Leto XXXVI Ravne na Koroškem, januar 1999 št. 1 Novoletna poslanica predsednika uprave Slovenskih železarn Z OPTIMIZMOM V NOVO LETO Leto, ki seje izteklo, je bilo izjemno zahtevno, a tokrat tudi za Slovenske železarne in njene družbe veliko uspešnejše kot nekaj preteklih let. Pogledi in obeti pa so za naprej še boljši - kljub usihanju povpraševanja kot posledici začete recesije in kljub pritiskom na zniževanje prodajnih cen, saj smo priča še hitrejšemu padanju cen na nabavnih trgih. Kljub še vedno visoki ceni denarja, neustrezni tečajni politiki in dragim energentom so plani družb za letos še realno boljši, in to predvsem zaradi ukrepov za optimizacijo poslovanja, uvedenih v preteklem letu v posameznih družbah, zaradi izvajanja finančne sanacije in koordinacije nabave strateških surovin s strani koncerna Slovenske železarne ter zaradi pogajanj o konkurenčnejši ceni električne energije, ki so v zaključni fazi. V februarju 1998 smo uspeli s pozitivnim lobiranjem in zelo dobro pripravljenim sanacijskim programom prepričati Državni zbor Republike Slovenije, daje (s samo dvema glasovoma proti) izglasoval Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn. V njem je zajeta tudi več kot potrebna dokapitalizacija sistema Slovenske železarne v višini 10 milijard SIT v letih 1998 in 1999 ter dodatni krediti s poroštvom države v višini 4 milijarde SIT. Zakon je s tem omogočil drugačen način sanacije Slovenskih železarn, kot pa je bil v preteklosti. Izoblikovane so bile t. i. jedrne družbe sistema, za katere je bila predvidena glavnina denarja (Metal, STO, Acroni, Jeklo, Noži, delno Armature); ostale družbe, ki niso v reprodukcijski verigi sistema, pa je sanacijski program predvidel za prodajo oziroma za povezovanje s strateškimi partnerji. V tej fazi so sedaj štiri družbe (Armature Muta, Itro Štore, Valji Štore, Tovil Ljubljana) pa tudi Jeklo Štore, za katerega sami nimamo dovolj denarja za investicije, manjka pa nam tudi program oz. trg. Pogajanja s potencialnima kupcema Jekla Štore so v sklepni fazi. Zakon je odpravil nekatere velike napake iz preteklosti (tako je bil npr. izveden prenos obveznosti v višini 8,5 milijarde SIT iz Metala Ravne ob hkratnem prenosu osnovnih sredstev, opreme in nepremičnin), pripomogel je k izboljšanju bilanc ter likvidnosti proizvodnih družb, omogočil pa je tudi nekatere investicije (zanje je v Metalu zagotovljenih 2,5 milijarde SIT, v STO 1,5 milijarde SIT in v Acroniju 2,6 milijarde SIT). Del denarja je bil že porabljen, del pa bo na razpolago letos - v obliki dokapitalizacije in kot ugodni krediti s poroštvom države. Na ta način je bila omogočena strategija razvoja dveh največjih družb na Ravnah (Metal, STO) ter dana možnost pozitivnega poslovanja v konkurenčni bitki na svetovnem trgu. Zato je bila konec leta podpisana tudi pogodba o naj večji investiciji v Metalu v zadnjih desetih letih (kovaška stiskalnica). Njeno izvedbo je v konkurenčnem boju pridobila sestrska družba STO Ravne. V poslovnem smislu je bilo, kot sem že omenil, lansko leto zelo uspešno, kljub prej naštetim pogojem na trgu in kljub temu, da je bil državni denar na voljo šele v drugi polovici leta. Proizvodnja jekla v enajstih mesecih je bila 9 odst. večja kot leta 1997 in 4 odst. nad planom. Vrednost prodaje je bila 6 odst. za plani, vendar 3 odst. večja kot leta 1997 (560 milijonov DEM). Izguba iz poslovanja je bila približno 60 odst. nižja kot leta 1997, a je bo vseeno za 3,2 milijarde SIT (planje predvideval 2,6 milijarde SIT izgube). Največje zaostajanje za načrtom je v družbi Acroni Jesenice in STO Ravne. Tudi v teh dveh podjetjih se kažejo na začetku leta bistveno boljši trendi, tako da bo sistem Slovenske železarne letos pozitiven v poslovnem delu, v celoti pa predvidevamo le še 1 odst. izgube glede na realizacijo. V letošnjem letu želim vsem zaposlenim v koncernu Slovenske železarne, da bi uspeli uresničiti začrtani sanacijski program. Upam, da bomo v letu, ki bo za vse nas odločilno na poti v Evropo, našli prave strateške partnerje tudi za družbe jedra sistema, predvsem pa takšne partnerje, ki bodo z dokapitalizacijo prinesli del denarja za naložbe, del trga ali del programa, torej tisto, kar posameznim družbam manjka. Želim, da bi na ta način prišli do pravih strateških povezav v Evropi. Hkrati želim vsem zaposlenim v koncernu Slovenske železarne obilo osebne sreče in zadovoljstva ter čim več potrpljenja, zaupanja v sebe in v svoje sodelavce ter veliko optimizma. dr. Matic Tasič Oskrba z energijo v novembru 1998 DRUŽBA PLAN PORABE PORABA INDEKS (Srn , (Sm3) (%) ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 1.599.720 1.700.914 106,3 SZ - METAL Ravne, d. o. o. 2.435.800 2.336.546 95,9 SZ - STO, d. o. o. 70.900 85.871 121,1 ARMATURE MUTA Ravne, d. o. o. 34.600 44.301 128,0 SKUPAJ 4.141.020 4.167.632 100,6 Dobava primarnih energentov (in tudi oskrba porabnikov s sekundarnimi eneigenti) je bila v novembru nemotena. Podatki o načrtovani in dejanski porabi zemeljskega plina so prikazani v tabeli. V novembru je bila poraba zemeljskega plina skoraj enaka planirani količini. Od družb Železarne Ravne smo zbrali 22,5 m’ ter od zunanjih dobaviteljev 16,4 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 38,9 m3. Poleg tega smo skupno zbrali še 111,5 m odpadnega olja, in sicer 2,5 m3 od družb železarne, 98,2 m’ od zunanjih dobaviteljev in 10,9 m’ s cepljenjem emulzij. Od te količine smo sežgali 95,8 m3 odpadnih emulzij. Zaradi nevarnosti staranja kurilnega olja ga 700 m3 v teh dneh nadomeščamo z novim. V okviru preventivnega vzdrževanja in pregledov smo opravili naslednja dela: ■ Za več zunanjih naročnikov smo izvedli servis in zagon plinskih peči. ■ Dela pri popravilu parnega kotla II. so v zaključni fazi. ■ V STO Ravne smo opravili več manjših popravil klimatskih naprav. ■ Na omrežju vročevoda za železarno in mesto Ravne smo opravili regulacije pretokov. Proizvodna problematika: ■ V filtrimi