse predpasnike, na katere so otroci nabarvali svoje roke. Skupni šolski izlet v Glew je bil v soboto 24. oktobra, ponovitev igre 31. oktobra, in 8 decembra prvo sv. obhajilo.
Po tem obširnem poročilu so otroci nižjih razredov zapeli nekaj pesmic iz letošnje igre in osmošolci so recitirali Zupančičevo Kralj Matjaž. Kot vsako leto so se od osmošolcev poslovili njihov katehet g. Franci Cukjati, razredničarka Marjanka Oblak. Prejeli so spričevala in knjižni dar založbe Ognjišče in Rafaelove družbe. V njihovem imenu se je zahvalil Martin Hribar, poleg njega so se od šole poslovile še Tatjana Brula, Adriana Pregelj
Zbor je gostoval v Cura Brochero
José Gabriel Brochero se je rodil v Cordobi leta 1840. Že od mladih let je čutil božji klic in je to povedal duhovniku svoje fare; ta ga je imenoval za svojega pomočnika in ministranta. Ko je dorastel je sporočil svojim staršem, da želi biti duhovnik, ti so bili zelo veseli in ga podprli, in tako je Brochero postal duhovnik.
V semenišču so mu bile zelo všeč dohovne vaje, in te je uporabljal kot duhovnik za svoje delo med ljudmi. Konec leta 1869 je bil imenovan za kaplana v Tras Las Sierras. V tem kraju je potekalo njegovo duhovno delo med revnimi. S časom je zgradil hišo za duhovne vaje in župnišče. 26. januarja 1914 je »Cura Brochero« izročil svojo dušo Gospodu. Leta 2013 je bil proglašen za blaženega.
Naš pevski zbor je bil povabljen
na praznovanje v čast blaženega Cura Brochero, v cerkvi, v kateri je pokopan. 15. novembra smo bili pri sveti maši ter potem nastopili s koncertom verskih, narodnih in folklornih pesmi.
Navzoči so odobrili ta nastop z dolgotrajnim ploskanjem.
Zahvalimo se vsem, ki so nam pomagali, da se je to potovanje uresničilo, posebno Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter mendoški nadškofiji po posredovanju Toneta Štirna.
S.M.P.Z.
in Erika Ferreira Javoršek. V imenu odbora staršev se je zahvalila ga. Gabrijela Tomazin Kastelic.
Osmošolci so morali izvršiti še zadnje dejanje: predaja zastave najboljšim učencem 7. razreda Jani Kastelic, Niku Delgado Kocmurju in Martinu Godcu. S pesmijo Zahaja sonce so odšli iz dvorane in tako zaključili prireditev.
A večera še ni bilo konec. Na dvorišču je bil pripravljen prestol za sprejem sv. Miklavža in njegovega spremstva. Seveda so jih deklice pričakale z rajanjem, ki ga je pripravila Mihaela Bokalič. A najlepši del večer je bil, ko se je težko pričakovani svetnik
pripeljal na dvorišče z bogatim tovorom, ki ga je razdelil otrokom. Navada, ki bo ostala za vedno v veselje otrokom in staršem.
a p.
BLAŽENI CURA BROCHERO 2
Pastir, ki je dišal po ovcah
Zbrala in priredila Metka Mizerit _
Bil je vroč poletni dan in fantje so se kopali v mirni reki, da bi se ohladili. Tudi Jože bi se rad vrgel v vodo, vendar ga je nek čuden nemir priklenil na breg. Prijatelji so ga vabili, naj se jim pridruži; hoteli so ga prisiliti in vreči v vodo, vendar je on ostal odločen. Mimo je prijahal sosed Seba-stjan in začela sta se pogovarjati o nevarnosti reke, kadar nenadoma naraste in prinaša s sabo drevesna debla. Seba-stjan se je poslovil, skočil na konja in odjahal.
Naenkrat je Jože Gabrijel začutil čudno tresenje v zraku, gluho bučanje vetra in skoraj neobčutljivo vlago v zraku. Postal je pozoren in zagledal umazano, penasto vodo, ki se je valila proti kraju, kjer so se fantje kopali. Klical je in opozarjal: »Fantje, voda narašča!«
Vsi so hitro dosegli breg, le najmlajši je ostal ujet v vrtincih. Trudil se je, da bi se osvobodil valov, vendar se ni mogel otresti vodnih lovk in reka ga je odnašala.
