Leto II. štev. 9 Ljubljana, februar 1959 n L A ! r i ■ 1 ^ f v ■ ' J. ■ Ji L O KOLEK T 11 I j 1 L f1 \J' BW.. •: i A D I S< Pred nami so zapisniki zasedanj in sej delavskih organov upravljanja naših gradbišč in obratov za časa zadnje mandatne dobe, kolikor jih pač imajo v centrali podjetja. Prelistali smo jih in nabrali nekaj ugotovitev, ki bodo prav gotovo zanimale člane delavskih organov upravljanja našega podjetja, posebej člane osrednjega delavskega sveta in upravnega odbora ter sindikalne organizacije pa tudi člane naših delovnih kolektivov. Nedvomno bo to marsikoga spodbudilo k razmišljanju, kako bi delavsko upravljanje pri nas še bolj poglobili in ga še bolj približali neposrednim proizvajalcem. Daši lahko mirno trdimo, da se je delavsko upravljanje v našem podjetju utrdilo in da se še nenehno poglablja, saj se upravljavci sproti uče v praksi upravljanja, vendarle je nekaj stvari, o katerih le kaže razmišljati, poiskati objektivne pa tudi subjektivne razloge za to, dia se delavsko upravljanje le ni bolj razvilo in poglobilo. Že podatki o številu zasedanj in sej delavskih organov upravljanja naših gradbišč in obratov kažejo svojevrstno podobo. Obratni delavski sveti so se v devetih mesecih, odkar so bili izvoljeni, sestali povprečno po tri in polkrat. To pomeni, da so se sestajali povprečno na dva in pol meseca. Z zakonom pa je predpisano, da bi se moral delavski svet sestati najmanj na šest tednov. Seveda so med posameznimi delavskimi sveti precejšnje razlike. Največkrat se je sestal delavski svet gradbišča v Zalogu ;s krat), t Kopru šestkrat, na Ravnah in na Jesenicah so se sestali po petkrat, v Ljubljani, Celju in Škofji Loki pa štirikrat, v Mariboru in v CO Ljubljana po trikrat. v Veliki Loki, Krškem ter v mariborskih centralnih obratih pa po enkrat. No, za slednje ta številka najbrž ne bo držala, saj so imeli po tem zasedanju prav gotovo še kakšno, medtem ko številki za ohole gradbišč na avtomobilski cesti žal držita. Naj ob teli podatkih še enkrat naglasimo, da so to podatki po zapisnikih, kolikor so jih poslali centrali podjetja in naj se zalo ne hudujejo čez take ugotovitve, češ saj smo imeli več zasedanj. Krivi so si sami, ker pač zapisnikov niso poslali. V vseh dvanajstih obratih so sejali upravni odbori od izvolitve 59-krat, kar pomeni, da so se sestali povprečno petkrat ali vsakih sedem tednov. Pri tem smo računali, da so v Celju, Krškem in Škofji Loki zasedali vsaj tolikokrat kakor delavski svet. Podrobne številke pa so naslednje (prva pomeni število zasedanj delavskega sveta in druga število sej upravnega odbora); Ljubljana Maribor Celje Jesenice Koper Ravne Za log Velika Loka Krško CO Maribor CO Ljubljana Škofja Loka 4 4 4 5 6 •5 8 1 1 1 4 5 5 4 ? 8 8 6 4 5 1 ? 1 ? 5 4 ? Glede tega so najboljši na Jesenicah. Kljub temu, da so bili v »polni sezoni« kot druga gradbišča, so vendarle našli čas za to. da so se pogovorili o najvažnejših zadevah gradbišča. Delo je namreč najpogoatejši izgovor tistih, ki so imeli malo zasedanj. Primer Jesenic ta »objektivni« razlog torej povsem zanika. Ne bi mogli namreč trditi, da imajo na Jesenicah kaj drugačne pogoje kot drugod, da so imeli tam morda kaj več časa ali podobno. Potemtakem ostanejo torej le subjektivni vzroki: premajhna pobuda predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov, ki sklicujejo zasedanja največkrat, kar priznajmo, na pobudo šefa gradbišča ali upravnika obrata. Če šei ne smatra, da bi se bilo treba o kateri stvari pogovoriti z delavskimi organi upravljanja, je malo zasedanj in ti organi ostajajo ob strani dogajanj na gradbišču. To ugotovitev potrjujejo tudi dnevni redi zasedanj. Podobni so si skoraj kot jajce jajcu: tekoča problematika, razno. Predvsem pa je opaziti, da članom delavskih organov upravljanja ni povsem jasno, kaj sodi v pristojnosti delavskega sveta in kaj v pristojnosti upravnega odbora. Tako n. pr. so pogosto razpravljali o osnutkih raznih pravilnikov kar na seji upravnega odbora, čeprav bi moral o teh zadevah spregovoriti delavski svet. Po zakonu o delovnih razmerjih mora delavski svet razpravljati o delovnem času, gradbišča pa so skoraj dosledno razpravljala in sklepala o tem na sejah upravnih odborov (nekatera pa niti tam, čeprav so tudi pri njih uvedli zimski delovni čas). Po zapisniku nekaterih upravnih odborov pa bi se dalo sklepati, da so to sestanki delovodij, kjer toži nekdo, da nima tega materiala, drugi, da ima premalo delavcev, tretji, da je treba popraviti ta stroj itd. Res pa je, da je marsikateri upravni odbor sestavljen večinoma iz delovodij in potem ni čuda, če je taka seja bolj podobna strokovnemu sestanku. Upravni odbori imajo sita dosti opravka z razpravljanjem o raznih prošnjah zaposlenih. Ta bi rad gramoz, drugi opeko, tretji, da bi mu prepeljali drva ali ozimnico, četrti betonsko železo itd. Včasih pa razpravlja o tem celo delavski svet. Te zadeve nikakor ne sodijo na zasedanje delavskega sveta. Če delavski svet o tem že razpravlja, naj postavi le določeno stališče: upravni odbor naj odobri prevoze po taki in taki ceni, material po tej itd., tega materiala pa se ne sme prodajati, konkretno pa naj se s temi zadevami ukvarja upravni odbor. O bilancah pa so razpravljali vsi delavski sveti. Žal so zapisniki.glede tega dokaj skopi. V nekaterih je zapisano le. da je šef obrazložil polletno bilanco iti bi človek sodil, da tudi razprave ni bilo nič. V Celju n. pr. niso razpravljali o tričetrtletni bilanci, »ker ni na seji šefa«. Ne veje iz tega stavka morda strah, da bi se šef ne strinjal s tem, kar bi sklenil delavski svet brez njegove vednosti? Ali pa je le pomanjkanje sa moža vesti ? Delavski sveti so imenovali svoje komisije: za sklbpanje in razvezo delovnih razmerij, tarifno komisijo. komisijo za higiensko tehnično zaščito in disciplinsko komisijo. To so na j pogostejše komisije. Celjski delavski svet pa ima še komisijo za strokovno in politično izobrazbo. Razumljivo je, da ima komisijo za strokovno izobrazbo, saj sodi tudi to h gospodarjenju, toda politična izobrazba je stvar sindikata. Jeseniški delavski svet pa ima poleg drugih tudi komisijo za zaščito žena in mladine, kar je vsekakor hvale vredno, le da so nanjo najbrž že pozabili. Pogoste so pritožbe članov delavskih organov upravljanja, da komisije slabo delajo in da se poredko sestajajo. Nedvomno imajo prav, vsaj v nekaterih primerih. Toda nekaj krivde leži vsekakor tudi na delavskem svetu. Zelo redko se namreč dogaja, da bi delavski svet zahteval od komisije, da bi poročala o svojem delu na njegovem zasedanju.. Če bi komisije namreč čutile, da so odgovorne delavskemu svetu in da mu bodo morale po-roč.«- ti, bi jih to najbrž spodbudilo, da bi delale, ker je konec koncev težko priti pred delavski svet in priznati, da niso ničesar napravili. Delavski sveti in upravni odbori pa greše še v nečem drugem. Čeprav imajo n. pr. disciplinsko komisijo, sami izrekajo kazni, ali pa ustanavljajo nove komisije, ki naj raziščejo posamezne primere. To se dogaja tudi glede dela drugih komisij (n. pr. za sklepanje in razvezo delovnih razmerij, ko upravni odbor mimo komisij razpravlja o tem, koga bodo sprejeli na delo. Ko smo že pri sprejemanju novih delavcev, recimo še to, da le malokateri upravni odbor sklepa o tem, da bodo izdali razpis za zaposlitev kakega pomožnega uslužbenca ali delavce, čeprav je po zakonu le on za to pooblaščen. To gre večinoma mimo delavskih organov upravljanja.. V zapisnikih smo zasledili le en tak primer (Marjjw>r). Poglavje zase so pravice in pooblastila delavskih organov upravljanja naših gradbišč in obratov. O tem je bilo že precej zapisanega, največkrat slišimo le tožbe, da imajo obratni delavski sveti premalo pooblastil. In spet smo našli le en primer, da je upravni odbor sklenil. naj gredo na licitacijo za določeno gradnjo. Povsod drugod odločajo o tem šefi sami, oziroma potem osrednji delavski svet. Vsi vemo, da je gradbišče samo tisto prvo, ki zve za licitacije in ono potem predlaga centrali, da se sklene pogodba, dostikrat pa niti posebnega odobre-nja centrale ni treba in je to odo-brenje zgolj formalno. Tu naj bi sc začelo delavsko upravljanje, s tem bi člane delavskih svetov močno zainteresirali za gospodarjenje in upravljanje, ker bi že spočetka videli, za kakšne cene se bodo pogodili in se potem tudi bolj trudili, da bi ne prišlo do izgube. Vsekakor pa je treba reči, da delavskim svetom niti upravnim odborom še zdaleč ni bilo vseeno, kako posamezen sektor finančno stoji. Ob razpravah o bilancah je bilo dosti primerov, ko so delavski sveti zahtevali od upravnih odborov, naj sestavijo podrobno analizo vzrokov, zakaj je prišlo na določenem sektorju do izgube. Po zapisnikih sodeč se delavski organi upravljanja dosti ukvarjajo tudi z organizacijo dela na gradbiščih. Res pa je, da se lotevajo le obrobnih vprašanj, ki jih sproti vidijo, malokrat ali pa sploh nikdar pa se teh vprašanj ne lotevajo v celoti. Dogodilo se je celo, da je šef gradbišča opozarjal na nedisciplino in pijančevanje, vendar delavski svet ni ničesar sklenil. Drugje spet pa je šef opozarjal na več sejah, da je premalo del oddanih v akord in pričakoval od delavskega sveta, da bo on to stvar uredil. Res bi mogel delavski svet imenovati n. pr. posebno komisijo, ki naj prouči, katera dela so oddana v akord in katera bi lahko še oddali, vendar je šef sam prvi poklican, da skrbi za to in ne da potem toži delavskemu svetu nekaj, kar bi moral sam storiti. Prav tega, da bi sc delavski sveti in upravni odbori temeljito lotevali posameznih vprašanj in to na lastno pobudo, je bore malo. Zakaj bi se delavski svet ne lotil na enem izmed zasedanj n. pr. v celoti organizacije dela. ali da bi zahteval od vodstva gradbišča, naj mu poroča, kaj je storjenega, da bo delo v roku opravljeno in koliko jih bo to stalo. Prav tako bi se mogli temeljito pogovoriti o strokovni izobrazbi zaposlenih, katerih strok jim manj-' ka, koliko bodo potrebovali posameznih vrst kvalificiranih delavcev v naslednjih petih letih, kaj naj bi storili, da bi jih v bodoče ne manjkalo in tako to vprašanje reševali na daljši rok. Sicer pa takih zadev ni treba iskati na pamet. Spomladi se je n. pr. dogodilo gradbišču v Veliki Loki, da investitor ni priznal celili 12 milijonov dinarjev, ko so mu predložili situacijo. Ne bi bila to stvar, o kateri bi moral nekaj reči delavski svet? Nasprotno pa naj delavski svet ne sklepa stvari, ki ne sodijo v njegovo pristojnost. Tako je v zapisniku zasedanja nekega delavskega sveta zapisano tudi tole: »Delavski svet sklene, da bo občni zbor sindikata 13. decembra v menzi ob dveh popoldne...