postaji hladilne vode smo zamenjali vodni filter št. 2. ■ V obratih Valjarna, Kovačnica, LTU, Jeklarna 1 in 2 smo pregledali in opravili vzdrževalna dela na plinskih kaminih. ■ V Lužilnici smo sanirali cevovod za komprimiran zrak. ■ Izvedli smo protizmrzovalne ukrepe za nemoteno oskrbo s pitno in z hladilno vodo. Druga večja dela: ■ Dokončana je 1. iaza izgradnje plinovoda na haldo. Miran Fužir, dipl. inž. ZAČETEK NOVEGA INVESTICIJSKEGA CIKLUSA V RAVENSKI METALURGIJI Kovaško stiskalnico bodo izdelali v STO Nekateri anketiranci, ki so sodelovali v akciji Vala 202 (finale je bilo na ravenskem trgu 19. decembra), so ocenili, da se je za Koroško dogodek leta oziroma celo desetletja zgodil dan poprej - 18. decembra, ko sta direktorja sestrskih družb koncerna Da bo šlo vse po načrtih: direktorja Peter Prikeržnik in Slovenske železarne Peter Prikeržnik iz dr. Milan Švajger sta najprej podpisala pogodbo, Metala kot predstavnik naročnika in dr. Milan Švajger iz STO kot zastopnik dobavitelja podpisala (dolgo časa pričakovano in usklajevano) pogodbo o izdelavi in dobavi kovaške stiskalnice. Naložba bo nadomestila dotrajane agregate, omogočila pa bo tudi bolj kakovostno obdelavo ingotov, izdelavo zahtevnejših in večjih odkovkov, zaradi česar se bo zmanjšal tudi uvoz nekaterih komponent, ki jih domača predelovalna podjetja zdaj nabavljajo na tujem. Sicer pa so si bili o prelomnosti in odločilnosti trenutka edini tudi vsi govorniki ob slovesnem podpisu pogodbe na Ravnah. ki sta jo nato potrdila še s stiskom rok. Dr. Matic Tasič, predsednik uprave koncerna Slovenske železarne, je povedal, da je kovaška stiskalnica v Metalu ena od naj večjih naložb v zadnjem sanacijskem obdobju slovenskega jeklarstva. Do nje prihaja po “dolgih sušnih letih” neinvestiranja. Tudi on je potrdil, da so pogovori o poslu terjali veliko časa in pogajanj, dokler vsi vključeni niso našli optimalnih rešitev tako z vidika koncema kot njegovih posameznih družb. “Ta naložba pomeni bistven korak pri nadaljnjem investicijskem zagonu, ki je potreben, da bodo železarska podjetja na svetovnem trgu konkurenčna tudi v prihodnje.” Sicer pa so nekatere družbe koncerna z nekaterimi izdelki iz svojega proizvodnega programa že zdaj uspešne na evropskem, a tudi svetovnem trgu; omenimo le Metal (predvsem orodna jekla), Acroni in Nože, ki so tretji največji proizvajalec industrijskih nožev v Evropi. Dr. Tasič je dejal, daje bil denar, namenjen za sanacijo Železarn po Zakonu o privatizaciji Slovenskih železarn, ki je bil sprejet februarja 1998, "operativen” šele v drugi polovici leta. Del tega denarja je namenjen tudi za vlaganja v proizvodnjo, torej tudi za kovaško stiskalnico. Peter Prikeržnik, glavni poslovodja Metala Ravne, je povedal, da imajo v podjetju zdaj stiskalnico z močjo 18 MN, kije bila izdelana leta 1939. S to stiskalnico obdelajo skoraj polovico vseh kakovostnih jekel, zaradi njene iztrošenosti pa so stroški vzdrževanja izjemno visoki. “Zato smo se odločili za izgradnjo nove stiskalnice z močjo 25 MN za normalno kovanje oziroma 30 MN za krčenje. Postavili jo bomo vzhodno od stare stiskalnice, in sicer v 12 mesecih. Trije meseci so predvideni za usposabljanje delavcev in vgradnjo programske opreme, nadaljnje tri mesece pa smo predvideli za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti.” Po Prikeržnikovih besedah je bil prvi razpis za dobavo kovaške stiskalnice objavljen že 10. 1. 1997; ker pa je do podpisa pogodbe o tem prišlo šele decembra 1998. leta, to le dokazuje, kako velike so bile ovire - zagotoviti, da bo stiskalnica ustrezala najsodobnejši tehnologiji, in najti potreben denar. Ker je sanacijski program zagotovil denar tudi za to vlaganje v ravensko metalurgijo, so v Metalu oblikovali projektni svet, katerega naloga je bila ugotoviti, ali so v STO sposobni narediti želeni agregat. Njegova ocena je bila za sestrsko družbo ugodna... Investicijo, katere celotna vrednost je 15 mio DEM (stiskalnica z manipulatorjem bo stala 12 mio DEM, vsi dodatni agregati pa so vredni še nadaljnje 3 mio SIT), je direktor Metala ocenil z naslednjimi besedami: “Končno bomo v večjem obsegu vlagali v črno industrijo tudi v tem delu Slovenije, kjer smo zadnja leta bolj 'hirali’. Upam, da bo nova stiskalnica omogočila dobro predelavo materiala, boljšo kakovost, večje količine odkovkov in nasploh boljše rezultate - ter tako v Metalu kot tudi v drugih podjetjih za železarsko ograjo odprtje novih delovnih mest.” Dr. Milan Švajger, direktor STO Ravne, je podpis pogodbe označil za “velik dan za koroške metalurge in kovinarje, pa tudi za slovensko kovinskopredelovalno industrijo”, ki bo odkovke za svoje izdelke v bližnji prihodnosti lahko kupovala v Metalu. Po njegovem mnenju pa bo še večji oziroma slovesnejši dan napočil čez 15 mesecev, ko bo kovaška stiskalnica pripravljena za delo. Dr. Švajger je povedal, da sta Metalovi 1200- in 1800-tonska stiskalnica stari že več kot 60 let; na Ravne pa sta prišli v obliki delov iz Splita in Niša kot vojna odškodnina. Ravenski kovači so ju sestavili, manjkajoče dele pa so izdelali sami, kar samo priča o njihovem znanju. Takrat in dolga leta zatem je bil vodja kovačnice Koloman Vrečič. Potrebe po novi kovačnici pa so stare že več kot 15 let; že takrat so namreč v železarni izdelali prvi investicijski program. Naložba pa seje odmikala; po osamosvojitvi Slovenije je kovačnica izgubila velik del trga, zaradi slabega poslovanja tudi ni bilo potrebnega denarja itd. “Investicija je tehnološko in finančno zelo zahteven projekt. Ker je življenjska doba tovrstne stiskalnice relativno dolga, jih na svetu na leto izdelajo le nekaj, zato je konkurenca za pridobitev naročila zelo velika. V STO smo si zelo prizadevali za posel. Konkurenca je bila ostra, tudi bolj renomirana. V našem podjetju takšne stiskalnice še nismo izdelali, imamo pa izkušnje z vzdrževanjem obstoječih kot tudi z izdelavo podobnih strojev, za druge kupce pa