Prestrašeni fantje so klicali na pomoč. V svoji stiski je Jože Gabrijel pokleknil, dvignil roke proti nebu in prosil: »Presveta Devica, pomagaj! Gospod! Naj nikar ne utone!«
Je kmet Sebastjan slišal klice na pomoč? Ali ga je nevidna roka spodbudila, da je obrnil konja in v diru prispel do kraja, kjer so fantje klicali. Slekel se je, vrgel v vodo in zaplaval do mesta, kjer se je fant boril med življenjem in smrtjo. Privlekel ga je do brega, ga izvlekel iz vode in z močnimi sunki dosegel, da je izbruhal vodo, ki jo je požrl. Tako ga je rešil.
Zaradi bližine nesreče je Jože začel premišljevati: »Kaj bi bilo, če bi prijatelj umrl? Kaj je življenje? Kaj je smrt?
Kakšno skrivnostno moč ima molitev? Zakaj ne bi posvetil svojega življenja Bogu v velikodušni službi bližnjemu?«
V človeškem življenju so okoliščine, ki se zdijo nepomembne, vendar imajo lahko velik pomen, ker jasno kažejo na božjo voljo. Jože Gabrijel je bil v svoji notranjosti zmeden, vendar je čutil božji klic in bil pripravljen, da bi mu sledil.
Popoldanske zaupnosti
Poletno popoldne v hiši Brocherovih. Mama šiva in premišljuje: »Kako brezskrbni so ti njeni fantje. Ves dan se podijo po hribih kot koze in se zvečer vračajo v strganih hlačah.« Vsak teden jo čaka gora obleke, ki nujno potrebuje, da jo zašije. Vendar se ne pritožuje. Važno je, da so zdravi in pošteni. V mislih si predstavlja njihove obraze, se spominja njihovih razposajenosti, pa tudi dobrih lastnosti, medtem, ko se na njenih ustnicah pojavi materinski nasmeh.
Tedaj se ji približa Jože Gabrijel, kot da bi se hotel z njo nekaj pogovoriti. Mati ga povabi, naj se usede, da ji bo delal družbo. Jože se ji približa, požre slino, se odka-šlja in zašepeče: »Mama, ne vem ... Nekaj čutim v svoji notranjosti ... Zdi se mi, da me kliče Gospod ...«
Mati bi najrajši glasno iz srca vzkliknila, vendar mu zelo previdno odgovori: »To bi bilo lepo, sin moj ... Ti veš, da je duhovnikovo življenje polno odpovedi in da mora premostiti veliko težav. Res je. Treba je moliti. Oba bova molila, da boš spoznal božjo voljo. Preden se boš odločil, moraš govoriti z duhovnikom. Če bi bil njegov nasvet potrdilen, te bova tudi midva, tvoj oče in jaz podprla in ti
dala svoj blagoslov.«
Na ta način je Jože Gabrijel naredil svoj prvi korak na dolgi, težki poti, ki naj bi ga pripeljala do oltarja.
ŠTUDIJ
Izziv prihodnosti
V začetku marca 1856 se je Jože Gabrijel s tesnim objemom matere, sester in bratov, s solznimi očmi, poslovil od rojstnega kraja in se napotil v malo semenišče v Cordobo. Na potovanju ga je spremljal oče. Na obrazu mladeniča je cvetelo njegovih šestnajst let.
Na počasni vožnji se je Jože spominjal najvažnejših trenutkov svojega življenja, ki so ga pripravili na to važno odločitev: njegovi starši, prijatelji, duhovniki, učitelji, šola, mladostne pustolovščine. Čuti odgovornost svoje odločitve, muči ga skrb in nemir: »Bom mogel napredovati pri študiju? Bom lahko premagal zapreke in težave? Bom postal duhovnik?«
Sluti nevarnosti in dvome. Vendar je trdno prepričan, da ga kliče Gospod in da bo z njegovo milostjo dosegel svoj cilj.