« Ustavimo se še ob enem izmed vprašanj sistema dela delavskih or- (Nadaljevanje na 6. str.) ODLIKOVMI Predsednik republike tovariš Tito je odlikoval ob dnevu republike med drugimi tudi tri zaslužne delavce iz gradbenega vodstva Ljubljana. Ivan Leban, visokokvalificirani zidar, je pri podjetju že od leta 1947 ter je s svojim vestnim in požrtvovalnim delom za zgled ostalim. Letos jc predsednik delavskega sveta ljubljanskega gradbenega vodstva ter je tudi njegova zasluga, da se to vodstvo razvija v eno izmed najmočnejših edinic Gradisa. Odlikovan je bil z medaljo dela. Karel Krašček, delovodja, je pri podjetju prav tako od leta 1947. Nekaj časa je vodil glavno skladišče podjetja v Ljubljani, večinoma pa je kot delovodja vodil gradnjo večjih objektov v Ljubljani. Naj naštejemo samo dva: Se-demetažno stanovanjsko in poslovno zgradbo »Zitofond« in enako visoko nadzidavo poslopja Radki-televizije v Ljubljani. Oba objekta sta bila zgrajena kvalitetno ,n v določenih rokih. Tovariš Krašček ima velike zasluge za vzgojo mlajšega kadra, posebno vajencev. Odlikovan je z medaljo delu. Tudi Maks Urbanija, tesar, pri podjetju je od leta 1970, je bil odlikovan / medaljo dela. On je neumoren in vesten. se mnogo udejstvuje pri sindikatu ter je tudi letos član izvršnega odbora sindikalne podružnice in član delavskega sveta ljubljanskega gradbenega vodstva. Vsem trem odlikovancem čestitamo in jim želimo pri delu še mnogo uspehov. D. M. Pot do kvalificiranega delavca ni lahka Pravijo, da ni dober gospodar, če za nekaj let naprej ne misli tudi na strokovni kader. Med sezono se pogostokrat pojavi zdaj na tem — zdaj na onem gradbišču pomanjkanje dobrih kvalificiranih delavcev. Da bi vsaj najhuj-še vrzeli zamašili, je podjetje priredilo tečaje za pridobitev kvalifikacije. Čeprav je organizacija tečaja vezana z občutnimi stroški.. je bila dana z njimi možnost vsem delavcem, ki imajo pogoje in vodijo, da postanejo kvalificirani zidarji ali tesarji. No. pa poglejmo, kako je s tečajem v Mariboru! Tu je namreč tečaj za vsa štajerska gradbišča. Največ je seveda Mariborčanov, ;n to 29. 8 jih je iz Raven, 4 pa iz Celja, kar je v primeri s številom zaposlenih pravzaprav dokaj malo. Tečajniki imajo po 55 ur tedensko rednega študija. C. V TEJ ŠTEVILKI REPORTAŽA 0 NAŠEM KOPRSKEM GRADBIŠČU PISMO IZ TUJINE Po dvomesečnem bivanju v tujini se tudi jaz oglašam z vneJiaj besedami. Najprej se ‘najtopleje zahvaljujem, ker mi redno pošiljate Gradisov vestnik in se daleč od doma kar domače počutim, ko berem domača imena in gledam znane obraze. Delam in živim nekako po tnemškem receptu kot ostali nemški delavci. Moram pa reči) da je pri nas za prehrano graidSbenih delavcev dosti bolje urejeno kot tu na Nemškem, vsaj pri Gradisu je tako. Delam na nekem tovarniškem objektu plinarne. Glede deta se ne morem prav nič pritožiti, pošteno delo, pošteno plačilo (s tarifnim pravilnikom nobenega opravka!) Delamo po 45 ur na tdden, v soboto in nedeljo smo prosti. Odnosi med vodstvom j in delavci so zelo vljudni, če | temu lahko tako rečem. Delavci pa imajo dosti večjo zavest do dela kot pri nas in je to po mojem mnenju glavni razlog njihovega tako naglega napredka. Ne bi pa mogel reči, da je kvaliteta dela kaj boljša od naše. O storilnosti in disciplini pa bi mogel kaj več govoriti. Glede slednje z materialom pa jih pri nas precej prekašamo. Naj bo za zdaj dovolj, da se bo vedelo, da živi nekje v tujini še en član Gradisovega kolektiva. Ko se bom vrnil, bom še kaj več napisal, kako sem živel in kaj sem videl. Vsem članom centrale 'n vseh Gradisovih kolektivov želim prav srečno in uspehov polno leto 1959. CEH AČFK Mladinska pobuda na Ravnah Lani so v Ravnah na pobudo osnovne organizacije Zveze komunistov in siindikata ustanovili mladinsko organizacijo. Njena prva večja akcija je bila, da so pripravili kulturni spored za proslavo dneva republike. Vso stvar so si zamislili v obliki likofa kot priznanje za naporno in uspešno delo na stolpnicah. Za čas delavci sploh niso vprašali, saj so betonirali tudi ponoči, da so podnevi lahko zidali in da je delo teklo neprekinjeno naprej. Za uspelo proslavo pa gre velika zahvala tovarišici Adiki Simon, ki je vložila mnogo truda, saj je vse delo slonelo na njenih ramenih. Za sodelovanje se zahvaljujemo taidi Francu Metelku. Hedviki Jamšek in ostalim članom folklorne skupine ter tov. Viterniku in ostalim članom orkestra. Obenem pa ne smemo pozabiti tudi Milana Mežir-ja, Stanka Kostanjevca, Feliksa Kvara, Franca Longa in Marije Cehner, ki se jim ob tej priliki posebej zahvaljujemo Kljub celodnevnim naporom so z veseljem sodelovali in doprinesli svoj delež k uspeli proslavi. Anton Kamenik — da so Celjani poslali uredništvu naslednji dopis: »Je Gradis — ni Gradiš — zakaj V Celju ni table?« Pravijo, da Jih je sram, ker morajo biti pd tolikih letih še vedno v baraki. — da smo največ člankov za Vestnik dobili prav s celjskega gradbišča. — da se bodo samski stanovale! celjskega gradbišča kmalu preselili v novi blok, ki bo leta 2000 gotovo pod streho. — da je šoštanjski kuhar na dopustu — kuharice pa so medtem položile izpit $a kvalificirane; delavci pa pravijo, ko bi bila hrana le boljša — da sb v stanovanjskem bloku v Celju v tednu čistoče iztepall preproge kar skozi okno. iz SKorJte loke — da delajo Skofjeločani ha vse pretrge in so se v treh tromesečjih kar dobro odrezali. — da se je njihov sindikat končno priboril do teža: da člani redno plačujejo članarihb. — da jim vzajemha pomoč kar dobro služi, — da je predsednik samopomoči zelo aktiven funkcionar. V dveh letih je bil že trikrat pri blagajniku — enkrat je prišel na pomoč, dvakrat pa po pomoč. — da so nas nekateri naši člani-tesarjl zelo lepo predstavili na avtocesti, kar gre ham ostalim abstinentom precej v nos. — da je štajerska veja Skofjeločanov zelo zaverovana V Sloves svojih jabolk, da nizkih cen gotovo Iz lokalpatribtizma hišo hoteli videti. »Gradisov vestnik* izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga Uredniški Odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno. DELITEV DELA v izvršnih odborih sindikalnih podružnic V zapisniku seje izvršnega odbora neke sindikalne podružnice beremo, da so si Jelo razdelili takole: predsednik, tajnik, blagajnik in knjižničar. Ker ta podruž-lica ni edina, kjer so si delo tako razdelili, kaže o tem posebej spregovoriti lekaj besed. Nedvomno je res, da že sama organizacijska zgradba izvršnega odbora pogaja določeno usmeritev celotnega izvršnega odbora. Gospodar n. pr. bo skrbel za inventar sindikalne podružnice, knjižničar za knjižnico in knjige itd. Ce v izvršnem odboru ni nikogar, ki bi se posebej sanimal za prosveto in izobraževanje, drugega, ki bi se zanimal za higiensko-:ehnično zaščito, tretjega, ki bi imel na skrbi prehrano, stanovanja itd., potem :a vprašanja nujno ostajajo ob strani, »pomnijo se nanje, kadar je morda celo ze prepozno, ko povzroče neurejene razmere splošno negodovanje delavcev, namesto da bi bil sindikat tisti, ki bi sproti zasledoval te stvari in že tudi sam sproti ukrepal. Na občnem zboru v Ljubljani so zborovalci sami uvideli, da v sindikalnem ^Sred! januarja je bil na gradbi-j0*1 v. Ju'> i®11® občni zbor strelske družine. Iz poročila, ki ga je podal tov. Obadič, je razvidno, da strelci tudii v lanskem letu kljub ^ežavam niso počivali. Zadnji čas so Sprejeli 28 novih članov tako. da šteje družina sedaj 63 članov. Sami pa se zavedajo, da je to za ljubljansko gradbišče še premalo. Posebno je vredno pohvale, da so vključili skoraj vse mladinee-va-jenče. delu nekaj šepa in da je že sama organizacija dela podružnice taka, ki ne spodbuja k pestrejšemu delovanju podružnice. Potlej ni čuda, če odborniki ne vidijo dlje od organizacije občasnih prireditev, preskrbe članov z ozimnico in od pošiljanja na letovanje v počitniški dom. Opozorili so, naj bi bodoči izvršni odbor imenoval nekaj stalnih, od časa do časa pa tudi nekaj občasnih komisij. Vse to delo, ki ga danes opravljajo sindikalne podružnice — tega sicer ni malo — pa je pravzaprav tako, ki bi moralo teči sproti ob drugih pomembnejših nalogah sindikata. Vsak namreč sam ve, da je dosti perečih vprašanj, ki bi se jih moral lotiti sindikat ter predlagati delavskim organom upravljanja ustrezne rešitve. Vzemimo samo za primer tarifna vprašanja, norme, akorde, gospodarjenje itd, pa bomo našli dosti dela tudi za sindikat. Nekateri se boje, da bi bilo to dvojno delo, češ saj ima že delavski svet podobno komisijo. Ze neštetokrat pa smo zapisali, da bi moral sindikat določati svoja stališča, predloge in podobno do posameznih vprašanj, če hoče postati za- denarja pa So zbrali iz lastnih sredstev. Toda to je komaj zadostovalo za tarče, in strelivo. Upajo, da bodo letos lahko kupili nekaj novih pušk, če bo seveda sindikalna podružnica pripravljena kaj globlje seči v žep. -š Strokovno vestna in organizirana družbena sila kolektiva. Temu primerno je treba torej razdeliti delo v izvršnem odboru sindikalne podružnice. -c Izkoriščanje ni uspelo Pri nas v Mariboru je veliko bolezenskih izostankov. Posamezniki pa tudi izkoriščajo bolniški dopust za vse kaj drugega, kot za zdravljenje. Primere takšnega izkoriščanja smo nedavno odkrili pri nas. Dne 5. junija letos se je pri nas zaposlil delavec Štefan Rukelj. Iz listin je razvidno, da je imel bolezenski dopust od 17. junija do 10. julija letos. Potlej je spet »boloval« od 2. do 16. avgusta. In še tretjič je mislil izkoristiti našo skupnost, vendar . . . Od 20. do 30. septembra je neupravičeno izostal z dela. Ko se je l. oktobra vrnil, je spet odšel k zdravniku in dobil bolniški dopust do 15. oktobra. Delovodji, pri katerem je delal, ni povedal, da je v bolniškem dopustu in sicer zato, ker je hotel z bolniškim dopustom nadomestiti prejšnje neupravičene izostanke. Šele potlej ko je opravil toliko ur, kolikor jih je prej izostal, je delovodji pokazal nakazilo zdravnika in zahteval, da mu čas, ki ga je prebil na delu med bolovanjem, piše namesto neupravičenih izostankov. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Mariboru je sklenil: Štefan Rukelj ne bo dobil nadomestila za plačo od 1. do 15. oktobra. Bolezenski dopust je izkoriščal tudi Alojz Toplak, doma iz Selnice ob Muri. Po ugotovitvi zdravnika ni bil sposoben za delo od 1. do II. oktobra letos. Ža-vodov kontrolor ga je iskal na njegovem domu, srečal pa ga je šele pozneje na cesti — s srpom v roki. Pospravljal je koruznico. Tudi ta ne bo dobil nadomestila za plačo za čas od 8. do ll. oktobra to je za tisti čas, ko plača nadomestilo zavod za Socialno zavarovanje. Ti in podobni primeri so žalostni. Vsem tistim, ki mislijo na podoben način izkoriščati socialno zavarovanje, pa v premislek, kajti tudi takšne Stvari pridejo prej ali slej na dan. Dedek Mraz na vseh gradbiščih. — Skoraj v vseh zapisnikih sindikalnih podružnic smo zasledili sklepe, da jih bo obiskal Dedek Mraz. »Obdarili bomo otroke . . .«, »Na naše najmlajše Dedek Mraz ni pozabil . . .« itd. Tako so v Celju obdarili 400 otrok, za kar so porabili 250.000 dinarjev, na gradbišču Ljubljana so jih obdarili 160 itd. Dedek Mraz je obiskal tudi Centralo podjetja Delavska solidarnost. — Delavski svet gradbenega vodstva Celje je sklenil, da se bo za novo leto spomnil tudi družin tistih, ki so se pri podjetju smrtno ponesrečili. Obdarili so vse otroke ponesrečenih. Obenem pa so odobrili gmotno podporo tudi tesarju Blažu Mlačniku z Otiskega vrha, ki je zaradi bolezni popolnoma oslepel. Na Jesenicah je izvršni odbor sindikalne podružnice našega gradbišča sklenil, da bodo prirejali predavanja po študijskem programu Zveze komunistov za vse člane kolektiva in ne le za komuniste. V Ravnah že razmišljajo o tem, da bi tudi pri njih ustanovili blagajno vzajemne pomoči, ki je doslej še niso imeli. Zadeva se je sprožila, ko je nek član kolektiva prosil izvršni odbor sindikalne podružnice, naj mu odobre posojilo. Tega pa po statutu sindikatov podružnica ne sme napraviti. Na zadnji seji izvršnega odbora so sklenili, da se bodo o tem pogovorili s članstvom na prihodnjem množičnem sestanku. Ali ne bi bilo pametneje, če bi izvršni odbor že kar imenoval pripravljalni odbor? Tako bi stvar dosti hitreje stekla. V Škofji Loki nameravajo ustanoviti strelsko družino. Vsaj tako so govorili na občnem zboru sindikalne podružnice. Eno zračno puško bodo menda v kratkem dobili, kot je povedal tov. Pižent. Škofjeloškim strelcem želimo obilo uspehov — le kmalu naj kaj več slišimo o njih! Jeseniško gradbišče je prevzelo graditev žitnega silosa v Lescah. V zvezi s tem je bilo treba urediti tudi naselje v Lescah. Baraka s Pokljuke je že prestavljena na Lesce. LCs za naš počitniški dom na Pokljuki pa so že kupili. izobrazbo fudi skladiščnikom! Z občnega zbora strelske družine ljubljanskega gradbišča Priredili so več družinskih tekmovanj in tudi z drugimi družina-mi so se večkrat nomerili. Med dru-gim so tekmovali tudi za »zlato puščico« ter dosegli četrto mesto, kar je spričo hude konkurence kar za-viden uspeh. Član njihove ekipe Ivan Vučkovič je od 300 možnih krogov dosegel 253 in tako zasedel prvo mesto. Zelo dobre rezultate je dosegel tudi Edo Kragelj. Ekipa bi dosegla še lepše uspehe, p« nima dobrih pušk, ker jim je manjkalo denarja. Nekaj jim je sicer pomagala sindikalna podružnica, nekaj V novembrski številki našega glasila je v poročilu s seje sindikalnega odbora podjetja omenjeno, da je bilo na tej seji sproženo tudi vprašanje skladiščnikov. Rečeno je bilo. da je predalo dobrih skladiščnikov in da za to službo v podjetju premalo skrbe. Se ob neki drugi priložnosti pa so dejali, da so skoraj vsi Gradisovi skladiščniki brez strokovne kvalifikacije. O tem vprašan ju bi še jaz rad povedal nekaj besed. Kdo je dober skladiščnik? To je težko reči. Vsak skladiščnik mora HuUiaHsUiU i/alet+tei/ Rad bi povedal nekaj stvari iz življenja ljubljanskih vajencev. Predvsem moram reči, da se naša življenjska raven sicer počasi toda gotovo dviga. Sicer narti še manjka precej stvari kot n. pr. šolske potrebščine. Te si rnoramo kupovati sami iz plače, ki je pa zelo majhna. Ne moremo reči, da nam podjetje ne nudi udobnega stanovanja ter dobro hrano, in to zastonj, vendar mislim, da ima od nas prav toliko tudi koristi, kolikor izda za nas. Naslednja stvar, ki bi jo rad omenil, je,_ da nimamo malice niti pri delu niti v šoli. O tem smo govorili že na raznih sestankih ter so obljubili, da bo stvar urejena, kajti težko je za malico jesti samo suh kos kruha, delati pa moramo tako kot drugi zidarji ali delavci. Nas vajence precej razburja še neka druga zadeva. Menimo namreč, da nagrajevanje vajencev pri nas ni pravilno. Tako ima nekdo, ki je v drugem letniku, devet dinarjev na uro, v tretjem letniku imajo pa po tri do štiri dinarje na uro. Potlej pa še to. da So se lani trije izučili in dobe izredne dopuste, dobiček in podobno, kar vse nas vajence močno tišči. Ratko Lovrič Opomba uredništva: Na ta dopis kaže že sedaj odgovoriti. Najprej naj pojasnimo, da vajenci ne dobe plače ampak le nagrado. Pa še ta redna mesečna nagrada ni odvisna od dela, najmanj pa od delovnih ur, marveč je le priznanje za tisto, kar vajenec produktivnega napravi. Ko pa prebiramo tale dopis, se nam zdi. da ne bi vajencem škodilo, če bi vzeli papir in svinčnik ter si izračunali, koliko jim družba daje: hrano in stanovanje, redno mesečno nagrado (prid-nejši dobe tudi posebno nagrado) ter še otroške doklade. Račun bi jim pokazal, da dobe precej več kot nekvalificirani delavci in med temi so tudi — družinski očetje, ki morajo vzdrževati družino. Prav nič ne bi škodilo, če bi se vajenci kdaj o tem pomenili Cisto razumljivo pa je, da imajo tisti, ki so se izučili, drugačne pravice in prejemke. So se pač že izučili! Glede onega primera, da ima vajenec v drugem letniku redno višjo nagrado kot vajenci tretjega letnika, bi kazalo pa raziskati, koliko je resnice na tem. Bržčas bi se izkazalo, da le ni čisto tako. na svojem delovnem meslu opravljati Vse naloge, ki jih tako delo zahteva. Odgovarja za red v skladišču, za milijonske zaloge, za tisoče rajnih kosov itd. Ce ne bi Vsega tega opravljal, ga drži materialno knjigovodstvo (Vsaj moralo bi ga), ki zahteva svoje. Vse to mora delati vsak skladiščnik, drugače si tega niti! predstavljati ne morem. Samo po sebi pa je razumljivo, da je nekdo boljši in drugi slabši skladiščnik. Glede kvalifikacije pa mislim naslednje: Najbrž je res. da večina skladiščnikov pri Gradisu nima tiste osnovne trgovske izobrazbe, ki bi jo morali imeti. Toda velika večina ima za seboj izobrazbo dela v skladišču, in to pet do deset let prakse, ki je zahtevala mnogo truda, mnogo preskušenj, To tudi nekaj pomeni in ni vse tisto, 6i ima nekdo kvalifikacijo na papirju zapisano. Kaj pa je bilo storjenega za izobrazbo skladiščnikov? Skoraj nič! Spominjam se, da je bil leta 1951 ali 1952 tečaj za skladiščnike. Pozneje takih tečajev ni bilo več. Za vse druge stroke je bila vrsta tečajev in imajo naši delavci polno možnost strokovne izobrazbe in seveda s tem tudi napredovanja do visokokvalificiranega delavca, fn skladiščniki? Ostali smo po tolikih letih odgovorne službe nekvalificirani. Zato bi bilo prav, da bi tudi skladiščnikom nudili možnost prekvali- fikacije, kakor so je bili deležni nekvalificirani in polkvalificirand delavci. Vinko Požar Pravni NASVET S. T., Velenje. — Zaposlen sem na stolpnici v Velenju. To je 14-nad-stropna stavba in jo vsekakor že moramo šteti med visoke stavbe. Ali imam pravico na »višinski dodatek«? Odgovor: Res je izšla leta D-fh uredba o plačah gradbenih delavcev, v kateri je bilo tudi določilo o »višinskem dodatku«, kar pa se je nanašalo predvsem na gradnjo dimnikov. Dve leti kasneje je izšel tudi podoben predpis za montažna dela. Leta 1932. pa sta bili z uvedbo novega plačnega sistema obe uredbi z drugimi podobnimi vred razveljavljeni. Potemtakem »višinskega dodatka« ni več. V 19. členu našega tarifnega pravilnika pa je določilo, ki tudi omenja »višinski dodatek«. Po tem določilu mora za vsak primer posebej sklepati upravni odbor podjetja na predlog direktorja. Prav zdaj pa pripravljajo spremembo tega določila, da bi se upravni odbor ne ukvarjal več S temi stvarmi od primera do primera, ampak bodo verjetno določena okvirna načela, v katerih primerih prijvada delavcem »višinski dodatek«. Sicer pa bomo sprejeli zdaj itak nov tarifni pravilnik, v katerem bo bržkone tudi to vprašanje urejeno. MNENJA IN PREDLOGI ZNOVA: Organizirano sodelovanje V decembfš.ki številki »Gradisovega