smo že naredili podobne pogonske agregate in krmiljenje.” Po Švajgerjevih besedah velja zahvala za to, da bo stiskalnico izdelalo slovensko podjetje, predvsem sedanjemu vodstvu koncerna, ministru za gospodarske dejavnosti Metodu Dragonji, ekspertom (predvsem prof. Vodopivcu in Turku), vsem zaposlenim in tudi sindikatu. Ker bo naložba financirana z denarjem davkoplačevalcev, je pozitivno, da bodo le-ti zaradi nje tudi imeli delo in zaslužek. Kot je povedal direktor STO, se v podjetju zavedajo, da je kovaška stiskalnica velik razvojni, proizvodni in poslovni izziv, ki prinaša tudi veliko odgovornost - za vodstva podjetja, programa Stroji in razvojnega oddelka. Zato se v STO že nekaj časa resno pripravljajo na ta projekt in izbirajo strokovnjake, ki bodo v njem sodelovali. Vsakdo bo dobil jasne naloge s časovnimi roki. Projektni tim bo sestavljalo več strokovnih skupin, od katerih bo vsaka obdelovala določen segment (mehanika, hidravlika, hlajenje, krmiljenje, tehnologija ipd.). Projektni tim bo usklajeval delo vseh skupin. Dr. Švajgerje govor končal z opisom prednosti, ki jih bo prinesla nova stiskalnica: “Razviti želimo sodoben stroj, ki se nam ga ne bo treba sramovati, Metalu pa bo dajal tisto, kar od njega pričakuje. To pomeni, da bo omogočal kakovostno predelavo visokokvalitetnih jekel, po katerih je Metal bil, je in bo znan v svetu tudi v prihodnje; z njim naj bi bilo konec ostrih strokovnih debat, zakaj so ingoti porozni (stara stiskalnica namreč nima dovolj moči, da bi poroznost jekla zmanjšala na najmanjšo možno mero); Metalu pa naj bi se odprla tudi nova tržišča, saj bo možno kovati orodna jekla večjih dimenzij; prav tako pa bo v okviru reprodukcijske verige na Ravnah omogočen razvoj nadaljnje predelave - tudi STO bo lahko v Metalu naročil vložek, ki ga ravenska metalurgija doslej ni mogla izdelovati (npr. za valje večjih dimenzij, večje odkovke za strojegradnjo itd.). Stiskalnica bo skratka odlično nadomestilo za odslužena agregata, odpira pa tudi nove tržne možnosti zaradi nadaljnje predelave ravenskega jekla.” Borut Meh, namestnik predsednika uprave koncerna, kjer sicer odgovarja za finančno področje v Slovenskih železarnah, je poudaril, da je podpis pogodbe med STO in Metalom pomemben vsaj zaradi dvojega: na Ravnah so se uspeli dogovoriti za skupen projekt; pozornost javnosti se usmerja tudi na pozitivna dogajanja v slovenskem železarstvu, o katerem sicer prevladuje bolj slabo mnenje. Sicer pa ta investicija ne bi smela poslabšati likvidnostnega položaja Metala, viri denarja so namreč zagotovljeni. Če bo stiskalnica dokončana v predvidenem času in bo dala pričakovane rezultate, pa sploh ne bi smelo biti nobenih težav, je prepričan Borut Meh. F. S.: V uredništvu bomo projekt spremljali in o njem poročali. PRIZNANJE KOROŠKEMU ROJAKU, PIONIRJU SLOVENSKIH VARNOSTNIH TEHNIKOV Nagrada in priznanja Avgusta Kuharja že drugič podeljena Prireditev, združena s posvetom Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije, je bila lanskega 24. novembra v Glasbenem domu na Ravnah. “Varno delo je kot simfonija” Kot domačin je goste pozdravil direktor Biroja za varnost pri delu Mirko Vošner, dipl. inž. Dejal je, da želijo varnostni inženiiji nadaljevati delo Avgusta Kuharja, zato je Zveza dništev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) pred tremi leti tudi ustanovila Fundacijo Avgusta Kuharja, s katero promovirajo stroko. Podelitev nagrade in priznanj Avgusta Kuharja so organizatorji povezali s posvetom Varnost in zdravje pri delu 1998. Mag. Milan Srna, direktor Urada za varnost in zdravje pri delu RS (ta oddelek Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS je bil tudi soorganizator seminaija), je v uvodnem nagovoru povedal, da naš sedanji zakon o varnosti in zdravju pri delu ne ustreza več spremenjenim razmeram; v drugem delu prireditve pa je nastopil kot predavatelj s temo Implementacija izvršilnih predpisov EU v Sloveniji s področja varnosti in zdravja pri delu. (Poleg njega je predavala še dipl. pravnica Tatjana Petriček z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, in sicer o predlogu Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki je pripravljen za drugo obravnavo v parlamentu.) Predsednik ZDVIS Jožko Dolenc, inž. je opozoril, da zakon sicer lahko uredi neko področje življenja oziroma dela, vendar pa je treba vpeljati tudi t. i. človeško noto v delovno sfero. Prav varnost lahko k temu bistveno prispeva. Pripomnil je, da so sadovi v humanizaciji oziroma človečnosti dela že vidni. V imenu tehničnih organizatoijev posveta (DVI Velenje) je spregovorila Breda Bordevič. Tudi ona je menila, da je treba varstveno kulturo delavcev in njihovih nadrejenih dvigniti na višjo raven. Udeležence strokovnega srečanja je nagovoril tudi glavni poslovodja Metala Ravne Peter Prikeržnik, dipl. oec. Rekel je, da so si varnostni inženirji za posvetovanje izbrali kar pravi kraj, saj je “varno delo kot simfonija”. En nagrajenec in pet prejemnikov priznanj Lep uvod v slovesno razglasitev imen dobitnikov letošnje nagrade in priznanj Avgusta Kuharja je bil nastop Kvinteta Ajda. Potem pa je predsednik prve uprave Fundacije Avgusta Kuharja Anton Avsec, inž. razglasil najboljše. Nagrado Agusta Kuharja za izjemne dosežke na področju varnosti in zdravja pri delu, ki jih opredeljujeta ustvarjalnost in inovativnost ter zato spodbujajo napredek stroke, je dobil Janez Sterbal, varnostni inženir, dipl. org. dela, in sicer za Program ukrepov za zmanjšanje šte\'ila poškodb pri delu v delniški družbi Talum Kidričevo iz leta 1996. (Nagrajenec je prejel kovinsko odličje - njegov avtorje varnostni inženir Adolf Fleisinger -, plaketo in denarno nagrado 500.000 SIT.) Priznanja za aktivno delo v društvih varnostnih inženirjev so dobili: Emil Marušič, pomaščak-kapetandolgeplovbe; Gvido Klar, varnostni inženir, dipl. inž. rudarstva; Alojz Štandeker, tekstilni inženir; Žarko Leban, varnostni inženir