r.............¦..................¦......................*•".
•                                                                                                     •
j  Nekaj besed k bližajoči se trgatvi.  \
¦                                                                                                                                                       ¦
:..........................................................i
(Konec.)
Pri trgatvi je skrbno ločiti nezrelo in gnilo ali drugače bolno grozdje od zrelega in zdravega, istotako belo od črnega posebno tam, kjer kupci ne marajo pri vinu visoke barve. Kjer je mogoče, naj se tudi posamezne vrste trgajo za se.
Skrbno, pravilno odbiranje povzroča res več dela, vendar je na ta način spravljeni pridelek žlahtnejši, ki se da tudi lažje in boljše razpečati; večji trud je torej obilno poplačan.
Sicer pa je mogoče narediti še dobro vino tudi iz gnilega grozdja, ako se ga hitro stisne in mošt natoči v zažveplan sod, da se lahko vsa nesnaga vsede na dno, predno prične vreti. Drugi ali tretji dan, na vsak način pred začetkom vretja, je tako očiščeni mošt pretočiti, da se nesnaga izloči, mošt pa prezrači in da izpuhti žveplena sokislina, ki sicer ovira vrenje mošta. Da se sedaj vrenje pospeši, je priporočljivo, dodjati močno kipe-čega mošta iz zdravega grozdja.
Na enak način bode letos ravnati z moštom tam, kjer se je pozno žveplalo proti trsni plesnobi, da se izloči med jagodami ostalo žveplo preje, kakor začne vreti, da torej ne dobi mošt okusa, oziroma duha po gnilih jajcih. Če bi se še pa vzlic temu pojavil ta neprijetni duh, tedaj je mošt hitro po burnem vrenju razpršeno pretočiti v nekoliko zažveplan sod, in je tako pretakanje ponavljati v presledkih tako dolgo, dokler ne dobi vino čistega okusa. Žveplena sokislina, ki jo spravimo z žvepljanjem soda v vino in pa žvepleni vodik, ki povzroča oni neprijetni okus, se spojita namreč sčasoma v vodo in žveplo, ki se potem v obliki finega praha vsede na dno soda.
Druga važna, a pri nas še toli zanemarjena točka bodisi pri trgatvi, kakor pri poznejšem kletarjenju je snaga. Nikdar ni mogoče dovolj opozarjati na dejstvo, da brez snage ni dobrega, stanovitnega, čistookusnega vina. Komaj bi bilo dovolj, da bi se na vse posodo,
orodjo in shrambe vtisnila ali vžgala besedica „snaga", ki naj bi vedno opominjala vsakega, kaj mu je storiti, predno rabi to ali ono.
Škafi" (vedrice), brente (pute), stiskalnica, kadi, sodi, klet itd. : vse to mora biti pred trgatvo skrbno osnaženo, četudi je tu in tam trda za vodo. Klet je prezračiti, očistiti vseh trohljivih snovij, pomesti ter pobeliti, kar se lahko zgodi s trsno škropilnico. Beležu se naj dodene nekoliko bakrene galice, ki zatre razne plesnobe in prhnenje povzročajoče glivice. Zavoljo tega je pobeliti še s to smesjo tudi gantare. če se belež na zidu noče sušiti, kar je v vlažnih kleteh skoraj gotovo, tedaj se priporoča poprašiti stene s fino zmletim gipsom. Posebno lahko se opravi to delo z žveplalnikom.
Priporočljivo je tudi klet, ko smo jo dovolj prezračili, žveplati na ta način, da vsujemo na žrjavico nekoliko žvepla; okna in duri je treba pa dobro zamašiti, da je učinek boljši. Pozneje je seveda klet zopet primerno prezračiti, sicer bi ne bilo obstati v njej.
Slaba, a neredka razvada je, puščati ostanke zadjega stiskanja na stiskalnici včasih do prihodnje trgatve. Ti ostanki se kisajo in povzročajo, ako se stiskalnica prav temeljito ne osnaži, cikanje prihodnjič »tiskanega pridelka. Stiskalnica je torej takoj po uporabi in potem pred uporabo dobro očistiti. Zupane.