Vestnika« je izšel Uvodni članek z naslovom »Organizirano sodelovanje«, v katerem razpravlja pisec o delu osnovnih organizacij Zveze komunistov V našem podjetju. V zvezi s tem pisanjem nastaja hkrati več vprašanj: — Kdo je po statutu ZKJ upravičen ocenjevati delo osnovnih organizacij in posameznih komunistov te komu so te organizacije odgovorne Za svoje del©; — Upravičenost ter zakonitost obstoja sekretariata Zveže komunistov v podjetju, sestav tega vodstva, komu naj odgovarja ter po čigavih navodilih na j dela. .Po načelu demokratičnega centralizma odgovarja osnovna organizacija za svoje politično delo le nejjosredno višjim vodstvom, to je občinskemu komiteju, voljeni organ pa članstvu, ki ga ie volilo. V našem primeru torej nima član sekretariata nobene pravice ocenjevati delo osnovnih organizacij na sploh ter jih opredeljevati med dobre in slabe. Ugotoviti je treba namreč, da sekretariat ZK v podjetju ni voljen organ, ki bi imel položaj komiteja podjetja. Za tak položaj je potrebna konferenca Zveze komunistov vseh dvanajstih osnovnih organizacij v podjetju, ker se vSa vodstva od najnižjih do najvišjih volijo. Tako vodstvo bi moralo biti fcuoi povezano z neposrednimi višjimi vodstvi ali centralnim ko- mitejem, Sekretariat ZK v našem podjetju pa je posvetovalni organ sekretarjev izključno za enotno finančno, kadrovsko in gospodarsko jx>-litiko v podjetju. Ta enotnost bi morala odsevati prav V osnovnih organizacijah. V kolikor pa je ni, Ui to krivda osnovnih organizacij, marveč sekretariata samega, ker njegov sestav ne predstavlja vseh sekretarjev osnovnih organizacij. Smatram, da je enotnost jmlitičnega dela v podjetju nujna. Uspešno pa bo delo šele takrat, kadar ga bodo predstavljali voljeni predstavniki osnovnih organizacij. Zelo zanimiva bi bila anketa med našimi vodilnimi uslužbenci, saj bi se izkazalo, kje vse morajo družbeno delati poleg svoje službene dolžnosti. Ne more biti niti govora o tem, da ti ne seznanjajo organizacije s problemi poslovanja in da jiodcenjujejo organe delavskega upravljanja. Posploševanje nekih birokratskih tendenc šefov je napačno in nerealno. Ne odrekam pravice kritike, če je realna, dobrohotna in konstruktivna. Naš časopis pa naj ne bo javna tribuna naših napak itd. temveč tudi javna tribuna naših uspehov. Mnenje o tem pa prav lahko prepustimo tisočem Gradisovih delavcev in vsem tehničnim kadrom, ki s svojo požrtvovalnostjo in delom doprinašajo k uspehom jx>d- Oponiba uredništva: Dopisa nismo v celoti objavili. Izpustili smo tiste dele, v k-terih jemlje tov. Šušteršič stvari osebno. Vendar imamo tudi do ostale vsebine nekaj pripomb, ki jih kaže povedati. Piscu članka odreka pravico, da bi ocenjeval delo osnovnih organizacij. sam pa si to pravico lasti rn ocenjuje tudi delo sekretariata, dasi jk> njegovem mnenju »navaden« član ni za to poklican. Pisec članka v decembrski številki pa je pooblaščen za delo z osnovnimi organizacijami ZK in je potemtakem celo dolžan povedati, kaj smatra v delu jKSsameznih organizacij dobrega in kaj slabega ter ima to pravico povedati vsak. Povsem točno pa je, da sekretariat ni voljen organ in da te stvari v našem podjetju še niso urejene. Zato bi bilo res nujno sklicati širšo konferenco Zv. komunistov našega podjetja ter tudi formalno zadostiti določilom statuta. Predvsem pa bi bila taka konferenca zelo velikega pomena za nadaljnji razvoj piolitičnega življenja pri nas, delavskega upravljanja in gospodarjenja ih nar ta dopis tovariša Šušteršiča služi z spodbudo odgovornim činiteljem v našem podjetju, da se te stvari urede. das) Šušteršič ni imel tega namena, ko je prijel za pero. Ob koncu pa seveda ne moremo mirno mimo trditve naj naš časopis ne bo tribuna naših napak. Mi mislimo prav nasprotno! Prav to naj bo naš časopis! Kolektiv je močan in zrel takrat, kadar je sjKssoben sam povedati svoje napake. Šele takrat jih bo pripravljen tud: odpravljati. In človek je jx» znani modrosti močan takrat, kadar se more smejati lastnim slabostim. ANALITIČNA OCENA DELOVNIH MEST Komisija za analitično ocenitev delovnih mest, ki jo je postavil upravni odbor podjetja 28. oktobra lani, je začela delati sredi novembra. Že ob začetku pa so se začele pojavljati precejšnje težave, ker nismo imeli na razpolago sheme podjetja, niti sheme posameznih oddelkov, še manj pa sheme gradbenih vodstev in gradbišč. Komisija za izboljšanje organizacije dela v podjetju je sicer pred devetimi meseci napravila sheme, ki pa jih na nekaterih gradbiščih sploh še niso uresničili, na drugih pa so spet napravili precej po svoje. Vse to kaže, da se še vedno nismo otresli tistega, da sklenemo eno. delamo pa drugo. Upam, da potem, ko bo izdelana analitična ocena delovnih mest, do takih stvari ne bo moglo tako naglo priti. Druga težava, na katero smo naleteli, pa je ta, da je pri nas nešteto poklicev in delovnih mest, za katera nam tehnološki proces ni znan. Zato smo na taka delovna mesta in za take poklice poslali posebne anketne lističe, da bi nanje opisali delo in delovna mesta. Žal pa smo naleteli na dokaj slab odziv. Zelo veliko bi dejal, če bi rekel, da jih je pet odstotkov izpolnilo anketne lističe tako. kot bi bilo treba. Večina je odgovarjala le napol, nekateri so napisali le tri besede. Zdaj se res postavi vprašanje, ali res tako malo delajo pri podjetju, ali pa je vmes dobršen kos malomarnosti in neodgovornosti? Nekateri so anketne lističe sicer še kar zadovoljivo izpolnili, potlej pa so govorili, češ saj iz vsega tega itak ne bo nič. Razu- meti pa bi morali, da so takrat točkovali osebe, sedaj pa delovna mesta. V tem je pa kajpak velika razlika. Drži pa tudi to, da so bile zadnji dve leti točke merilo za tarifne postavke. Res je pa tudi, da se tega nismo dosledno držali, za kar so odgovorni organi delavskega upravljanja, sindikalne podružnice, najbolj pa tarifne komisije. Kaj takega se nam v bodoče ne sme več pripetiti, ker s takim ravnanjem samo demobiliziramo neposredne proizvajalce in vsakega člana našega kolektiva. Nič boljših izkušenj nimamo s predpisovali jem tarifnega pravilnika. Brž ko je komisija za sestavo tarifnega pravilnika sestavila osnutek, ga je pregledal in odobril upravni odbor podjetja, sam morda še kaj spremenil, potlej pa poslal osnutek vsem edinicam v razpravo. Upal je, da bo dobil precej pripomb in dopolnitev, da bo mogel svoje delo zares dobro in vsestransko opraviti. Potlej so bile v edi-nicah razprave o osnutku. Kaj prida pripomb pa ni bilo in tako pravzaprav ni bilo velike razlike med osnutkom in končno sprejetim tarifnim pravilnikom. Brž ko pa je bil tarifni pravilnik sprejet na zasedanju osrednjega delavskega sveta in ko so ga potrdili sindikalni svet ter ljudski odbor ter ko se je začel uresničevati, so pripombe kar deževale: »To ni dobro, ono je zanič, ta tarifna postavka je prenizka, kako more ta dobiti toliko, ko veliko manj zna in njegovo delo še zdaleč ni tako odgovorno« itd. Zlasti so se razburjali uslužbenci, češ da je to diskriminacija itd., da človek na- vsezadnje res ni več vedel, kdo ima prav. Tudi te stvari bi se dalo s pravilno analitično oceno delovnih mest odpraviti, ker vsebuje analitična ocena podatke in dokumentacijo, s katero bo moč nezadovoljnežem dokazati in pojasniti. zakaj je dobil nekdo toliko, drugi pa le toliko točk in dinarjev po tarifni postavki. Za analitično ocenitev delovnih mest bo treba dosti času. pa tudi dosti denarja. Zato bi bilo nesmiselno in škodljivo, če bi vso stvar kar na hitro opravili, da bi se nam spet izjalovila. Prepričan sem, da bo imelo vodstvo podjetja tudi v bodoče toliko razumevanja za to stvar ter ko Im dozorela, poskrbelo, da bo uresničena. Vsem množičnim organizacijam pa se priporočani, da bi komisiji priskočile na pomoč. Martin Zajšefe mimmii II ^^■IH^MIII IIHBBBIIIII lllll■M■illlll Ulili Hilli lllll■■MIIII I I K DELAVSKI! SVETIV- B»esoJ za organizirane delo Povod za tale sestavek sta dali dve stvari: Sklep delavskega sveta edinice v Ravnah, naj posebna.komisija, ki jo je izvolil, sestavi program dela za delavski svet. V poročilu te komisije je med drugim zapisan tale stavek: »Prej ko je komisija začela z delom, je ugotovila, da je bil že zadnji čas sestaviti program dela za delavski svet, ki bi v glavnem veljal tudi za Upravni odbor edinice«. In druga stvar, ki je bila povod za tale sestavek, je ugotovitev komisije za delavsko in družbeno upravljanje pri Republiškem sindikalnem svetli (ki je nedavno tega proučevala delo naših sindikalnih svetov), in sicer, da se naši delavski sveti po gradbiščih premalo aktivni pri obravnavanju problemov svoje edinice. Pogoj za uspešen razvoj organov delavskega samoupravljanja ni samo v tem, da se prenesejo določena pooblastila s centralnih organov na organe podjetij (in z organov podjetij na organe posameznih enot-gradbišč, obratov itd.), temveč tudi v tem, kako se ti organi poslužu jejo svojih pooblastil, kakšna je njihova metoda dela. Metoda dela organov delavskega upravljanja, pa naj gre za centralni delavski svet ali za obratne delavske svete, je torej zelo važna stvar. To stvar so, kot vidimo, že spoznali v Ravnah. S čim naj torej uravnamo metodo dela delavskega sveta? S pravilnikom in poslovnikom, da na kratko povemo. Če so namreč pristojnosti in pravice ter dolžnosti točno določene, potem ne nastajajo nikakršna nasprotja, delo nemoteno poteka in organ upravljanja ima podlago za svoje delo. Zato nekaj besed o poslovniku obratnih delavskih svetov. Takoj v začetku je treba povedati, da velja s poslovnikom urediti vsa vprašanja o načinu dela delavskega sveta. V poslovniku velja torej predpisati splošne določbe in sicer, kako deluje delavski svet, na osnovi česa deluje, kdo odgovarja za uresničevanje