in Franc Cegovnik, varnostni inženir, za katerega, ker je bil dolga leta zaposlen v Železarni Ravne, objavljamo utemeljitev. Franc Čegovnik je v obdobju od 1973 do 1991 vodil službo za varstvo pri delu v Železarni Ravne. Pri svojem delu je znal področje varstva pri delu, zdravstvenega varstva in varstva okolja interdisciplinarno povezati v celoto ukrepov za zagotavljanje celovitega varstva delavcev pri delu. Vodil in koordiniral je službo za varstvo pri delu s kar 22 zaposlenimi strokovnjaki. V času vodenja službe za varstvo pri delu in varstvo okolja je mlajše sodelavce spodbujal k pridobitvi večje strokovne izobrazbe. Številni varnostni inženirji so imeli v njem dobrega strokovnega mentorja. Železarna Ravne je od leta 1966 slovela po najnižjem odstotku poškodovanih delavcev v vseh podjetjih takratnega Združenja jugoslovanske črne in barvne metalurgije. Je avtor številnih publikacij z navodili in s postopki za varno delo v posameznih poklicih v metalurgiji in kovinski predela\’i. Sodeloval je v številnih strokovnih odborih in komisijah s področja varstva pri delu. Je aktiven član strokovne komisije za beneficirano delovno dobo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Omembe vreden je njegov prispevek na področju pedagoško-andragoškega dela. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, še posebej pa g. Čegovniku; v BVD-Ravne, d. o. o. zdaj nadaljujejo njegovo delo. Fundacija Avgusta Kuharja za promocijo stroke Fundacijo Avgusta Kuharja je ustanovila Zveza društev varnostnih inženiijev in tehnikov Slovenije (ZDVIS) 30. maja 1996 na redni skupščini v Portorožu. Podlaga za ta korak je bil statut ZDVIS, ki določa, da lahko skupščina sprejme poseben pravilnik za podeljevanje posebnih priznanj, pohval, nagrad in naslovov zaslužnim članom društev. Priznanje Avgusta Kuharja je dobil tudi Franc Cegovnik (skrajno desno). Namen Fundacije je: podeljevanje nagrad za izjemne strokovne dosežke ter priznanj za dolgotrajno strokovno delo na področju varnosti in zdravja pri delu ter krepitev zavesti o potrebnosti sistematičnega strokovnega varovanja zdravja pri delu ter življenjskega in delovnega okolja. Fundacija posluje na osnovi ustanovitvenega premoženja ustanoviteljice. Njeno delo - promocija stroke in ustvaijalnih dosežkov na področju varnosti in zdravja pri delu - ni mogoče brez sodelovanja donatoijev. AVGUST KUHAR -nestor stroke varstva pri delu Avgust Kuhar seje rodil 23. avgusta 1906 pri Prežihu. Končal je nižjo gimnazijo, po diplomi na elektrotehniškem odseku tehniške srednje šole v Ljubljani pa je leta 1929 odšel v Francijo. V Parizu je končal tudi novinarski tečaj, nato pa je moral na odsluženje vojaškega roka. Leta 1935 seje zaposlil v železarni na Jesenicah: organiziral je industrijsko šolo, osnoval referat za delovno varnost in urejal časopis Tovarniški vestnik. Po vojni je vzpostavil še tehniški muzej in strokovno knjižnico. Leta 1951 se je vrnil na Ravne. V železarni je bil sekretar podjetja, propagandist, vodja higienske in tehnične varnostne službe. Dejaven je bil pri ustanavljanju tehniškega muzeja, od leta 1951 do smrti (17. 10. 1964) pa je urejal glasilo Koroški fužinar. Avgust Kuharje napisal mnogo strokovnih člankov s področja varnosti pri delu, njegove samostojne publikacije pa so: - Male obratne izboljšave. Pomen in organizacija predlogov za izboljšanje dela. (1946); - Delovna varnost. Bistvo, dolžnosti in organizacija borbe proti obratnim nesrečam v industriji in obrti. (1954); - Racionalizacija. Pojmi in ukrepi za povečanje storilnosti v industriji in obrti. (1955); - Sigurnost rada u industriji in zanatstvu. Primeri iz željezara. (1955); - Delaj varno. Ljudska tehnika poziva v borbo proti nesrečam pri delu. (1957) - soavtor Franjo Aleš. besedah Antona Avsca si v upravi Fundacije prizadevajo, “da bi se nagrada Avgusta Kuharja na podlagi visokih strokovnih standardov v Sloveniji uvrstila med najbolj spoštovane nagrade za izjemne dosežke na področju posameznih strok”. Prav tako pa se v vodstvu Fundacije zavedajo, da le-ta “svojega poslanstva ne more opravljati brez sodelovanja društev varnostnih inženirjev, ki dobro poznajo delo in dosežke svojih članov ter vedo, da s počastitvijo ustvarjalnih posameznikov raste tudi ugled stroke, kiji pripadajo”. V aprilu 1997. leta je bil objavljen javni razpis za prvo podelitev nagrade Avgusta Kuhaija za izjemne dosežke na področju varnosti in zdravja pri delu (objavljen v Delu in varnosti, Delavski enotnosti in poslan v vsa društva varnostnih inženirjev). Na podlagi pravilnika pa je bil v društva posredovan tudi razpis za podelitev priznanj za dolgoletno aktivno delo v društvih. Prvič so nagrado in priznanja Avgusta Kuhaija podelili 19. novembra 1997 v Novi Gorici na IV. simpoziju o varnosti in zdravju pri delu RS. Nagrado je prejel varnostni inženir Viljem Strašek za izdelavo sistema upravljanja okolja v podjetju Tuba embalaža iz Ljubljane. Podeljena so bila tudi štiri priznanja: varnostnemu inženirju Edvardu Harlu, prof. Ludviku Oskarju Kavsu, dipl. gradbenemu inženirju, dipl. varnostnemu inženirju Alojziju Antonu Terglavu in upokojenemu inšpektorju za delo Alojzu Sukiču. ZDV1S dandanes združuje več kot 700 članov različnih vrst in stopenj poklicev, ki opravljajo strokovno delo varstva pri delu. Predsednik ZDVI Slovenije inž. Jože Dolenc pravi: “Prav v sedanjem času se položaj naše stroke opredeljuje na novo. Sprememba gospodarskega sistema po letu 1990 je z razpadom nekdanjih velikih podjetij zahtevala prilagajanje organizacije strokovnega dela. Potrebnost stroke varnosti pri delu smo varnostni inženirji morali celo dokazovati z njenimi ekonomskimi učinki na uspešnost poslovanja podjetja! ... Letos se zaključuje postopek sprejemanja novega zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki bo opredeljeval položaj naše stroke v prihodnjem obdobju. Ugotoviti je treba, ali drži predpostavka, da lahko trg sam ureja vse