Prvič je prišel v Cordobo in v primerjavi z majhno vasjo, koliko presenečenj ga čaka v velikem mestu. Mogočna stolnica, večnadstropne palače in prekrasni balkoni, široke tlakovane ulice, luksuzne trgovine, ugledni ljudje in njihovo odlično vedenje. Vendar njega ne pritegne mestni hrušč. Pogreša svojo vas, hotel bi biti prost kot veter, imeti peruti kot ptič in se izgubiti na obzorju.
(Dalje prihodnjič)
SVOBODNA SLOVENIJA • 14. januarja 2016
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
MISLI OB NOVEM LETU
Stojimo na pragu novega leta. Staro je že utonilo v preteklost. Bežen poslovilen pogled nazaj in -»hvala Gospodu za vse, kar si dal; za vse, kar si vzel«.
Zdaj pa pogled naprej. Da ne bo novo leto samo leto telesnega življenja, moramo že danes vedeti, kako poživiti, poglobiti in obogatiti svoje duhovno življenje, iz katerega bo tekel studenec milosti za nas same in za naše drage. ...
Za ureditev duhovnih računov ne potrebujemo svinčnika, pač pa posluh in željo za vse, kar človeka dviga nad zunanje materialno življenje in ga nekako posveti in približa Stvarniku. ...
(Anica Kraljeva: Žena in njen svet)
SLOVENCI V ARGENTINI
XV. misijonska tombola, ki jo je tudi letos priredila Slovenska misijonska zveza, je bila 9. januarja v prostorih Ateneo Don Bosco v Ramos Mejii. Kot v prejšnjih letih se je je tudi letos udeležilo izredno število rojakov. ...
Božič v Mendozi. Lepi so bili letos naši božični prazniki. Imeli smo vse dni prijetno svež zrak, brez vsake običajne poletne vročine ... Svoje praznične pobožnosti smo imeli v »naši« kapeli pri ss. merce-darkah. Sicer je res prostor za našo skupino malce tesen; a v teh dneh nam je bil pa še posebej premajhen. Naši ljudje so za polnočnico napolnili še stranski oratorij sester. ...
Lepo priznanje. Dr. Anton Ravnik, rojak iz Kanala ob Soči, brat in stric v Argentini biva-jočih Ravnikov, je 15. decembra lani dobil visoko priznanje kalifornijske univerze v Berjkelezu. Dr. Ravnik, ki je sodeloval pri odkritju cepiva Salk proti otroški oaralizi, se je v teku svojih 14 let izseljen-stva v San Franciscu, na omenjeni univerzi tiho in neopažno udejstvoval v proučevanju virusov pod vodstvom Nobelovega nagrajenca dr. Stanleya. ...
Osebne novice. Rojstva v Slovenski vasi. V
družini Toneta Straha in njegove žene Liliane roj. Rauch se je rodil sin prvorojenec. Hčerke so se pa rodile v družinah Franca Rozmana in Lojzke roj. Zajc; v družini Franceta Gerkmana in Francke roj. Pavlič in v družini Toneta Burja in njegove žene Cvetke roj. Cesar.
(Svobodna Slovenija, 13. januarja 1966 - Št. 2)
RESUMEN DE ESTA EDICION
HIDROELEKTRARNA BREŽICE
Pri gradnji energetskega dela hidroelektrarne Brežice so do decembra lani izvedli že tri četrtine del. Vgradili so 77.000 kubičnih metrov betona in 5200 ton armaturnega železa. Glavna dela so konec leta potekala pri gradnji montažne dvorane strojnice, prizidka, krilnega zidovja in iztočne rampe. Dela potekajo tudi na prelivnih poljih.
BREZPOSELNOST
Zavod RS za zaposlovanje je sporočil, da je konec decembra bilo v Sloveniji registriranih 113.076 brezposelnih oseb, kar je 5,3 odstotka več kot novembra in prav toliko manj kot pred letom.
CERKVENE IN DRŽAVNE STATISTIKE
Po cerkveni statistiki število katoličanov v Sloveniji podobno kot drugod po Evropi v zadnjih letih upada, medtem ko v svetovnem merilu narašča. Kot je razvidno iz poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2015, je bilo konec leta 2014 v Sloveniji 2.062.731 prebivalcev, od katerih je bilo po cerkveni statistiki katoličanov 1.523.040 oziroma 73,8 odstotka.