posameznih členov poslovnika (predsednik) in kdo, če ni predsednika. Naslednja važna stvar je pripravljanje in sklicevanje sej oziroma zasedanj. Tu velja določiti, kdo sestavlja dnevni red zasedanja, katera vprašanja je treba predvsem upoštevati pri sestavljanju dnevnega reda. katere stvari mora dnevni.red obvezno vsebovati (na primer poročilo o sklepih oziroma o uresničevanju sklepov prejšnjega zasedanja, poročila o delu in uspehih enote itd.) Naslednja stvar je sklicevanje gej oziroma zasedanj. Do- DOPISUJTE v svoj časopis! Naši kegljači pred prvenstvom H V pripravah na republiško prvenstvo v kegljanju, ki bo februarja in marca, je moška ekipa Gradisa imela več nastopov. Najuspešnejši je bil vsekakor nastop proti moštvu državnega prvaka »Grmo-ščjci«, ki je bil na kegljišču Gradisa 11. januarja. Tekmovali so v disciplini 8 X 200 lučajev. Zmagal je Gradis z rezultatom 6f69:65?0, pri čemer je posameznik dosegel povprečno 808.63 podrtih kegljev. Najboljši rezultat je dosegel stalni član državne reprezentance Smoljano-vič, in sicer 900 podrtih kegljev. Če ta igralec, ki je igral zadnji za svoje moštvo, ne bi dosegel takega rezultata, bi bil poraz državnega prvaka naravnost katastrofalen, saj bi izgubil z 200 keglji razlike. Upamo, da ta uspeli, ki ga je doseglo moštvo Gradisa, tekmovalcem ne bo »zlezel v glavo« in da se bodo potrudili takrat, ko bo šlo zares. H Drugo moštvo kegljačev pa je v prijateljski tekmi premagalo moštvo Gradis-Jesenice, ki prav tako nastopa v republiški ligi. Moštvo Gradisa z Jesenic bo imelo letos težje pogoje, ker nastopa vsako moštvo s po osmimi igralci in ne s šestimi kot doslej. Ne republiškem tekmovanju jim želimo čiinveč uspehov! 13 Kombinirano moštvo prve in druge moške ekipe Gradisa je prav tako premagalo člana republiške lige »Zvezdo«. Trenutno ima moška ekipa Gradisa vsaj deset igralcev ki bi lahko nastopili v moštvu, ki ga sestavlja osem igralcev Upamo, da ne bo zadrege, ko bo šlo za točke. H 8. marca letos ho na kegljišču Gradisa povratno mednarodno srečanje s S. C. »Einheiu iz Dresdena v Vzhodni Nemčiji. Srečah se bosta moška in ženska ekipa. Pri prvem srečanju v Dresdentt sta bili obe ekipi Gradisa hudo poraženi. Moštvo S. C. »Einheit« je zelo izenačeno. V tej ekipi nastopi tudi bivši svetovni prvak Luther. Značilno za žensko ekipo tega kluba pa je, da nastopajo razmeroma starejše tekmovalke. Resnici na ljubo bodi povedano, da sestavljajo igralci tega kluba reprezentanco Vzhodne Nemčije. No, boj bo hud od prvega lučaja dalje in upamo, da nam bo tokrat sreča mila. A. M. ločiti je treba, kdo sklicuje zasedanja, v kakšnem časovnem obdobju so redna zasedanja, kdaj je treba sklicati izredno zasedanje, v katerem času so (v rednem delovnem času ali popoldan), kdaj morajo dobiti člani poziv za zasedanje, kako obvestijo kolektiv o zasedanju. V tem poglavju so tudi izredno važna določila o tem. kako naj se pripravi gradivo za zasedanje oziroma koliko dni pred zasedanjem ga mora dobiti član delavskega sveta. Določiti je tudi treba, kako je z dajanjem strokovnih mnenj in pojasnil delavskemu' svetu in poročilu, ki naj ga poda vodja edinice. ■V naslednjem poglavju poslovnika naj bi obravnavali pravice in dolžnosti članov delavskega sveta edinice. Važne so določbe o opravičilu, če nekdo izostane z zasedanja. Razen toga pa velja v tem delu poslovnika še določiti, kdaj dobi kdo besedo oziroma kako naj se prijavi k razpravi. Naslednje poglavje poslovnika naj bi obsegalo vse druge podrobnosti o toku zasedanja. Najprej velja določiti, kako se ugotavlja sklepčnost sej. Določiti je, kako se izbere komisija oziroma dverova-telji zapisnika. Dalje, kako se določi dnevni red, kako ugotoviti uresničevanje sklepov, potlej kako naj poročevalec obrazloži članom določeno točko dnevnega reda in kako naj jioteka razprava o določeni stvari. V tem delu poslovnika velja tudi določiti, kako je treba formulirati sklepe, dalje kakšno naj bo glasovanje (javno alt tajno) za posamezne primere. Ponekod so v tem delu poslovnika zapisali tudi, kako dolgo traja zasedanje*in kdaj se mora zasedanje nadaljevati. Nadaljnje poglavje poslovnika naj bi govorilo o vzdrževanju reda na zasedanju (ponekod so določili v poslovnikih celo kazni, če se kdo ni pridrževal določil poslovnika, in sicer je dobil ustmeni opomin, zapisniški opomin, ker je kršil dnevni red, da so mu odvzeli besedo ali člana, ki je red kršil, celo izklju-. čili z zasedanja). nas je obiskal. Prišel je tudi v centralo in zastavil direktorju hudo zapleteno vprašanje: »Koliko je trikrat ena«. Odgovora ni dobil. No, najmlajši so bili Dedka Mraza najbolj veseli. V naslednjem poglavju poslovnika velja določili, kdo in kako sestavlja zapisnik ter kaj vse mora zapisnik vsebovati. S posameznimi členi velja določiti, kdaj mora biti zapisnik sestavljen, kdo ga podpiše in komu vse ga je treba poslati. V skopih besedah smo orisali, kakšen naj bi bil poslovnik delavskega sveta. Kot rečeno, je metoda dela za delo delavskih svetov izredno važna, to metodo pa je trelta tudi z nečem utemeljiti ter jo p:odpisati. Aktivnost organov delavskih svetov bo nedvomno porasla tudi na ta način, če bodo točno opredeljene pravice in dolžnosti posameznih članov, če bo zasedanje potekalo v redu, po vnaprej določenih načelih. Sicer pa bi bilo zanimivo zvedeti za mnenja o metodi dela delavskih svetov na našilt gradbiščih kaj več od članov delavskih svetov samih. Upamo, da nam bodo posamezniki pisali, kaj mislijo o vsem tem P. D. SLOVO OD TREH TOVARIŠEV Od kolektiva naših lesnih obratov v Škofji Loki $o se poslovili trije tovariši: Janez Čarman, Jakob Kožuh in Ivan Bohinc. Odšli so v zasluženi pokoj. JANEZ ČARMAN je služboval v našem lesnem obratu od ustanovitve Gradisa. Pred vojno pa je delal pri privatnikih Hajdrihu in Dolencu. Leta 1936, ko je bila znana velika tekstilna stavka, je bil predsednik sindikalne podružnice prt Dolencu. Pod njegovim vodstvom je sindikat takrat sklenil, da bodo stavkali iz solidarnosti tudi pri Dolencu. Zato je bil odpuščen. Med narodnoosvobodilno vojno je bil borec in nato v internaciji. V našem podjetju je delal kot galerist. kurjač in brusač. Nekajkrat je bil izvoljen tudi v obratni delavski svet. Svojo službo je opravljal vestno in z veliko ljubeznijo do dela. Nekoč, bilo je menda pred štirimi leti. je prišel upravnik ponoči kontrolirat njegovo delo. Hotel pa je tudi sam preizkusiti lokomobilo. Čarman je bil seveda na delovnem mestu, pa mu je dejal: »Kot vidiš, mi kontrole n: treba, lokomobilo pa kar pri miru pusti, ker se nanjo ne spoznaš...« IZ LESNEGA OBRATA V ŠKOFJI LOKI JAKOB KOŽUH je bil pri nas polnih enajst let. Delal je kot skladiščni delavec na skladišču rezanega lesa. Prej pa je delal pri raznih bogataših, bil pa je tudi gozdu: delavec in je šel sedaj v zares zasluženi pokoj. Še vedno se rad vrne in zlaga deske ter pravi: »Če bom še kaj pomagal, bom tu med svojimi tovariši, kjer sem nailvolj zadovoljen.« In zares je v kolektivu zelo priljubljen. Nikdar v svojem življenju mu m bilo žal pomagati tovarišu. Veliko je moral pretrpeti in veliko delati, da je preživel svojo družino. Tej se ne bo treba ubijati v življenju kot se je moral on. IVAN BOHINC je bil lesni manipulant od leta 1931 na lesnem obratu v Škofji Loki. Kljub visoki starosti. oslabelemu vidu. je še vedno opravljal službo po svojih močeh. Sam. pripoveduje zelo zanimiv dogodek iz svojega živiienja. Bilo je nekako pred letom dni, ko je sklenil da obišče našega glavnega direktorja Huga Keržana. Janez Čarman Ivan Bohinc Šlo je zaradi njegove tarifne postavke, da bi mu jo povišali. Potrkal je na direktorjeva vrata in našel v sobi dva moška. Prvi je bil direktor. drugi pa sekretar podjetja. Ker nikogar izmed njiju ni poznal, se je obrnil k direktorju ter mu dejal, če bi lahko govoril z direktorjem. Le-ta pa je, ko je videl, da ga ne pozna, odvrnil, da direktorja danes ni doma, če pa že ima kaj važnega, naj njemu jjove in bo že on direktorju sporočil. Tako je tovariš Bohinc direktorju razložil vse. kar ga je težilo m ga prosil, aaj zagotovo sporoči direktorju, kar mu je povedal... Vsem trem upokojencem želimo v zasluženem pokoju še obilo zdravja in zadovoljstva. Naj ob tej priložnosti opozorim na to, da bi moral: gojiti do starejš.h delavcev, ki so tik pred upokojitv- o. veliko večje spoštovanje in dosti bolj razumeti njihove težave Ponavadi namreč take oslabele delavce kaj od strani gledamo in pravimo »saj ne pade nič več od njega« do seveda ni prav :n n:kar ne pozabimo, da bomo tud: m; nekoč start tn oslabeli in da nas bo tak odnos močno bolel. Torej več skrbi za naše starejše delavce! -t ?s. mm ■ • . •-V' ‘ ■ ; >- .. vO : . . Josip Čanadi. predsednik sindikalne podružnice V Koprščini pripovedujejo šalo, po kateri Tržačanom, ki se pripeljejo k nam z motornimi vozili, zamenja;.