odnose v podjetju in ali je mogoče brez posledic in predpisov črtati določila, kot so tista o predhodnem varstvu pri načrtovanju novih tehnologij ter gradnje novih industrijskih objektov. Zdi se, da se varovanje zdravja delavcev vse bolj prepušča trgu, država pa, nasprotno, strogo nadzoruje varstvo pred požarom, varstvo okolja in varstvo pred drugimi nesrečami. ZDVIS se v tej razpravi želi uveljaviti kot strokovna javnost, katere mnenje naj upoštevajo tudi snovalci novih predpisov....” Viri: Fundacija ima sedemčlansko upravo, na čelu katere je varnostni inženir Anton Avsec. Njeno (prostovoljno) delo spremlja nadzorni svet, strokovna komisija pa pomaga pri izbiri nagrajencev oziroma prejemnikov priznanj. Po - Miroslav Osojnik: Avgust Kuhar - urednik in novinar. V: Koroški fužinar, št. 2,1998, str. 22-24. - Nagrada in priznanja Avgusta Kuhaija za leto 1997, 'undacija Avgusta Kuhaija, Ljubljana 1997. - Nagrada in priznanja Avgusta Kuhaija za leto 1998, 'undacija Avgusta Kuhaija, Ljubljana 1998. SREČANJE DIREKTORJEV ŽELEZARSKIH PROIZVODNIH IN STORITVENIH PODJETIJ V znamenju petletnega zasebništva Leta 1994 so iz Poslovnega servisa, V1P, ETS, SGV, Zaščite, Transloga in še nekaterih drugih oddelkov proizvodnih podjetij nastala zasebna podjetja in javni zavod -lani je bilo za njimi že pet let bolj ali manj uspešnega poslovanja. Konec leta je tudi priložnost, da se srečajo poslovni partnerji in v manj formalnem okolju ter razpoloženju poklepetajo o poslovnih ali pa o kakšnih drugih temah. Medtem ko je pobuda za družabni zaključek poslovnega leta dvakrat prišla od zasebnih družb, so jo lani sprožila proizvodna podjetja. 22. decembra 1998 so se tako na Rimskem Vrelcu zbrali direktorji in predstavniki podjetij koncema Slovenske železarne na Ravnah in direktoiji zasebnih podjetij. V njihovem imenu se je za povabilo zahvalil Jožko Kert, direktor podjetja EKO - Ekoinženiring. “Letos slavimo skromen petletni jubilej naše samostojnosti, jubilej tistega koraka, ko smo drzno stopili po poti samostojnega podjetništva, kar je bila za vse nas pot v neznano. To je jubilej velikega poguma in koroške trme -brez njiju se ne bi upali podati na nova neuhojena pota. Zato želimo, da bi prvo čašo izpili temu jubileju v čast -z željo, da bi se vse pozitivno v zasebnem podjetništvu še naprej lepo razvijalo - vam in nam v prid. V letu, ki prihaja, se bomo koroški železaiji spominjali žalostne obletnice - stoletnice, ko je v tedanji mogočni prevaljski železarni ugasnil zadnji plavž. Ob tej obletnici največje tragedije, ki jo je kapitalizem zaigral na naših tleh, bi bilo prav, da bi se predramili v glavah in v naših srcih, da bi se kaj takega tukaj ne dogajalo več. Vi in mi, vsi tukaj zbrani, nosimo zagotovo največjo mero odgovornosti za vsa poslovna dogajanja za našim fabriškim plotom. Dobro vemo, da le razum in odgovorno ravnanje poklicanih zmoreta premagovati težave. Sušnikov oče, delavec v tedanji železarni na Prevaljah, ni prenesel tujine. V Donavvitzu se mu je stožilo po rodnih Prevaljah, po Gori, po zvonu cerkve Device Marije na Jezeru. - In vrnil seje. Direktor EKO-Ekoinženiringa Jožko Kert, inž. je poudaril medsebojno odvisnost podjetij na območju železarne. In kam so šli naši ravenski železarji - mnoge pridne roke in umne glave? Da ne bi bilo več treba iskati kruha v Donavvitzih dvajsetega stoletja, da bi ga bilo za naše otroke in vnuke doma! Tej želji naj velja današnja draga čaša rajnega vinca. In polno jo nalijmo, da bi bilo temu zares tako! Smo pred Božičem, ko se slehernemu ustavi čas. - Vsaj za trenutek bo vsak postal pred svojimi jaslicami in v mislih prehodil minulo leto - poslovno in zasebno. Kako potrebni smo take ustavitve časa - da se zazremo vase, v svoje delo in v cilje, ki jim hitimo naproti. Vse manj je tihe zbranosti in razsodnih pogovorov s samim seboj, pogovorov v kolektivu, tudi doma. Vse manj je tudi osebnega zadovoljstva. Ko po petih letih naše ločitve iz sistema Slovenske železarne stopamo v novo petletno obdobje, si želimo, da bi po “očiščevanju” naših programov, po preštetju delavcev, po obogatitvah z novimi spoznanji in po osiromašenju z izgubo mnogih dobrih sodelavcev začeli novo obdobje s spoznanjem: Vsem povabljencem je prijetno druženje zaželel član uprave Metala Jože Studenčnik, dipl. inž. • da smo drug drugemu veliko bolj potrebni, kot si to mislimo in priznavamo, • da se moramo bolj kot doslej dogovarjati o skupnih nalogah, si priznavati določene prednosti in se obojestransko zgledovati za boljše delo, • da se moramo bolj kot do sedaj zavedati našega skupnega imenovalca - ta pa je naša fabrika, naš kraj in dolina, predvsem pa naši ljudje. Če bomo naše poslovne interese in delovne ambicije naravnali na ta skupni imenovalec, potem bomo lažje premagovali izzive krutega poslovnega sveta, vse strankarske razprtije in vmešavanja v vse pore našega življenja, kar nas vse bolj ločuje. Ta skupni imenovalec naj nas utrdi in povezuje. Naša tretja čaša novoletne napitnice naj torej velja uresničitvam teh želja. SREČEN ROŽIČ VAM IN VAŠIM DRUŽINAM ŽELIMO, V NOVO LETO PA STOPIMO ZDRAVJA IN UPANJA POLN! ZA POSLOVNI USPEH IN NAŠO OSEBNO SREČO” je nagovor končal inž. Jožko Keit. A.