Po uradnem popisu prebivalstva iz leta 2002 je ta statistika sicer nekoliko drugačna, saj se je za katoličane takrat izreklo 57,8 odstotka prebivalstva.
KJE SO PRILOŽNOSTI
Za slovenska podjetja obstaja veliko priložnosti v jugovzhodni Evropi, še posebej v državah na Balkanu, ki jih najbolje poznamo. Priložnosti bodo prinesle povezave z EZ, najprej na Hrvaškem, kjer bodo na voljo kohezijska sredstva za vrsto projektov, so se strinjali udeleženci posveta o mednarodnem okolju.
PO SVETU
KRISTJANI V STRAHU
Med kristjani na Mindanau, najjužnejši otoški skupini filipinskega otočja, vlada precejšen strah pred nadaljnjimi napadi islamskih skrajnežev. Italijanski misijonar p. Sebastiano D'Ambra je za mednarodno katoliško človekoljubno organizacijo Cerkev v stiski povedal, da je Islamska država navzoča tudi pri njih. Na nekaterih območjih Mindanaua doživljamo enako, kar se dogaja v Iraku, je povedal. Zato je položaj za kristjane skrajno zaskrbljujoč. Na Mindanau so islamski skrajneži med božičnimi prazniki napadli več krščanskih vasi in ubili najmanj deset ljudi. Napadi so maščevanje za ofenzivo filipinske vojske na njihove položaje v lanski pomladi, je dejal tiskovni predstavnik organizacije. Skrajneži si namreč prizadevajo za neodvisno islamsko državo na Mindanau.
EVROPSKI PROBLEMI
Evropski komisarji na čelu s predsednikom Jean-Clau-deom Junckerjem so v Amsterdamu z nizozemsko vlado pregledali načrte njenega polletnega predsedovanja Svetu Evropske unije. Nizozemski premier Mark Rutte je ob tem spomnil na obletnico napadov v Franciji in dejal, da bo boj proti terorizmu in ekstremizmu poleg reševanja migrantske krize najpomembnejša naloga nizozemskega predsedstva. Nizozemski premier Rutte je ob prevzemu šestmesečnega predsedovanja uniji po srečanju z Junckerjem poudaril: »Ne smemo izgubljati časa. Evropa se sooča z nizom zelo kompleksnih problemov.«
ANGLIJA ODHAJA IZ EVROPE?
V Veliki Britaniji zadnje raziskave beležijo krepitev želje po odhodu iz Evropske unije, čeprav imajo tisti, ki bi želeli ostati, še vedno skromno večino. Premier David Cameron se je prejšnji teden srečal z voditelji Madžarske, Nemčije in Nizozemske, pri katerih je iskal podporo za želje Otoka. Cameron je v pogovorni oddaji za bBC dejal, da je blizu dogovora o potrebnih reformah Evropske unije. Hkrati je odprt za alternativne rešitve problematičnega vprašanja socialne podpore migrantom iz povezave, katere pogoje želi zaostriti. Kot je pojasnil, ima Velika Britanija socialni sistem, kakršnega nimajo številne ostale evropske države. Do njega imajo prišleki takojšen dostop in to po Camero-novi oceni ustvarja številne težave.
KATALONSKA POT
Katalonski parlament je tik pred iztekom roka za predsednika regionalne vlade izvolil Carlesa Puigde-monta, ki naj bi to najbogatejšo špansko regijo pripeljal do osamosvojitve od matične države. Za njegovo izvolitev je glasovalo 70 poslancev, medtem ko jih je bilo 63 proti. Dva sta se vzdržala. Stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije od Španije, so dogovor o oblikovanju nove regionalne vlade dosegle že v soboto in tako preprečile ponovne volitve. Vendar pa španski premier Mariano Rajoy poudarja, da vlada ne bo dopustila
odcepitve gospodarsko najmočnejše regije Katalonije.