© na bloku evidenčno tablico z drugo, na kateri ne piše »TS« marveč »TL«. Ko pa se vračajo čez blok, dobe staro tablico nazaj s »TS« (ta sit) Najbrže je bilo tudi pri nas precej takih, ki so mislili, da je Koprščina eldorado, v katerem se cedita med in mleko. Conske doklade so marsikoga privabile v te kraje. Mislil si je, da bo za nekaj let že potrpel, sj ta čas napravil denar, potem pa spet prirajžal nazaj na Kranjsko ali r a Štajersko. Conski dodatek je res še vedno mikaven, toda življenje v Koprščini je drago. Našemu gradbenemu delavcu, ki se hrani v menzi in spi v naši baraki, se to sicer še ne pozna toliko, čim pa stopi v trgovino ali na trg, sežejo po njegovem conskem dodatku, saj je kruh po osemdeset dinarjev, krojač ti pa ne napravi obleke, če mu ne daš najmanj pet jurjev. Nekateri so seveda bolj sti-skaške narave, pa si dajo meriti obleko v domačem kraju. Ti seveda bol. e odrežejo. Zato se marsikomu še vedno splača delati v Koprščini Človek bi mislil, da bo v Koprščino večja »invazija« gradbenih delavcev iz drugih krajev, pa je občinski ljudski odbor naročil podjetjem, da morajo zaposliti predvsem domače ljudi, saj jih je zaradi priključitve Trsta Italiji precej izgubilo delo v Trstu. Bližina meje pa privablja razne avanturiste, ki se zaposle največ pri gradbenih podjetjih, ker pač nimajo nobene kvalifikacije, in jo po mesecu, dveh potegnejo čez mejo Potlej f-e zgrevani vračajo. No, tudi naše koprsko gradbišče glede tega ni izvzeto To povzroča precej preglavic, ker delavcev kar čez noč zmanjka. Jaka - mc. I Medved, predsednik delavskega sveta Ko se je nekoč vrnil nek delavec s takega »izleta«, so ga spraševali, kako je bilo Ta pa je povedal, da gs prvi italijanski orožnik ustavil ter ga pobaral, če je iz Jugo~lavije »Kako pa je vedel, da si iz Jugoslavije, sai ti ne piše na nosu?« »To sem tudi laz tistega orožnika vprašal. Po čevljih!« Na Tržaškem no- sijo namreč vsi koničaste čevlje, ta pa je imel okrogle kapice. Taki »tiči« prilete na spomlad, zdaj na zimo jih seveda ni. Pa še delovna sila se je na tem našem gradbišču že močno ustalila in je naše delo tudi tu že močno izgubilo sezonski značaj. Pa ne mislite, da tam ni zime in da lahko v Kopru grade vse leto! Toda to je že posebna štorija. © Dežela »Večne pomladi«? Dokaj je razširjeno mnenje pri nas, da je na našem Primorju večna pomlad kot na otoku Baliju. Tako so mislili tudi tisti Gradisovci, ki so prišli v Koprščino nekaj dni pred dnevom republike leta 1953 Prvi je prispel semkaj delovodja Trampuž s skupino delavcev, da so postavili barake. Ponoči so spali kar pod oljkami Četrtega decembra je prispel sem Jaka Medved, sedanji predsednik delavskega sveta s tesarjem Lojzetom Matjašičem in še štirimi delavci iz Medvod Tako se je do konca tistega leta nabralo okrog 30 ljudi Ker pa je bil na Kranjskem sneg, so jih poslali sem, v deželo »večne pomladi« še kakih 80, da bi prebili mrtvo sezono No, prav tisto leto je zima tudi tam pokazala svoje zobe Sredi januarja je padlo živo srebro pod ničlo, brila pa je taka burja, da je najstarejši ljudje niso bili pomnili. Včasih se je podila po Koprščini s hitrostjo tudi po 160 kilometrov na uro Vleklo je polnih šest tednov. Tisti, ki so prišli iz Žirovnice, kjer so gradili hidrocentralo. niso gori nikdar ozebli, v Koprščini so bili polni ozeblin. »Šubic se nam je pa skoraj užgal«, pripoveduje Jaka Medved. »Ker ga je zeblo, si je segrel opeko in si jo dal v posteljo. Toplota ga je prevzela in je tako trdno zaspal, da ni čutil ognja pod nogami. Mi smo zavohali smrad po žganih cunjah in zagledali smo, da je njegova soba polna dima. Tolkli smo po tramovih, da se je končno le prebudil. Toda dobršen del odeje je že zgorel.« S tem pa še vseh komedij ni bilo konec. Tista burja je še marsikatero zagodla. Upravnik naselja Gerjevič je neki dan pritekel v barake in klical ves zasopel: »Pojdite hitro dol! Brž, brž! Petriča nese v morje! Glejte ga, kako leti!« In res so videli, kako se je igrala burja s Petričem kot mačka z mišjo. Kljub tragiki je bil zares smešen prizor. Petrič si je na vse kriplje prizadeval, da bi se postavil na noge. Človek bi mislil, da mu je odpovedal tisti živčni center v srednjem ušesu, ki uravnava ravnotežje. Burja seveda niti baraki ni prizanesla. Neko noč je odneslo streho z dela barake in delavci so se na mah znašli pod milim nebom. Potlej so bili previdnejši in so šli nekateri spat v opuščen nemški bunker. Takšen je bil začetek v teh »toplih« krajih. V Kopru so začeli najprej graditi hladilnico v Dekanih. Kasneje so zgradili še tovarno ključavnic »Lamo« in pet četverčkov ter mlekarno. Predvideno je bilo sicer, da bodo zgradili okoli trideset četverčkov in še klavnico, ker so nameravali v Dekanih osredotočiti industrijo. Ta načrt je padel v vodo. Prevzeli pa smo naše v tem kraju največje delo, gradnjo velikanskega industrijskega objekta — tovarno »Tomos«. O Prezgodnje veselje Danes, ko je gradnja »Tomosa« končana, so si poiskali delo seveda tudi drugod. V Kopru pa je dokaj huda konkurenca, saj je v njem kar sedem gradbenih podjetij. Ustavimo se v Semedeli, kjer grade tri stolpiče, ki so prav takšni kakor v Velenju. Edina razlika je v tem, da so v zadnji etaži uredili namesto sušilnice garso-niero in da so balkoni obrnjeni proti severu, s pogledom na morje Prav tam pa gradi podjetje Gradbenik tudi tri take stolpiče. Začeli so tri tedne pred našimi, sredi avgusta. Hiteli so, kolikor so le mogli. Pele so nadure in še kosilo so vozili delavcem na stavbišče Naši so delali v normalnem delovnem času. iz Gradbenika so bili pred našimi že za cele tri etaže Cim so spravili prvi stolpič pod streho, so že slavili likof. Nekoč ie prišel njihov tehnik k našim ter dejal, da si ni mislil, da so toliko za njimi V začetku decembra so bili pred našimi le še za poldrugo etažo Takrat se ie oglasil pri naših njihov tehnični vodja ter se pohvalil: »Tule vas bomo pa naštartali!«. Na Belvederu, sredi Kopra so namreč naši postavili stanovanjski blok v rekordnem času in krepko namahali one iz Gradbenika, ki tudi grade na Belvederu. Hladilnica v Dekanih je bil prvi objekt, ki ga jc zgradil kolektiv našega koprskega gradbišča GRADISOV VESTNIK ★ Stran 4 Zadnja dela na gradnji tovarne niofornih koles »Tomos« »Ravno prav so nam povedali, da hočejo tekmovati z nami,« so pripovedovali v sektorskem vodstvu. Ce tudi bi hoteli, niso mogli hiteti. Opeko so dobivali iz »Rude« pri Izoli le dvakrat na teden, ob torkih in ob petkih. Potlej so si jo preskrbeli še od drugod tako, da so je imeli dovolj. Z Belvedera so potegnili za nekaj dni skupino zidarjev in — zadnjo ploščo so zabetonirali dva dni prej kot oni iz Gradbenika. Veselje kolektiva Gradbenika je le bilo malce prezgodnje. Gradisove! se ne damo ugnati v kozji rog! # »Oprostite, ker smo gradili tako naglo ...« Da, na Belvederu, tako se namreč imenuje središče Kopra, so one iz Gradbenika zares hudo »nasankali«. Petinštiridesetstanovanjski blok so spravili v štirih mesecih pod streho. Graditi so ga začeli 15. maja, pod streho je bil pa že sredi septembra. Taka »naglica« sicer za nas ni nič nenavadnega, saj tudi po drugih gradbiščih tako naglo gradimo, vendar je bil to za Koper dogodek prve vrste, ker se kaj takega pri njih še ni zgodilo. Takle blok so gradili po dve leti. Seveda so potem okrajni funkcionarji govorili domačim grad- za 205 milijonov dinarjev gradbenih del in za 80 milijonov dinarjev obrtniških. Po planu pa je bilo za 180 milijonov gradbenih del ter za 70 obrtniških. Povprečno je bilo lani zaposlenih na gradbišču 246 ljudi, dejansko pa jih je bilo na delu povprečno po 204, torej jim je redno manjkala šestina ljudi. Precej imajo bolezenskih izostankov in so o tem razpravljali na številnih zasedanjih delavskega sveta in sejah upravnega odbora. Ce računamo le dejansko zaposlene, je prišlo lani na enega 1,750.000 dinarjev bruto dohodka, na vse zaposlene pa 1,14 milijona dinarjev. Na Semedeli so lani napravili za 36 milijonov dinarjev, za letos jim je ostalo še 46 milijonov dinarjev. Na Belvederu so vgradili lani 78 milijonov dinarjev, za letos jim je ostalo dela še za 140 milijonov, prav tako imajo še gradnjo trafo postaje, ki bo stala predvidoma devet milijonov dinarjev. Razen tega so lani opravili še vrsto manjših del. Tako so na primer zgradili 60 metrov operativne obale v piranski ladjedelnici in dokončali vrstne hišice v Škocjanu. V akord so oddali na Semedeli okoli 80 odstotkov vseh del, na Belvederu pa okoli 60, povprečen odstotek za .■m-M ■ f " -z < * .; * ..» ....j isss-'- ____________________ J Tovarna ključavnic »Lama« v Dekanih je tudi delo naših rok Hubert Slabe, predsednik upravnega odbora gradbišča benim podjetjem, češ, poglejte jih Gradisovce, le kaj neki vi mečkate. Ko je bil naš blok pod streho, so bili oni namreč komaj do drugega ?li tretjega nadstropja Naš vodja gradbišča se je podjetju Graditelj opravičil, ker so blok tako naglo zgradili, da so imeli na razpolago pač dovolj zidarjev, da z materialom niso imeli prehudih težav itd To je bil blok II-I1I na Belvederu. V zapisniku tretje seje upravnega od-oora gradbišča je med drugimi zapisano tudi tole: »Rok izvršitve je 2 februar 1959. Etaže bloka gradimo pred planom tako, da bomo zgradili vseh pet etaž v predvidenem roku za štiri etaže. Stavba bo pod streho okoli 20. septembra. Obrtniška dela so oddana, razen ključavničarskih del. Naši Centralni obrati se branijo prevzeti dela po ponudbi, s katero smo klok izlicitirali. Zato bomo ta dela oddali drugemu izvajalcu. Verjetno bomo imeli zaradi tega izgubo kakih tri sto tisoč dinarjev . . .