Č. Obisk Dedka Mraza in Božička PRAZNIČNI DECEMBER Zadnji mesec v letu postaja vse bolj prazničen, kar najbolj razveseljuje otroke, saj si Miklavž, Božiček in Dedek Mraz kar podajajo kljuke, za njimi pa ostajajo kupi bolj ali manj dragocenih daril. Tudi v podjetjih je decembra prav posebno vzdušje: hitenje za izpolnitev vsega zastavljenega dela se kmalu prevesi v ocenjevanje dosežkov in razmišljanje o ciljih v novem letu, sodelavcem in poslovnim partnerjem izrekamo voščila, veselimo se prostih dni (lanski koledarje omogočil prave počitnice)... Za slovesno razpoloženje vsako leto poskrbi tudi sindikat Neodvisnost v družbah Železarne Ravne, saj pripravi tradicionalno obdarovanje otrok delavcev - članov tega sindikata. Tudi lani 19. decembra je bilo tako. Dilemo, katerega prijaznega moža povabiti, so v Neodvisnosti rešili tako, da sta prišla kar oba. Ker seje v športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah zbralo kar okrog 110 otrok in njihovih staršev, sta tako ali tako komaj zmogla vsakemu nameniti prijazno besedo, mu zaželeti srečo in mu izročiti darilno vrečko. K prijetnemu dopoldnevu so prispevale tudi vzgojiteljice iz otroških vrtcev Mežiške doline, ki so zaigrale igrico o hruški debeluški. Lika Dedka Mraza in Božička imata v otroški domišljiji posebno mesto, zato je prav, da noben otrok ni prikrajšan za doživetje srečanja z njima “v živo”. Prizadevanje sindikata je zato vredno vse pohvale. A. Č. Dedek Mraz in Božiček sta se sicer poslovila, a decembra spet prideta. Le kaj se skriva v vrečki, so spraševale radovedne otroške oči. Katera žival bo pojedla hruško debeluško, ni bilo znano vse do konca igrice. Kultura v decembru • Kulturno društvo Svitanje je 5. 12. v Kulturnem domu Ravne pripravilo koncert Hudournikov - gibanja koroške mladine. Nastopili so: Nina Grošelj, Milanka Črešnik, Igor Konečnik, Jaka Bobek, Didka Kotnik, Metka Kotnik, Andrej Gorenjak, Nina Lorber, Iztok Jevšnikar, Vid Hudrap, Urban Božič, Jure Mesner in Matjaž Zavec. • V hotelu Rimski vrelec je bil 19.12. božično-novoletni koncert MPZ Vres Prevalje. • V okviru glasbenega abonmaja 98/99 je na božično-novoletnem koncertu 26. 12. nastopil Pihalni orkester železarjev Ravne s številnimi gosti. • DPD Svoboda Črna je pripravil 30. 12. tradicionalni koncert S pesmijo v novo leto. V Kulturnem domu so nastopili: otroški pevski zbor OŠ Črna, mladinski pevski zbor OŠ Črna, Zdovčeve dečve, MePZ Mato Črna, MePZ Župnije Črna in Črnjanski pobi. A. Č. ŠPORT NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI OBČINE RAVNE -PREVALJE ZA LETO 1998 Ob koncu preteklega leta so, v sedaj že bivši občini Ravne - Prevalje, opravili izbor najboljših športnikov v lanskem letu. Pii moških je laskavi naslov prvič pripadel 20-letnemu odbojkaiju Fužinaga GOK IGEM-a Davidu Slatinšku, ki se je poleg nastopov v ravenski ekipi izkazal še z nastopi v članski reprezentanci Slovenije. Najboljša športnica občine je postala atletinja KAK Ravne Mojca Vauče. Navdušila je s 3. oz. 4. mestom v teku na 100 in 200 m na igrah mladih v Moskvi Je državna prvakinja med mlajšimi mladinkami na 100 m in starejšimi mladinkami na 60 m, zmagala pa je na Savaria pokalu v teku na 100 m med mladinkami. Drugič zapored je bila lani proglašena za najboljšo atletinjo Slovenije med mlajšimi mladinkami Ža najboljšo ekipo je strokovna komisija pri Športni zvezi občine Ravne - Prevalje vnovič proglasila odbojkarje Fužinaija GOK IGEM. V pretekli tekmovalni sezoni so osvojili naslov državnega prvaka in se potegovali za uvrstitev v evropsko ligo. Poleg tega so raveaski odbojkarji decembra lani postali že drugič zapored pokalni prvaki Slovenije. ODBOJKA Fužinarjevi odbojkarji so ob koncu lanskega leta drugič zapored osvojili naslov pokalnega prvaka v samostojni Sloveniji. Na sklepnem turnirju 19. in 20. decembra v Mariboru so odbojkarji ubranili lovoriko, potem ko so v polfinalu ugnali ekipo Stavbar IGM s 3:1 v nizih, v finalu pa so premagali še ljubljansko Olimpijo, prav tako s 3:1. Tako je bil prvi cilj, ki so si ga zadali pri raveaskem klubu, izpolnjen, drugega bodo poskušali uresničiti v prvenstvu prve državne lige. Potem ko so izpadli v kvalifikacijah za uvrstitev v evropsko ligo državnih prvakov, ko so doživeli poraz z 1:3 v Friedrichshafnu, so se pri Fužinarju osredotočili na poskus ponovne osvojitve naslova državnega prvaka. To ne bo lahko, čeprav je ekipa novega Fužinatjevega trenerja Leona Bariča na polovici prvenstva uvrščena skupaj z Blejci na vrhu lestvice. Odbojkarji so v zadnjih dveh tekmah v decembru dosegli štiri točke, potem ko so premagali Titan Kamnik v gosteh in Olimpijo doma 16. januarja se je začel drugi del _ državnega prvenstva; odbojkarji so se doma pomerili z Žužemberkom. Odbojkarji Vuzenice in odbojkarice Prevalj so prvi del drugoligaškega prvenstva končali na zadnjih mestih. Uspešnejši so odbojkarji druge ekipe Fužinarja, ki so si pred Mežičani zagotovili naslov jesenskega prvaka v tretji ligi, ter odbojkarice Mežice, ki so brez poraza osvojile 1. mesto, prav tako v tretji ligi KEGLJANJE Na tradicionalnem Božično-novoletnem turnirju v Dravogradu je med registriranimi kegljači zmagal Silvo Belaj pred Markom Vezovnikom in Stojanom Fišerjem (vsi Elektrarna Dravograd). Med neregistriranimi je bil najboljši domačin Franc Grabner pred Jamškom in Kordežem, med upokojenci pa Ravenčan Plorst Parotat pred Dravograjčanoma Maroškom in Kadišem. ATLETIKA Atleta KAK Ravne Primož Mihcu in Veronika Zupanc sta zmagala na sedmem Silvestrskem teku, ki so ga ob izteku 1998. leta znova izpeljali v naselju Javornik na Ravnali. Na štartu je bik) 143 tekačev in tekačic vseh starosti Zmagovalec je 1150 m dolgo progo pretekel v času 3 minute in 11 sekund, za njim sta se uvrstila Jože Mori z Mute in Ravenčan Drago Laznik. Veronika Zupanc je dosegla zmagoviti čas 3,47 minute, za njo pa sta v dlj pritekli Ravenčanki Vasja Knuplež in Maja Kogelnik. ALPSKO SMUČANJE Črnjan Mitja Kunc in Ljubljančanka Nina Makuc sta zmagala 27. decembra lani na slalomski tekmi FIS na Rogli. Vanja Vravnik iz Korotana Prevalje je bila 8. Tina Maze, nadarjena 15-letna smučarka iz Črne, pa je prvič nastopila na tekmi za svetovni pokal. Na super veleslalomu v Mariboru si je 2. januarja prismučala odlično 32. mesto. Ob koncu leta sta bili na snežnem stadionu v Mariboru in na Rogli dve tekmi za prvenstvo vzhodne regije Slovenije za dečke in deklice. V super veleslalomu v Mariboru si je zmago med starejšimi deklicami prismučala Tina Erženičnik (Korotan), Nina Pisnik (Fužinar) je bila sedma, med starejšimi dečki pa je 1. mesto osvojil Nejc Lovec iz Žalca pred Boštjanom Delalutom iz Črne. Četrti je bil Andrej Hafner, ki prav