OBLETNICA POKOLA
Na Trgu republike v francoski prestolnici Pariz se je zbralo več tisoč ljudi. S slovesnostjo ob prvi obletnici terorističnih napadov na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo in judovsko trgovino so počastili žrtve teh krvavih dogodkov. Predsednik Francois Hollande je odkril spominsko ploščo ob hrastu, ki so ga zasadili v spomin na 17 ubitih ljudi. Krvavo leto za Francijo so 13. novembra zaznamovali še napadi, v katerih je umrlo 130 ljudi.
NAPADI V EGIPTU
Egipt je pretresel nov napad na tuje turiste, ki so ključen vir prihodkov za to državo. Zgodil se je 8. januarja zvečer v Hurgadi ob Rdečem morju. Napadalca sta bila po zadnjih podatkih oborožena le z noži in zračno puško, ranila sta dva turista iz Avstrije in enega s Švedske, vse tri lažje. Varnostne sile so enega napadalca ubile, drugega so huje ranile. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel še nihče. Egiptovski minister za turizem je sporočil, da je šlo po vsej verjetnosti za poskus oboroženega ropa in ne za teroristično dejanje, saj je bilo vse pripravljeno zelo amatersko.
KONCIERTO DE NAVIDAD
El curso de idioma esloveno Balantičeva šola, que funciona en Naš dom de San Justo, preparó un concierto de canciones navideñas. Con el aporte del grupo de jóvenes del centro y del conjunto KM 43, presentaron un variado paseo por las canciones típica eslovena, piezas en inglés y villancicos en español. Jóvenes solistas sorprendieron al público, que siguió atento y agradecido las interpretaciones. El objetivo era llamar la tención sobre la figura central de la navidad: el niño Jesús, y quitarle a la fiesta el materialismo que impera en la sociedad de hoy en día. Mucha gente colaboró en la preparación, que culminó con un agradecido aplauso de la concurrencia. Caber destacar la presencia de la embajador de la República de Eslovenia, la señora Jadranka Šturm Kocjan, quien tuvo palabras de felicitación y agradecimiento para los intérpretes y a los organizadores. (Pág. 3)
NUESTRA REVISTA CULTURAL
Desde 1954 sale en la Argentina la revista cultural Meddobje. Es un ícono de las ediciones eslovenas en la diáspora, caso único entre las variadas comunidades eslovenas en el exterior. Poesías, ensayos y memorias pueblas sus páginas en una magnitud, que la convierten en un verdadero libro. Hay prosa premiada en el último concurso de Slovenska kulturna akcija, la Acción Cultural Eslovena, y una reseña de los miembros de la entidad, que ya nacieron fuera de Eslovenia. Tanto esta asociación, como la revista, son pilares fundamentales de lo que se dio en llamar "El milagro esloveno en la Argentina". (Pág. 3)
RECUERDO DE ANDRÉS DUH
Desde Bariloche, en nombre del Coro de Niños y Jóvenes de esa localidad, nos llega un sentido recuerdo del arquitecto Andrés Duh, recientemente fallecido. El extinto fue presidente de esa agrupación y representó al coro en diversos eventos. La nota destaca sus cualidades intelectuales, su don de gente, pero también especialmente su humildad y don de gente, con los cuales conquistó a todos quienes lo conocieron. La nota lo recuerda con gratitud, formulando votos para que en la eternidad disfrute de la soñada paz y la alegría, en la música celestial, en presencia del Creador. (Pág. 3)
VOCES ESLOVENAS EN CURA BROCHERO
El coro de la comunidad eslovena de Mendoza viajó hasta la localidad de Cura Brochero, para brindar allí un concierto. La localidad debe su nombre al beato, que evangelizó la comarca de las Traslasierra con su acción, sus ejercicios espirituales y su preocupación por los más pobres. Nacido en 1840 y fallecido en 194, llamó la atención del actual papa Francisco, quien se inspiró en él para su famosa frase de "pastpre con olor a ovejas". Los miembros del coro llegaron a la localidad y el 15 de noviembre asisitieron a la misa, tras la cual brindaron a los presentes una sucesión de canciones religiosas, tradicionales eslovenas y folklóricas argentinas. Recibieron un agradecido reconocimiento de todos los presentes. (Pág. 4)
FIN DE CICLO
Con la finalización del mes de noviembre finalizan también las clases en nuestros cursos sabatinos. Slomškova šola de Ramos Mejía tuvo su acto de clausura el sábado 28 de noviembre. Su director Marcelo Brula reseñó primeramente las actividades llevadas a cabo en el curso del año, durante el cual asistieron a las clases 46 chicos. Hubo cantos y recitados. Los chicos que terminaron el octavo grado se despidieron de la institución. La fiesta finalizó, al caer la noche, en el patio del Slomškov dom, donde San Nicolás (versión eslovena de los Reyes Magos), distribuyó regalos entre los niños presentes, para alegría de ellos y también de los padres. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Anica Mehle, Katica Cukjati, Silvia La-vayén de Voglino, Alenka Arnšek, Alenka Prijatelj in Pevski zbor iz Mendoze.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ XXXX.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
14 de enero de 2016 • N° 2
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
Peter, trden kot skala!
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
no sobote
ZMAGA ANE BUCIK
Slovenska alpska smučarka Ana Bucik je zmagala na slalomu za evropski pokal v švicarskem Zinalu. Dvaindvajsetletna Novogoričanka je osvojila svojo prvo zmago v evropskem pokalu, potem ko se je v Santa Caterini s 15. mestom v slalomu prvič uvrstila v prvo petnajste-rico uvrščenih na tekmovanju za svetovni pokal alpskih smučark.
V INTERJU DO 2019
Italijanski nogometni prvoligaš Inter se je dogovoril s slovenskim vratarjem Samirjem Handanovicem in z njim podpisal novo, triletno pogodbo, s katero 31-letni Ljubljančan v Milanu ostaja do leta 2019. Inter je tudi po zaslugi Handanovica trenutno vodilna ekipa italijanske serie A, Slovenec v golu črno-belih je na enajstih tekmah ostal nepremagan, prejel je le 11 golov.
STOJANOVIC NA KITAJSKO
Nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance Slaviša Stojanovic bo trenersko pot nadaljeval na Kitajskem. Po poročanju slovenskih medijev je 46-letni Ljubljančan podpisal enoletno pogodbo s prvoligašem Changchun Yataijem.
UPANJE SLOVENIJE
Začenja se evropsko rokometno prvenstvo na Poljskem. Slovenija se bo to soboto pomerila s Švedi. Cikel štirih uradnih pripravljalnih tekem je prinesel dva remija z Makedonci, tesen poraz in visoka zmaga nad Hrvaško sta njegov izplen. Iz slovenskega tabora veje zmerni optimizem.
o4/2stLm
zabor estropeo
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Naš elektronski naslov
Lepo prosimo naše dopisnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da vso pošto na tednik naslovijo izključno na:
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava Svobodne Slovenije
Nasvidenje 18. februarja
Ta izvod je zadnji pred letnimi počitnicami. Svobodna Slovenija prihodnje štiri tedne ne bo izšla.
Prva številka po počitnicah bo tiskana z datumom 18. februarja.
Si utrujen?
¡nfo@honzelic.com.or
OSEBNE NOVICE
Nov diplomant
3. decembra 2015 je na Universidad de Belgrano končal študije Matjaž Žužek in prejel naslov arhitekta. Čestitamo in želimo obilo uspehov!
Poroka
V	soboto, 9. januarja, sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice (v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejíi) Toni Rovan in Berni Juhant. Priče so bili ženinovi starši ter nevestina mati in Karel Groznik. Med sveto mašo ju je poročil delegat Jure Rode. Novemu zakonu čestitamo in želimo srečo!
Smrt
V	Ramos Mejíi je umrl Zdenko Hribar (87). Naj počiva v miru!
Naročnina Svobodne Slovenije za 2016
Naši naročniki dobro vedo, kako se v Argentini cene nenehno spreminjajo. Nemogoče je postaviti stvarno ceno, dokler vsaj okvirno ne poznamo vseh podrobnosti. Zato ne moremo nastaviti naročnine, dokler ne vemo kaj bo zahteval grafični sindikat, kako se bo spremenila cena papirja, itd. Za to potrebujemo vsaj nekaj mesecev.