« Blok I, v katerem je 33 stanovanj pa so že oddali. Največje težave so imeli z mizarskimi deli. Obrat v Škofji Loki bi moral dobaviti mizarske izdelke aprila lani, septembra oa jim je še vedno manjkalo 40 vratnih kriL Na Belvederu pa so začeli graditi še stolpnico, v kateri bo 90 garsonjer. © 14 odstotkov čez plan Lanski plan našega koprskega gradbišča je znašal 250 milijonov dinarjev. Ustvarili pa so jih 285, od tega je bilo vse gradbišče pa se giblje med 50 in 50. V glavnem so z roki na tekočem V Semedeli so zdaj nekaj v zaostanku, vendar bodo do konca gradnje rok le ujeli, če ne bo prišlo kaj nepredvidenega vmes, kar se ori obrtniških delih nikdar ne da zagotovo reči, zlasti so težave z mizarskimi deli Posebne težave pa so še z materialom, ker ga morajo voziti od daleč. Gramoz vozijo iz Ljubljane, droblje-nec iz Izole, opeko prav tako iz Izole in tudi od drugod fiz Zadra in Vojvodine), kar gradnjo močno draži. ® Nepopolni načrti V gradbeništvu nas skoraj vedno posebej tarejo nepopolni načrti. Tudi v Kopru je tako Investitor se šeie med gradnjo spomni, da bi bilo drugače bolje napraviti in zamuda je tu Se slabše pa je, ker revizijske komisije načrte dokaj površno pregledajo In jih odobre, čeprav niso popolni. Tam napravijo vse dokaj po domače Tako so dobili n pr načrte za blok II-III brez detajlov, za mizarska dela pa so bili načrti neizvedljivi in so »nastradali« pri tem za poldrug milijon dinarjev. ® Solata in odbojka Sicer so pa naši ljudje v Kopru dokaj dobrodušni ljudje in jim ne manjka humorja. Gradbišče ima dva čolna, eden med njima ie motorni, ki so ga prevzeli od našega počitniškega doma. Nekoč sta šla šef gradbišča in Danilo s čolnom na morje ribe lovit. Šef je lovil, Danilo je moral pa veslati. Kajpak se Danilo ni sprijaznil s svojo usodo, saj bi tudi on rad ribe lovil. Pa si je mislil, čakaj, tudi ti jih ne boš lovil. Šef je bil ves zaverovan v lov in ni niti opazil, da se bližata čeri. Danilo jo je dobro videl in krepko zaveslal, šef pa je oblečen na glavo štrbunknil v vodo . . j Personalka Micka je prav zaverovana v delo. Telefon pa imajo v drugi pisarni. Zgodilo se je, da jo je klical zavod za socialno zavarovanje. »Micka, telefon te kliče!« »2e prav, naj kar zunaj počaka . . .« No, takih zgodb vedo povedati nešteto. Nekoč v menzi ni bilo solate. Vprašali so upravnika Lipiča, zakaj je nima, pa je odvrnil: »Ke ga nej Korleka, ga nej solate.« Korlek je namreč šofer gradbišča. Z Lipičem pa imajo še drugačne težave. Prav te dni so spet govorili o njem na seji upravnega odbora podjetja, ker sta si z bratom močno navzkriž. Ni, da bi o tem pisali. Na jesen je preoral prostor, kjer so mladinci igrali odbojko. »Tu bo rasla solata«, je dejal Lipič in nobena prošnja ni zalegla. Sindikat pa si je že izbral drug prostor za odbojko. Sicer pa se s športom v Kopru ne morejo ravno pohvaliti. Ribarjenje — to je menda najbolj priljubljen in tudi najbolj donosen šport, vsaj tako ve povedati tisti jlelavec, ki je naredil »plavega«, da je šel ribe lovit in jih je kar z vrečo pobiral iz morja ter zaslužil več kot deset tisočakov v enem dnevu Sindikat je priredil dva izleta: enega na Pohorje in drugega na zagrebški velesejem. Ker je delavski svet sklenil, da sme naš avtobus voziti po znižani ceni samo v naši republiki, so morali razliko od hrvaške meje pač doplačati Za praznike presKioi sindikat prevoz z avtobusom v Ljubljano in tako pomagajo delavcem, ker karte za redne avtobuse ob praznikih sploh ne dobiš, saj jih rezervirajo za nekaj tednov vnaprej. Vsak plača 300 dinarjev, ostalo prispeva sindikat. Ce se jih prijavi premalo za avtobus, povabijo še delavce iz drugih podjetij, ti plačajo seveda polno ceno. Sindikat si je pred nedavnim kupil nov radijski sprejemnik, starega pa je dal v vajeniško sobo. Naročenih ima precej časopisov in izdajo za naročnine po štirideset tisoč dinarjev na leto Sindikat sam nima nobene komisije. V vsaki izmed komisij delavskega sveta je zastopan po en član izvršnega odbora podružnice, kar sicer ni slabo, vendar se bolj poredko dogodi, da bi ta član poročal izvršnemu odboru, o čem razpravljajo v tisti komisiji, ali da bi ga vprašal, kakšno stališče zavzema sindikat do posameznih vprašanj, ki jih obravnavajo v komisijah. Mimo tega pa tudi sindikat prevzema nase polno odgovornost za vse, kar v teh komisijah sklenejo, dasi izvršni odbor sam o teh stvareh ni razpravljal. Mladinske organizacije v Kopru še nimajo. Nameravajo jo ustanoviti, vendar so zadolžili nekoga, da bo skrbel za vajence. Zdaj imajo učiteljico, ki je obenem sekretarka gradbišča, in bo ona poučevala vajence slovenščino in računstvo, ker so v teh krajih ta predmeta najšibkejši točki znanja. Priredili bodo pa še poseben tečaj iz splošnih predmetov za delavce, ki se pripravljajo na izpit za kvalifikacijo. Tako torej žive v tej »deželi večne pomladi«. Čeprav je kolektiv majhen, ima vendar še bodočnost, saj manjka v Kopru še veliko stanovanj, pa tudi industrija se bo še razvijala. Ce bodo letos gradili naprej koprsko obalo, je Gradis pravzaprav edino‘ podjetje, ki bi bilo sposobno prevzeti tako delo. Letos namreč obale ne bc več gradila Vodna skupnost. Dela jim torej ne bo zmanjkalo, volje do dela in požrtvovalnosti pa tudi tem našim Gradisovcem ne manjka V. J. Takšen je blok I na Belvederu Stavba je moderna, vendar pa so na njej ohranjene prvine sloga obmorskih mest Gradis je prvi no 136 5 40 sek. 2.17 20 20 20 150) Protitočni 7 3 min. 2.25 20 20 20 2641 mešalec 9 1 min. 2.26 20 20 20 318> 287 11 40 sek. 2.27 20 20 20 — 2?9.L">- Bobnasti 2 3 min. 2.18 20 20 20 141) mešalec 4 t min. 2.16 20 20 20 135 > 147 6 40 sek. 2,19 20 20 20 1651 Protitočni 8 3 min. 2.27 20 20 20 303) mešalec 10 1 min. 2.27 20 20 20 369 331 12 40 sek. 2.27 20 20 20 3221 TABELA 3 400 Mešalec z bobnom 300 200 C 0> a 0) o ffl 100 X) s £ .rr[l 77 TŠfll m m AJh ši bo '11 m. rotitočn i mešale •* A Pon iba čemer ita za nč betona, da bi d žsegli / dol< iČeno til ično trdn ost tl.trdn.v kg 100 200 300 400 500 600 Ker se masa po tem postopku dosti intenzivneje hieša je tudi čas mešanja enega polnjenja precej krajši. Ce teko dozirne naprave v redu, lahko zmešamo na uro 50 do 60 mešanic. 2e manjši protitočni mešalci dosežejo potemtakem nepričakovano visoko dnevno kubaturo. S tem pa se seveda močno zmanjšajo tudi obratni stroški. Ni čuda, če je zaradi teh prednosti začel protitočni mešalec močno izpodrivati zastareli bobnasti mešalec po vsem svetu zlasti pa v Nemčiji, kjer se je pravzaprav rodil. Končno smo se tudi v Centralnih obratih v Mariboru odločili, da bomo napravili mešalec, ki ne jamči samo najboljšega izkoriščanja surovin in delovnega časa, ampak je tudi vsestransko uporaben. Obenem pa smo hoteli pokazati naši konservativni industriji gradbenih strojev, v katero smer naj krene. Pri tej naši odločitvi imata veliko zaslug ing. Krajnčič ter gradbeni tehnik Jože Konko iz Uprave cest LRS Maribor, ki sta prva spoznala pomembnost protitočnega mešalca za naše gradbeništvo. Odločila sta se, da ga uporabita na njihovem gradbišču in tako se Je rodila misel, da bi izdelali protitočni mešalec domače konstrukcije. Začetek je bil težak, saj smo bili brez vsakršnih izkušenj. Prve izkušnje smo dobili od strokovnjakov, ki so imeli priliko videti te stroje v tujini pri delu. Oni so nam posredovali glavne elemente delovanja in funkcije stroja. Ostalo nam je še iskanje prospektov po evropskem kontinentu, ki pa so nam kljub skromnosti dali vendarle toliko glavnih podatkov, da smo se lahko loteli izdelave dokumentacije. V začetku leta 1958 smo izdelali prvi protitočni mešalec vsebine 250 litrov za potrebe mariborske uprave cest. Želeli smo, da bi ga napravili tudi za Gradis toda niso nam zaupali, najbrž zato, ker nismo bili toliko poznani. Naš prvi mešalec te vrste je skoraj leto dni v pogonu. Preskušnjo je odlično prestal. Dlje časa je bil tudi na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb, kjer je uspešno konkuriral Amanovim velikanom. Se preden je začel ta mešalec delovati na tem gradbišču, so si ga krepko izposodili, kot n. pr., da so prišli Mariborčani z njim mešati sladoled. Ko pa je začel obratovati, so ga samo spoštljivo opazovali. Strokovnjaki so z delovanjem stroja zadovoljni, mi pa smo si pri tem nabrali veliko izkušenj, ki nam bodo služile pri nadaljnji izdelavi. Ta stroj lahko meša naslednje snovi: grobo zrnati beton, finozrnati beton, obložni beton, prednapeti beton, lahki beton, plovčev beton, penasti beton, plinast beton, beton s tkivi, mešanico cementa, mavca ali bitumena, mešanico betona z lesom, malto in žlahtni omet. Normalni tipi, ki jih lahko izdelamo v naših obratih in industriji gradbenih strojev, so: 50, 100, 150, 250, 375 , 500, 750, looo litrov koristne vsebine. Po posebnem naročilu bi mogli izdelati še mešalce s 1.500, 2.000 in 2.500 m Za gradnjo objektov: stanovanjskih hiš, šol, bolnic, mostov in industrijskih objektov potrebujemo: cement, opeko, apno, les, gramoz, pesek in druge materiale. Gradbenim materialom, ki jih uporabljamo v velikih količinah moramo posvečati posebno pozornost, ker je od teh masovnih materialov odvisna kvaliteta in ekonomija gradnje. V tem sestavku bo govora o pridobivanju gramoza in peska, brez katerih ne moremo izvrševati kvalitetnih betonskih in zidarskih del. V projektu za zgradbo je za stebre, nosilce in preklade predpisana kvaliteta betona n. pr. MB 160, MB 220, MB 300. Nihče gradbeno operativo ne vpraša, kje bo zato dobila potreben gramoz. Včasih so temeljna tla gramozna in je pod humusom gramoz ustrezne kvalitete. To je najbolje. Mnogokrat pa moramo gramoz in pesek iskati daleč naokrog ali pa ga celo dovažati po železnici. Način pridobivanja gramoza je odvisen od kvalitete in zrnavosti gramoznega nahajališča. Ce je gramoz čist, to je, če je v njem odplakljivih delcev pod 0 0,1 mm manj kot 2%, zadostuje sejanje gramoza, da postane uporaben. Če pa je umazan z več kot 2% odplakljivih delcev, ga je potrebno prati in nato še sejati, da bo z njim mogoče narediti dober beton. Včasih so gramoz za male količine sejali ročno na mrežah. Danes potrebujemo za gradnjo ogromne ko-ličine gramoza in peska, zato ga peremo in sejemo strojno v separacijah. Preden uredimo separacijo za pridobivanje gramoza, preiščemo gramoz v laboratoriju. Na nahajališču odvzamemo gramozne vzorce. Laborant gramoz posuši in nato stehta določeno količino, kri jo nato začne sejati na normnih sitih. Vsakokratni preostanek na situ n. pr. 30, 15, 8, 4, 2, 1, 0.5 mm odvzame in stehta. Tako je možno določiti, koliko je gramoza posamezne debeline n. pr. od 8 do 15 mm. Rezultate sejanja nanese laborant v diagram, kjer je vodoravno napisan premer zrn, navpično pa procent presevka skozi sito. Tako nariše laborant v diagram presejno krivuljo. Ce je potek presejne krivulje tak, da je v območju krivulj po EMPA in Ful-lerju, ki jo vriše za primerjavo, potem gramoz ustreza za pripravo kvalitetnega betona. Večinoma pa ni talko. Za ponazoritev prikazujemo v diagramu presejne krivulje naravne sestave gramoza za separacijo v Ljubljani, za separacijo Otiški vrh in za separacijo Dogoše-M a ribor. Zato je potrebno gramoz na separaciji sejati skozi mreže 0 30, 15. 