tako smuča za čmjanski klub. V veleslalomu na Rogli so bile boljše uvrstitve koroških tekmovalcev in tekmovalk naslednje: st. deklice: 1. Tina Erženičnik, 4. Nina Pisnik, 8. Katja Vravnik (Korotan), 9. Maja Kogelnik (Fužinar). St. dečki: 1. Boštjan Delalut, 2. Andrej Hafner (oba Črna), 3. Anton Kričej, 5. Inka Zajc (oba Vuzenica), 10. Vid Gjurin, 12. Urban Zaže (oba Korotan). Ml. deklice: 1. Tanja Tomažič (Velenje), 6. Teja Peruš (Vuzenica), 7. Irena Kuperti (Sl. Gradec), 11. Saša Kumer (Črna). ML dečki: 1. Matic Pajnik, 2. Jan Tomšič (pha Cma), 5. Martin Pečnik (Fužinar), 6. Danijel Gašper (Črna), 10. Sašo Kotnik (Fužinar). Na peti novoletni veleslalomski tekmi na Poseki na Ravnah je v organizaciji ASK Fužinar nastopilo okoli 80 smučarskih upov. Največ uspeha so imeli mladi tekmovalci iz Novega mesta. Med koroškimi naraščajniki se je izkazal domačin Anže Zavolovšek z zmago med cicibani pred Vasjo Plescem iz Čme in Maticem Kordežem (Fužinar). Tina Sklepič (Fužinar) je bila med cicibankami draga, Urša Pratneker s Prevalj pa tretja. Med dečki (letnik 1988/89) je bil Anže Antolič (Črna) tretji. PLAVANJE Na Novoletnem mitingu v Trbovljah je plavalka Fužinarja Lidija Breznikar osvojila 1. mesto na 200 m mešano v absolutni konkurenci. Anja Srebotnik je bila enkrat draga in enkrat tretja, Tanja Kumprej draga in četrta, Miha Tisovnik pa si je priplaval eno 3. mesto. Sredi decembra je bil v Maribora tradicionalni Božičev memorial. Štafeta dečkov Fužinarja 4 x 100 m mešano v postavi Rok Oto, Simon Strmšek, Aljaž Borko in Peter Visočnik je osvojila 2. mesto. Med dečki sta se v posamični konkurenci izkazala Dugonjič s prvim in Strmšek s tretjim mestom. V Kranju je bito 20. decembra šprintersko prvenstvo Slovenije. Med okoli 450 plavalci in plavalkami so solidne uvrstitve dosegli Fužinarjevi plavalci in plavalke. V absolutni konkurenci je Breznikarjeva osvojila po eno 4. in 5. mesto, Srebotnikova 5, Tisovnik 7. in Kumprejcva 8. mesto. Štafeta članic Fužinaija 4 x 100 m mešano v postavi Tonja Kos, Lidija Breznikar, Tanja Kumprej in Anja Srebotnik je bila šesta. Med dedci in deklicami so si medalje priplavali Aleš Logar, Rok Oto in Anja Borko, med mladinkami pa Breznikarjeva in Kumprejeva. ŠAH Ravenčan Branko Špalir je zmagal na osmem memorialnem turnirju "Fužinar 98", ki ga ravenski klub pripravi vsako leto v spomin na preminule člane kluba. Drugi je bil Velenjčan Miran Matko, sledijo pa Marko Jurič (Zagorje), Jože Koletnik (Fužinar), Niko Ristič (Črna) itd. Na turnirju je nastopilo 26 šahistov iz klubov severovzhodne Slovenije. Ivo Mlakar SREČKO FRANC (1958-1998) Srečko seje rodil 3. 6. 1958. Živel je na Ravnah, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval v Mariboru. Končal je šolo za dimnikarje in se že leta 1975 za krajši čas zaposlil v Dimnikarskem podjetju Ravne, pozneje pa je malo manj kot dve leti delal v Gorenju - Tovarni gospodinjske opreme v Velenju. V Železarno Ravne je prišel novembra 1977. leta. Kot brusilec je dobil delo v Vzmetami. Najprej je opravil tečaj za privezovalce, nato pa seje odločil za nadaljnje šolanje. Leta 1982 je na SŠTNPU Ravne v poklicni šoli končal kovinarsko smer in postal kvalificirani skoblar. Skoblarska dela v tozdih RPT in RR je opravljal vse do leta 1987, ko so ga kot delovnega invalida (zelo se mu je poslabšal vid) premestili v DS KSZ na mesto telefonista centrale. Njegov pozdrav: “Železarna, dober dan,” je bil odtlej prvi stik partnerjev z Železarno Ravne. Zadnja leta (od leta 1994) je preživel z nami v podjetju Salus. V spominu nam bo ostal kot marljiv in borben delavec. Bil je zelo priročen in iznajdljiv. Med sodelavci in prijatelji je bil priljubljen zaradi svoje družabnosti in nikoli slabe volje. Njegovih pikrih, dobrih šal ne bomo nikoli pozabili, saj smo jim, ko smo se veselili skupaj z njim, radi prisluhnili. Dobro se je počutil tudi v družinskem krogu, skrbel je za hčerki, ni pa se branil niti kuhalnice. Bil je aktiven tudi v ravenskem taborniškem odredu in smučarskem klubu. Bil je poln načrtov, volje do življenja - pred kratkim so mu z operacijo izboljšali vid, zato njegovo odločitev še toliko manj doumemo. Zdaj je med nami prazno in tiho. Srečko nam bo ostal v lepem spominu. Ob boleči izgubi izrekamo sodelavci Salusa ženi in hčerkama iskreno sožalje. J. K. SREČKO HUDRAP (1953-1998) Najtežje je doumeti, da je srečanje življenja in smrti vsakdanje. Nam, rojenim ob vznožju košate Uršlje gore, za katero so stoletja le minute in tisočletja kot ure, se že od nekdaj zdi, daje naša Gora večna - le mi, smrtniki, smo ujeti v to veličino njenih lesov, trat in viharjev, saj naša življenja trajajo manj kot njen trenutek. Pod mogočno Goro, kamor se je, kot tudi na druge planine, često rad podajal, smo se poslovili od sodelavca in prijatelja Srečka. Ni mu bilo dano učakati starosti, doživeti sinovega odraščanja, ni mu bilo usojeno uresničiti vseh svojih sanj in ne dočakati zasluženega pokoja. Na novega leta dan je minilo komaj 46 let, odkar se je rodil kot predzadnji od šestih otrok materi Mariji in očetu Francu. Otroštvo in mladost ter večino življenja je preživel na Ravnah. Po osemletki se je na tedanji metalurški industrijski šoli izučil za kovača in se pozneje došolal za metalurškega tehnika. Njegova delovna pot se je začela v Kovačnici, kjer ga je delo čakalo tudi po vrnitvi s služenja vojaškega roka. V železarni in v Kovačnici, kjer je Srečko začel in končal poklicno pot, se je dokazal kot izjemno delaven in marljiv, kot iznajdljiv strokovnjak na svojem področju, s posluhom za inovatorstvo, kot pravičen človek in dober sodelavec. Kovačnici je ostal zvest do prezgodnje smrti. Njegov “šilit” se ni končal, ko je zapustil fabriški plot. Marsikaj je bilo treba postoriti še doma. Hotuljci so ga vzeli za svojega, ko si je v Kotljah ustvaril dom z življenjsko sopotnico in s sinom. Sinu, na katerega je bil nadvse ponosen, je v rosnih dvanajstih letih podaril