Medtem pa lepo prosimo naročnike, da po svoji možnosti plačajo znatno vsoto »na račun«; ko bo pa znana dokončna naročnina, doplačajo zadevni znesek.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava
Peter Prevc je v slogu največjih prvakov opravil še s četrto postajo novoletne turneje. V Bischofshofnu je vodil po prvi seriji, bil v finalu še bolj izjemen in se po 12. zmagi kariere veselil zlatega orla, ki ga dobi zmagovalec turneje.
trenutno najboljši. Neslo ga je kar 142,5 metra daleč, uspel je spet narediti telemark in z reprezentančnimi kolegi ter ob plapolanju stotine slovenskih zastav je lahko navdušeno proslavljal izjemen podvig.
Peter Prevc in njegov zlati orel
Turneja štirih skakalnic že vse od vala zmag Svena Hannawalda ni imela takšnega dominatorja - Prevc je bil najboljši v sedmih serijah od osmih - in le smola v finalu Oberstdorfa je Prevcu preprečila ponovitev Hannawaldovega dosežka. Tudi na tekmi v Bischofshofnu Prevc v nobenem trenutku ni pokazal kančka slabosti, saj je bil razred zase v vseh skokih.
Najboljši je bil že v poskusni seriji, po prvi pa si je s 139 metrov dolgim skokom v telemark pred največjim tekmecem za zmago na turneji Severinom Freundom priboril še dodatnih šest točk in pol zaloge, tako da je bila pred odločilnim skokom prednost kar 26 točk.
Približno 5 tisoč slovenskih gledalcev je prišlo v dve uri oddaljen Bischofshofen. Srčni utrip jim je gotovo porasel, ko je Freund v finalu pristal pri 141 metrih in dobil tudi eno dvajsetico. Na vrhu zale-tišča je bil le še Peter Prevc, ki pa je na neverjeten način pokazal Freundu, kdo je
Prevc je tako končal sedemletno avstrijsko prevlado na novoletni turneji in postal drugi Slovenec z zmago na turneji. Do letos je to uspelo le Primožu Peterki v sezoni 1996/1997. Na praznik Svetih treh kraljev je zgodovinski uspeh slovenskega kralja športa dopolnil brat Domen Prevc, ki se je s finalnim skokom, dolgim 135,5 metra, prebil na šesto mesto. Točke sta osvojila še Jurij Tepeš in Anže Lanišek.
V skupnem seštevku svetovnega pokala ima Peter Prevc že 924 točk in s tem 205 točk prednosti pred Freundom.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
Najboljša slika Ivane Kobilice
Slika Parižanka iz leta 1891 slovenske slikarke Ivane Kobilce, za katero je umetnica presodila, da je njeno najboljše delo, je prvič razstavljena v Sloveniji. Narodna galerija bo po štirih letih prenove konec januarja odprla svoj prenovljeni in najstarejši del, Narodni dom. Ob tej priložnosti bo na ogled nova stalna zbirka, ki jo sestavlja več kot 600 umetnin od srednjega veka do konca 20. stoletja. Nekatera dela med njimi so povsem nova, nekaj jih do zdaj še ni bilo razstavljanih, veliko jih je na novo restavri-ranih. Med umetninami, ki jih do zdaj pri nas še nismo videli, je tudi slika Ivane Kobilice z naslovom Parižanka.
Delo, za katero je v svojih spominih umetnica napisala, da je to po njeni presoji njena najboljša slika, si je Narodna galerija ob novi postavitvi stalne zbirke za leto dni sposodila od umetnostno zgodovinskega muzeja v Budimpešti.
Na vprašanje, zakaj je do izmenjave med institucijama prišlo šele zdaj,je kustos Ferdinand Šerbelj iz Narodne gale-
rije odgovoril, da do pred dveh let za to umetnino slikarke niti niso točno vedeli, kje je. »V teku raziskav v zadnjih letih, v katerih smo raziskovali, kje so posamezna dela, smo prišli do podatka, da se slika nahaja v depoju muzeja v Budimpešti.« V Sloveniji slike Parižanke doslej še niso imeli možnost videti.