8, 4 mm in ga nato ponovno sestaviti tako. da dobimo ustrezno presejno krivuljo. Doslej smo pisali samo o tem. kakšen mora biti gramoz, da ustreza po predpisih za zahtevano trdnost (marko) betona. K temu pa spada še cement. Za nizke trdnosti betona uporabljamo navaden cement PC250 (Anhovo, Trbovlje), za višje marke betona pa uporabimo visokovredni cement PC 350 (Novi Popovac, Koromačna, Solin pri Splitu). Kvaliteto betona torej reguliramo s kvaliteto sestave gramoza, z izbiro vrste cementa, ki ga uporabimo in s količino cementa, ki ga damo za napravo 1 kubičnega metra gotovega betona. Od graditelja se običajno zahteva samo kvaliteto s trdnostjo betona n. pr. MB 220. Za kontrolo izdelamo betonske kocke. Nikogar pa nrič ne zanima, koliko bomo dali cementa. Tu se skriva možnost ogromnih prihrankov za gradbeno podjetje. Ce gramozni agregat pravilno sestavimo po presejni krivulji, je potrebno za marko betona n. pr. 220kg/ms dati le 250 kg cementa pa 1 m3 gotovega betona namesto 300 kg cementa, kri bi ga morali lian pn Siam* seoiuvijeni gramozni mešanici. Prihranek 50 kg cementa po 15 din znese 750 din pri vsakem kubiku narejenega betona. Zdaj bo vsak razumel, zakaj posvečamo pridobivanju gramoza toliko skrbi. O sestavi gramozne mešanice za beton moramo povedati pa še nekaj podrobnosti. Na gradbišču dostikrat pravijo, naj ima gramozna mešanica veliko mivke. Ali je to dobro? Če ima gramozna mešanica večji odstotek zrn mivke od 0,1 mm do 4 mm, kakor je to razvidno iz presejnili krivulj po EMPA m Fullerju (glej diagram), potem ima taka mešanica veliko notranjih površin, ki jih mora prevleči cementno mleko. Več ko je drobne mivke v gramozni mešanici nad normalo, tem več moramo dati cementa, m bo zlepljena betonska zmes imela zahtevano trdnost, Torej tn moramo poznati mero, pa čeprav se, kakor pravimo, z betonom, ki ima več mivke, lažje in lepše dela. Zdaj, ko vsri vemo, kakšna mora biti gramozna mešanica za kvalitetni beton in zakaj je to važno, kako je sestavljena, lahko preidemo na opis naših separacij za pridobivanje gramoza. O tem pa v drugi številki »Gradisovega vestnika«. ing. R, Cerkovnik Presejne krivulje naravne sestave gramoza m -=m mf r el V splošnem so meščani zelo varčni in je njihova največja želja dovolj debela hranilna knjižica ali pa velika hiša, ki daje pomirjajočo rento. Zkisti za časa razstave so dogradili precej novih zasebnih hiš, ki so bile začasno preurejene za prenočevanje tujcev. Po zaključeni razstavi bodo verjetno te h še nekaj časa prazne. Belgija in Bruselj namreč ne poznata stanovanjske stiske in je po mestu polno oglasov za oddajo stanovanj, menda v Evropi redek primer. Bruselj vojna m v ničemer prizadejala, prebivalstvo ne sili z dežele v mesto in končno stanovanja so draga. Saj se mora nova stanovanjska hiša, po njihovih kalkulacijah, izplačati v osmih letih. rudi mi smo bili nastanjeni v taki novodograjeni stavbi, kjer smo se počutili prav dobro. Sodeč po tej stavbi in tudi po drugih, ki sem si jih pozneje ogledal, niso Belgijci nič kaj skromni v svojih sta* novanjskih zahtevah. Sobe so svetle, velike in razmeroma visoke, kuhinje obsežne, povsod pa najsodobnejše sanitarne naprave s stalno toplo vodo s plinskimi avtomati. Kurjava je povsod centralna, ki jo kurijo Ijodisi s premogom ali pa mazutom, to je s težko tekočim oljem, ki ostaja p n očiščevanju nafte. Taka centralna kurjava ne potrebuje nobenega kurjača, ker začne sama delovati in ko doseže določeno toploto, tudi sama pojema. Ometi so bili odlično izvršeni in tudi obrtniški izdelki lepi in solidni. Tla so povsod tvorile elastične plošče v raznih barvah iz plastične mase na betonski podlagi, ki se jih lahko hitro in lepo čisti in dobro dušijo zvok. O belgijskem stavbarstvu sem dobil prav dobro mnenje. Motilo me je edino to. da postavljajo'v stavbah ozke in strme stopnice. Ko sem obiskal nekega znanca in sem se v novi hiši vzpenjal po stooircah. kjer se lahko komaj dva srečata, sem ga začuden vprašal, kako je spravil v stanovanje pohištvo; na stopnišču ni bilo opaziti nobenih Paviljon holandske tvrdke Philips je gradbeno sila zanimiv. Projektiral ga je znani francoski arhitekt Corbussier znakov preseljevanja, kakor se jih pri nas često vidi. Smeje me je peljal k dvoriščnemu oknu svojega stanovanja in mi pokazal pod strešnim vencem fiksno pritrjeni škripec točno nad vsemi dvoriščnimi okni. Pohištvo spravljajo tedaj z vrvmi preko škripca skozi okno v sobe in v tej proceduri so baje Belgijci pravi mojstri. Se isti dan smo napravili kratek sprehod peš po mestu in ugotovili, da je Bruselj ne samo lep, temveč tudi drag. Saj velja tam čaša piva, preračunano v naš denar, 120 dinarjev, povprečno kosilo 880 dinarjev, kruh 120, vino 900 dinarjev, tramvajska voznina "0 din, vstopnica v kino 300 d n, dvosobno konfortno stanovanje v novi hiši, s kurjavo vred 33.000 din itd. Res pa je, da so tudi tamkaj plače višje od naših in da v glavnem vsi ljudje kar dobro živijo. Zadnje čase postajajo sicer nekoliko zaskrbljeni, ker se občuti val gospodarskega zastoja iz Amerike. Kakor v Nemčiji, se tudi v belgijskih premogovnikih kopiči neprodan premog, ker ga izpodriva cenejši ameriški. Rudniki odpuščajo delavce in to se polagoma pozna tudi na drugih gospodarskih panogah. Drugega dne nas je avtobus odpeljal na razstavišče, ki je bilo od našega prenočišča oddaljeno dobrih 8 km. Za naše pojme smo bili pozni, toda za Belgijce, ki začno s poslom ob 9. uri, pa kar zgodnji. Razstavišče je bilo razvrščeno v obsežnem parku, katerega del je kraljeva last in ki je postavil za privolitev uporabe zemljišča pogoj, da ne smejo v parku posekati nobenega drevesa in da je treba po zaključku razstave večji de! začasnih zgradb odstraniti in spraviti park v prvotno stanje. Več kot 7 km dolga ograja je razstaviščni prostor delila od zunanjega sveta; v razstavišče je vodilo 10 vhodov. Samo razstavišče je obsegalo površine več .kot 2 km2 (200 hektarov) ter je merilo v dolžini več kot 2 km. Okoli razstavišča so se razprostirale širne poljane za parkiranje avtomobilov, kjer je bilo prostora za okoli 50.000 avtomobilov in avtobusov. Svetovno razstavo so pričeli snovati pred štirimi leti. Več kot polovica razstavnega prostora so zasegli Belgijci, kjer so postavili okoli 85 stalnih in začasnih stavb, druge države in narodi pa 48 paviljonov. Te zgradbe so bile različnih razsežnosti: nekatere so bile ogromne in le nekoliko manjše od velikih industrijskih dvoran, ki jih je »Gradis« postavil v Litostroju in v Kidričevem. Najbolj znani arhitekti in konstruktorji držav, ki so razstavljale, so med seboj tekmovali, da bi za svojo domovino postavili najlepšo in najveličastnejšo zgradbo. Zgraditi je bilo treba na razstavišču na kilometre kanalov, električnih napeljav, telefonfskih vodov, več mostov itd. Za stroške graditve razstavišča in olepšave ter ureditve Bruslja je belgijska država dala na razpolago ogromna denarna sredstva. Za in proti prireditvi razstave so vodili v parlamentu ostre debate in če bi se razstava zaključila z denarno izgubo, so pričakovali, da bi vlada morala podati ostavko. Predvideli so, da bi moralo obiskati 34 milijonov ljudi, da bi bili z vstopnino in denarjem, ki bi ga tujci porabili v deželi, pokriti vsi stroški razstave. V resnici je prišlo dva milijona tujcev več, kot so pričakovali. Razstava je tedaj tudi finančno uspela, vladi ni bilo treba odstopiti, ugled Belgije v svetu je narasel in Bruselj se je povečal in polepšal. Avtobus nas je zapeljal pred glavni vhod in se na parkirnem prostoru postavil poleg nekega značilnega drog-a, da bi ga zvečer, ob vrnitvi lažje našli. Z velikim pričakovanjem sem stopal skozi ogromno sprejemno dvorano in izstopil na drug: strani na ploščad, od koder se je odpiral lep pogled na nižje ležeče razstavišče in na obliko atom nima. Pred nami je ležal prostran bazen, rz katerega so brizgali številni vodometi: voda iz tega bazena se je pretakala v številne nižje ležeče in tvorila male slapove. Ves prostor je bil poln želeli ia in gojenega drevja. Po ulicah so vozili celi vlaki na gumastih kolesih z odprtimi vagoni, s katerimi si se lahko hitreje ogledal ves prostor. Seni in tja so švigale motorne trikolice. v katerih sta poleg vozača lahko sedela še dva potnika. Po zraku pa je brnela žičnica z malimi kabinami, ki je vodila iz enega konca razstavišča do drugega in nudila svojim potnikom lep pogled na vrvež pod Ing. Borut Majster (Dalje •prihodnjič) Pogled na sovjetski paviljon GRADISOVEC V FILMU! I tt; H tr, ™ ^ • .. , /,,1-i i - i ‘tl ti ' ji / / I/ sCJdftf- * H7 U JJ Tovariša Drofenika so oblekli v SS uniformo in se je v svojem »najnovejšem« Volkswagnu prevažal po Ljubljani Preveč so jo naložili... Manjkata samo dve črki... Peč v našem počitniškem domu na Pohorju je razneslo, ker so jo preveč naložili... ODMEV Inženir Petelc je bil pred nedavnim v Kopru. Govoril je s Petričem in mu dejal: »Ljubček...« »Nikar, tovariš inženir, boste spet prišli v časopis ...!« OB LIKOFU V ROGAŠKI SLATINI Z ozirom na izjavo Gradisovcev, d a se na »rnšt« obesi stara »kabla«, v kolikor ni likofa. vam pošiljamo nove »kalile« in »kahlice«. da jih' boste imeli na zalogi in jih lahko obešali po »ruštih« Investitor, Rogaška Slatina