bogato popotnico za življenje. Odprl mu je širok pogled na svet, vcepil ljubezen do domačih ljudi in krajev. Dolga leta je bil zvest Pihalnemu orkestru. Ob aktivnem igranju je ljubezen do glasbe spodbudil v mnogih, ki so se prvih zvokov naučili prav pri njem. Zven njegovega basa je pomagal osvojiti mnoga orkestrova priznanja. Na zadnjem “šihtu”, ko smo si že delali načrte za novo in celo prihodnje leto, nihče ni slutil, da je naše druženje poslednje. V dneh, ko naj bi se vsi pripravljali na vesel začetek novega leta, nas je nepričakovano in toliko bolj prizadela ter pretresla vest, da smo za vedno izgubili vestnega sodelavca, dobrega prijatelja. Praznine, ki nastaja z njegovim odhodom, ni mogoče zapolniti. Pogrešali ga bomo. Ostal bo v neizbrisnem spominu v srcih njegovih najbližjih, sorodnikov, prijateljev in sodelavcev. Njegovima Mojci in sinu Franciju, sestrama ter bratoma izrekamo ravenski kovači iskreno sožalje. KADROVSKA GIBANJA V NOVEMBRU 1998 30. 11. 1998 je bilo v železarskih družbah zaposlenih 3.049 delavcev. V zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so vključena v pregled kadrovskih gibanj, je novembra delalo 425 ljudi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1.156 STO 861 NOŽI 190 ARMATURE MUTA 348 OPREMA 157 LOGISTIČNI CENTER 150 ENERGETIKA 109 STAN. PODJETJE 19 ZIP CENTER 59 VZMETI 84 TRANSKOR 62 VOGARD 80 ŠERPA 126 GASILSKI ZAVOD 16 EUREST 57 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Kratko statistično poročilo se glasi: 5 sklenitev delovnega razmerja, od tega po ena za nedoločen čas in pripravniški staž ter dve za določen čas, en delavec pa je bil prerazporejen znotraj koncerna. O sklenitvi delovnih razmerij poročajo iz STO (2), Metala (1), Nožev (1) in ZIP centra (1). Od zasebnih podjetij o sklenitvi delovnih razmerij poročajo iz Vogarda (zaposlili so 2 delavca za določen čas), Euresta (omogočili so pripravništvo enemu fantu) in Vzmeti (za določen čas so zaposlili 2 delavca, trem pa so zaposlitev za določen čas spremenili v zaposlitev za nedoločen čas). Prekinitve delovnega razmerja Vseh je bilo 10, vzroki pa so naslednji: upokojitev (2), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (4), potek delovnega razmerja za določen čas (2), potek pripravništva (1), smrt (1). Po številu prekinjenih delovnih razmerij si sledijo: Metal (5), STO (3), Noži (1), Armature (I). 4 delavci so zapustili tudi zasebna podjetja (v Eurestu sta se upokojila 2, v Vogardu pa 1; iz Seipe pa je 1 odšel v STO). Po podatkih 1C Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. Zimske radosti na snegu INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V DECEMBRU 16. 12. 1998 ob 11.30 je počila vodovodna cev v praznih proizvodnih prostorih Jeklolivarne v stečaju. Izlito vodo so v dveh dneh izčrpali gasilci III. in I. izmene. 22. 12. 1998 ob 11.50 seje pri iztoku št. 19 izlilo olje v reko Mežo. Poklicni gasilci IV. izmene so namestili lovilne vrvi in s pomočjo delavcev olje ročno odstranili. Gasilska enota je posredovala še: 16. 12. 1998 pri požaru odpadkov v kontejnerju Pod gonjami na Prevaljah, 22. 12. 1998 ob iztekanju motornega olja iz vozila v potok Suho, 25. 12. 1998 ob prometni nesreči v Mislinjski Dobravi, 29. 12. 1998 ob manjši eksploziji plina in začetnem požaru na Prevaljah. Gasilski zavod Ravne Direktor Branko Čas, dipl. inž. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in dedka Franca Kogelnika iskrena hvala znancem, prijateljem in sosedom, predvsem pa sodelavcem Opreme, d. o. o. za podarjeno cvetje, sveče in besede sožalja. Hvala tudi Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev, g. Plohlu za zaigrano Tišino in g. Primožiču za poslovilni govor. Hčerka Olga z družino Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali: Salus, Metal - Kovačnica in uredništvo. Tel.: 0602 ŽIDI, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/128-92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 42 Nagradna križanka št. 41 - rešitev vodoravno: STA TRK, TOK, OER, AKTERKE, RA OBED, NOVO LETO, PISAR, EVFRAT, DURAL, ER, IZ, ZAMPA LEON, LIK, NJIVA BD, Pl, KOK, ORKA ACO, LAK, ŽELO, TAROK, OLIVIN, ARE, KAČON, DEDEC, RIN, AS, RIAL, SAKO, RO. Izžrebani reševalci, ki prejmejo knjigo ŠENTURŠEUCE, so: ■ ŠTEFANIJA BOŽIČ, SŽ - METAL RAVNE, d. o. o. ■ BORIS LONČAR, ENERGETIKA Ravne, d. o. o. ■ BERNARDA MAZE, SŽ - OPREMA RAVNE, d. o o. Nagradna križanka št. 42: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 29. 1. 1999 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. SLOV. GLEDALIŠKI IGRALEC SEVER PREPREKA h2o VISOKO INDIJSKO GORSTVO 23CO RDEČA POLJSKA RASTLINA LETALO KONEC POLOTOKA ELEK- TRIČNO NABIT DELEC KDOR BERE OSMI TON OD OSNOVNEGA RADIJ NOČNA PTICA A MESTO NA ŠTAJER- SKEM TUR R PISATE- LJICA VERDIJEVA OPERA A 12. IN 10. ČRKA PERJE PRI REPI MEHKO USNJE NATRIJ ZNAČAJ V SMUKEC, LOJEVEC OSEBNI ZAIMEK ZOZITEV MORJA. MORSKA... INDU- STRIJSKA RASTLINA ' IN 1. SAMOGLASNIK NAGLAŠENA BESEDA A PRVA ŽENSKA BRIGITA BUKOVEC MALO ZNANA VERDIJEVA OPERA 1 999 ŠOLSKI PRIPO- MOČEK SKAKALEC VRHOVNIK L gora v Karavankah E n OBRAT. ZASUK GOSTILNA NA MADŽARSKEM RJAVKA- STA PTICA PEVKA I R IME KARENINE REKA NA POLJSKEM REKA V NEMČIJI -PRITOK REKE MOZELE RDEČI KRIŽ DESNI PRITOK VOLGE ORIENT. PRAŠEK ZA LASE KURIRJI GRŠKO SVETIŠČE GEOMETRIJSKI POJEM N S GRŠKI BOG LJUBEZNI LETALIŠČE V STOCKHOLMU EDO RAVNIKAR A A NAJETE ZENSKE NA KMETIJI GORSKA PLANOTA MED DALMACIJO IN BOSNO N A ZVEZDA V OZVEZDJU ORI.A GORSKI REŠEVALNI ČOLN I 100 m2 R Telefoniranje bo odslej še bolj prijetno opravilo za nekoga, ki mu bo žreb določil glavno nagrado: podjetje Salus s sedežem v Mežici je namreč za reševalce tokratne križanke darovalo praktičen in lep telefonski aparat (Panasonic KT-T2365), vreden 14.500 SIT. V uredništvu lej privlačni nagradi dodajamo še tolažilne: trije izžrebanci bodo dobili izvod decembrske številke Koroškega fužinarja. Ime in priimek: .... Pod jetje oz. naslov: