LftsfcfJ&aa, ponedeljek 7* »eptenrtma i*f*»XX EOVENSK1 UREDNIŠTVO £N OPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINUEVA (JUGA 0 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije Is CNIONE PUBBLIC1TA ITALIANA 8. A„ MILANO TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31 Računi pri poštno čekovnem zavodu: Ljubljana Štev. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Meeećn a naročnina 11-— Ur. zrn toonnMtfO 15.20 Ur CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblieita di provenienaa itahana ed iS UNIONE PUBBUCITA ITALIANA 8. A^ MILANO. MtrMk delPaviazione itto In numerosi scontri 16 apparecchi britannici abbattuti dai cacciatori đeli'Asse • Kel cieto di dreta 4 »Liberator" distrutti H Quartier Generale delle Forze Armate coMiiuiica in data di 5 settembre 1942-XX 11 sfsrnonte boUettino di gucrra n. 831: Nel settore meridionaie del nostro schie-ramento sul fronte egiziano si č svolto ieri un eomhattimento contro unita di fanteria aemiea appoggiate da carri armati. II nemira ha subito DOtevoii perdite e laseiato nelle nostre mani alcune centinaia di pri-gionicri fra i quali il generale comandante del!a šesta brigata neo-zelandese. L'avtazione ha colpito concent ramenti di mezzi bllndatJ ed autoearri neniiei incen-diandonn oltre 40; in combattimenti sei ae-rei avversari venivano abbattuti. In nostro caccia non ha fatto ritorno alla base. II Quartior Generale delle Forze Armate eomunica in data tli 6 settembre 1942-X^w il seguente bollettlno di guerra n. 832: Sul fronte d'Egitto non ci sono stati ieri oombattlmenti di partieolare rilievo. L'a-viazienc ilaliana e germanica ha svclto par- tieolare attivita. attaccando tn pio riprese con visibili effetti. gruppi di carri armati e di automezzi sulle linee avanzate e nelle retrovie nemiche. Gli aeroporti avversari della zona sud-ovest di Alessandria sono stati intensamente bombardati da nostri ve-livoli. In numerosi scontri sedici apparecchi britannici risultano abbattuti dai cacciatori dell'Asse. Nel cielo di Creta, durante ona tentata incursione di aeroplani americani, quattro »Liberator« sono stati distrutti, due dalla caecia tedesca e due dalla tli fesa contrae-rea delPisoIa. Sull'aerodromo di Micabba nostri bombardieri hanno sganciato anche ieri numerose bombe dirrompenti ed in-cendiarie. Dalle varie missioni di guerra tre nostri aerei non sono ritornatt. Velivoli da caccia Inglesi hanno mltra-gliato alcuni battelli da pešca al lai go di Sicuglianza marina (Agrigento) causando un morto e alcuni feriti tra i pescatori. Delovanje letalstva v Egiptu V številnih spopaSm je bilo sestreljenih 16 angleških letal — Nad Kreta zrušena 4 ameriška letala Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 5. septembra naslednje 831. vojno poročilo: Na južnem odseku naše razvrstitve na egipt^ks'm bojišču se je včeraj vršila bitka z edinkami sovražne pehote, ki so jih podpirali tanki. Sovražnik je trpel znatne izgube in je pustil v naših rokah nekaj sto-tin ujetnikov, med njimi nekega generala, poveljnika fi. novozelandske brigade. Letalstvo je zadelo zbirališča sovražnih oklopnih vozil in prevoznih avtomobilov ter jih zažgalo 40; v letalskih spopadih v zraku je bilo sestreljenih 6 sovražnih letal. Eno nase lovsko letalo se ni vrnilo na oporišče. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavi! 6. septembra naslednje 832. vojno poročilo: Xa fronti v Egiptu včeraj nI bilo posebnega poudarka vrednih borb. Italijansko in nemško letalstvo je bilo zelo živahno in je napadlo večkrat z vidnimi učinki skupine tankov in motornih vozil v sprednjih črtah in v zaledju sovražnika. Naša letala so močno bombardirala nasprotna letališča v pasu južnozapadno od Aleksandrije. V številnih spopadih so lovci osi sestrelili 16 angleških letal. Nad Kreto so bili med napadom ameriških letal sestreljeni 4 »Liberatorji«; dve letali so uničili nemški lovci, 2 pa protiletalska obramba otoka. Naši bombniki so rudi včeraj odvrgli na letališče v MJkabJ številne rušilne in zažigalne bombe. Z raznih vojnih poletov se niso vrnila 3 naša letala. Angleška lovska letala so obstreljevala s strojnicami ribiške čolne na morju pred Sicugliano Marino (Agrigento). En ribić je bil ubit, nekaj pa ranjenih. Darovi Stranke za borce ra egiptskesn bojišču Z egipiske fronte, 7. sept. s. Inspektor PNF za Libijo, narodni svetnik Davide Fossa. je v sporazumu s propagandnim uradom vrhovnega poveljništva razdelil na tisoč? zavojčkov, ki so jih ženski Fašiji darovali italijanskim in nemškim borcem na fronti pri El Alamcinu. Narodni svet- nik Fossa je obenem s pozdravom Stranke izročil stvaren dokaz občestva zvestobe in volje kakršno je občestvo italijanskega naroda in njegovih borcev, ki tvorijo edinstven blok, usmerjen k skupnemu idealu. Podporna akcija, ki se je pričela v preteklih dneh, se bo med četami Osi nadaljevala z nadaljnjo razdelitvijo darov, dokler vsak posamezni borec ne bo dobil svojega zavoja, čete so z vidnimi izrazi hvaležnosti in veselja sprejele plemenito pobudo, ki kaže, kako Stranka sledi in razume žrtve vojakov, ki se bore v Afriki in kako vsa država z darovi manifestira svojo hvaležnost tistim, ki služijo domovini v vojni. Zgledna borbenost posadke izvidniSkega letala Operacijsko področje, 7. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v severni Afriki.) Nenavadna prigoda se je pripetila nekemu našemu izvndniškemu letalu v egiptski puščavi. Ko je letalo odšlo na svoj običajni vojni polet, je po preiskavi širokega odseka opazilo dolgo vrsto sovražnih oklopnih vozil. Iz primerne višine je letalo z vso silo napadlo in zadalo udarce sovražnim sredstvom, najprej z bombami in nato s strojnicami. Nekaj vozil je bilo zažganih, druga so se ustavila in se niso več premaknila z mesta. V teku posebno drznega napada iz višine nekaj metrov je protiletalski ogenj sovražnika objel letalo, ki je bilo v več delih zadeto. Letalo se je nagnilo, a mu je uspelo zopet priti v višino. Posadka je nato opazila, da so bili nekateri važni deli letala poškodovani in da povratek na izhodiščno oporišče ne bi bil več mogoč. Kljub temu se posadka ni hotela dati ujeti. Manevrirala je v zraku, dokler je mogla, nato pa je poklicala na pomoč s pomočjo radijske postaje in pristala v puščavi. Klic na pomoč so naše postaje ujele. V ogromni puščavi je podsadka čakala blizu svojega letala na reševalce. Kasneje je res neko italijansko letalo dospelo nad izgubljence in je po preučitvi terena samo pristalo v puščavi ter vzelo posadko izvidni-šega letala v svoj krog. Vsi so se tako vrnili na izhodiščno postojanko. Uničena je zadnja večja skupina partizanov na Hrvatskem Zagreb, 6. sept. s. Uradno poročilo javlja, da so se ob koncu avgusta z uspehom zaključile akcije proti partizanom v zapadnem področju Hrvatske in sicer v Djopo-vem in Vrgorcu. Poveljništvo oboroženih sil objavlja naslednje podrobnosti: Med 29. avgustom in 2. septembrom so operacije vodile edinice italijanske in hrvatske vojske ter oddelki protikomunistične milice prostovoljcev. S severa in juga so obkolile drugo brigado partizanov, Id je imela občutne izgube: 1008 mrtvih s poveljnikom brigade in 2 bataljonskima poveljnikoma ter nekaj sto ranjenih. Zajeta je bila velika, količina orožja, streliva, sanitetnega materiala, živeža in živine. Tolpe, ki so se stvorile iz ostankov oddelkov, ki so jih italijanske čete potolkle v Bosni in Hercegovini, lahko smatramo za popolnoma uničene. Hudo bombardiranje južne Anglije Berlin, 6. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da. so včeraj nemška lahka vojna letala bombardirala iz nižine vojaške naprave v mestu Do\veru. Nekaj poslopij je bilo uničenih. Bombe velikega kalibra so pretrgale na več krajih cesto v Canterbury. Tudi pristaniško mesto Norvvich je bilo cilj hudega letalskega napada. Včeraj popoldne so nemška rušilna letala bombardirala ob ustju Temze tudi pristaniško mesto Sou-thend on Sea. Drugi napadi so bili naperjeni na industrije severno od Londona in na pristaniška mesta ob južni angleški obali. V bližini mesta Jeo\vy v južni Angliji so bombe velikega kalibra, odvržene na neko postajo, hudo poškodvale več vlakov, ki so stali na postaji. Bojna letala so prodrla tudi do mesta Dorchester v južni Angliji in bombardirala naprave vojne industrije. 3000 zmag enega samega lovskega odreda Berlin, 6. sept. s. Odred lovskih letal pod poveljništvom majorja Golloba je pred dnevi dosegel svojo 3.000. letalsko zmago. Skupine tega zmagovitega odreda lovcev so se udeležile nestevilnih, operacij na raznih bojiščih, zlasti v vojni proti Franciji ter na Balkanu, največje zmage so pa dosegle na vzhodni fronti Angleški napad na francosko mesto Vichy, 6. sept. s. Angleška letala so napadla Rouen. Odvrgla so kakih 100 bomb, ki so povzročile znatno škodo v trgovskih in delavsk'h četrtih mesta. Med ranjenci, ki jih je 150, je največ žensk in otrok. Inseriraj v »Slov. Naroda44 voresiisk zavzet Z npm je padlo zadnje oporišče sovjetske mornarice na črnem morju Ogorčeni boji na periferiji Stalingrada Iz Hitlerjevega slavnega stana, 6. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Padla je pomorska in celinska utrdba Novorosijsk, ki je bila zadnje važno vojaško pristanišče, preostalo še sovjetski mornarici v Črnem morju po padcu Se-vastopolja. \Yurtemberške, badenske, frankovske in hessenske divizije so dosegle to krasno vojaško zrnato s sodelovanjem rumunske konjenice v večdnevnih hudih borbah proti utrdbam in v najtežjih terenskih okoliščinah. Količina plena bo še ugotovljena. Nedeljsko vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Xa Tarnanjskem polotoku je bil v naglih sunkih proti jugu strt poslednji odpor sovražnika in s tem zavzet ves polotok vzhodno od Kerške ožine. Zajeti so bili številni ujetniki in zaplenjenih 37 lahkih in težkih topov. Pred Novorosijskom prodirajo nemške in rumunske čete proti močno zgrajenim postojankam v hudih borbah zmerom bliže mestu. Nemški brzi čolni so prodrli v vzhodni del črnega morja. Potopili so 4 parnike in 4 manjše ladje s skupno 9500 br. reg. tonami. \a Kavkazu so zavzele gorske čete po večdnevnih bojih proti trdovratnemu sovražnikovemu odporu nadaljnji visokogorski prelaz. Ogorčeni boji okrog Stalingrada se nadaljujejo. Tudi včeraj so se izjalovili s sodelovanjem letalstva razbremenilni napadi zelo močnih sovražnikovih sil s severa. Pri tem je bilo uničenih 84 tankov. Stalingrad, letališča vzhodno od Volge in zveze za dovoz so bile bombardirane podnevi in ponoči. Dva vlačilca na Volgi sta bila poškodovana z bombami. Na prostoru okrog Voroneža je bilo med sovražnikovimi letalskimi napadi na nemško letališče v spopadih v zraku sestreljenih 27 sovjetskih letal brez lastnih izgub. Južnozapadno od Kaluge in južnovzhod-no od Rževa so bili sovražnikovi napadi zopet brezuspešni. Več sovjetskih letališč je bilo nenadoma napadenih z letali, pri čemer je bilo 20 sovjetskih letal uničenih na tleh. Okrog mostišča prt Volhovu, Južno od Ladoškega jezera in na obkoljevalnl fronti pri Petrogradu so se izjalovili ponovni napadi sovražnika. Mornariško topništvo je potopilo pri Kronštatu čoln za iskanje min in vlačilec, nadaljnji čoln za iskanje min pa je bil v Finskem zalivu poškodovan z bombnim zadetkom. Na fronti ob Ledenem morju so bojna letala bombardirala z dobrim učinkom letališče Murmanska in bližnje železniške naprave. V času od 25. avgusta je izgubilo sovjetsko letalstvo 1063 letal, pri čemer je bilo 812 letal sestreljenih v spopadih v zraku, 175 po protiletalskem topništvu in 83 po oddelkih kopne vojske, ostanek pa uničen na tleh. V istem času je bilo izgubljenih na vzhodni fronti 49 lastnih letal. V severni Afriki so nemški in italijanski letalci obmetavali z bombami angleške postojanke, zbirališča oklopnih vozil in letališča. Po zadetkih v polno so bile opažene eksplozije in požari. Nad severnoafriškim bojiščem tn nad Kreto je nemško in italijansko letalstvo sestrelilo 20 sovražnih letaL Pri poletih nad zasedeno ozemlje na zapadu je bilo v letalskih bojih sestreljenih 10, nad Severnim morjem in Rokavskim prelivom so edinice vojne mornarice sestrelile 2 angleški letali. Nemško letalstvo je bombardiralo Industrijske in prometne naprave na angleški jugovzhodni obali in v vzhodni Angliji. Srditi boji za Stalingrad Berlin, 6. sept. s. Glede bitke za Stalingrad se doznava iz vojaškega vira, da je sovražnik skušal z uporabo svežih rezerv nuditi nov obupen odpor v utrjenem pasu. Nemškim četam je uspelo obvladati nadaljnje številne bunkerje ter zavzeti nadaljnje ozemlje kljub silnim protinapadom sovražnih oklopnih siL Nemško topništvo je učinkovito obstreljevalo neko močno topniško skupino sovražnika. Nastale so velike eksplozija. Oklopne skupine so odbile, deloma iz največje bližine, boljševiške protinapade, ki jih je podpiral močan ogenj topništva. Z novo prispelimi pehotnimi in oklepnimi silami so boljševiki na severni sta-lingrajski fronti povečali med Volgo in Do nom svoje razbremenilne napade. Boljševiki so tu vrgli v boj 10 divizij strelcev in 7 oklopnih brigad. Kljub temu je Nemcem uspelo, te napade odbiti in uničiti 84 tankov. Nekaj napadov oklopnih sil je bilo gladko odbitih z bojnimi letali in strmoglave!. Številni so bili boljševiki tanki, ki so bili onesposobljeni tako severno kakor zapadno od mesta Obtičali so v ogromnih luknjah, ki so jih napravile letalske bombe. Nekaj manjših krajevnih vdorov, kd so se zjutraj boljševikom posrečili, je bilo z nemškimi popoldanskimi protinapadi popolnoma odpravljenih. Rumunske čete pred Stal in gradom so zavzelo po izredno hudih borbah neko na- - _.Viacimirovka /6ar7Ia ,T5a—^Verh Baskunčak 4 Cerni ]3tJ 4< i r g i S k a step SO 100 2C0kn» cevovod za nafto železnice IAA ležeča nafte j^.« selje ter so po zavzetju nadaljnjih utrd-bjc kljub hudemu soražnemu obrambnemu ognju zasedle neki kraj,,ki je močno utrjena strateška točka. Nemške letalske skupine so močno bombardirale vse utrdbene naprave v Stalin-gradu. Strmoglavci so uničili tri postojanke protiletalskega topništva. Ob letalskih napadih so bile ponovno zadete tudi železniške naprave in proge severno od Stalingrada. Več vlakov je bilo uničenih. V pretekli noči so letala bombardirala z bombami največjega kalibra mesto Stalingrad in več letališč vzhodno od Volge. Nemški lovci so sestrelili 36 sovražnih letal, protiletalsko topništvo jih je pa zrušilo 10. Kako so potekli zadnji boji za Novorosijsk Berlin, 6. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemške in rumunske čete vdrle globoko v zunanji utrjeni pas Novo-rosijska in se pribiližale s koncentričnim manevrom mestu. Neka utrjena višina je bila zavzeta v naskoku. Odbiti so bili vsi sovražni protinapadi, ki so bili izvedeni ob podpori močnih skupin borbenih letal, topništva vseh kalibrov, mornariškega topništva in z izbranimi če-tamt, ki so bilo opremljene z izredno številnimi tanki. Sovražnik je imel izredno hu le izgube. Ugo« tovljeno je bilo, da so med padlimi bjljže-viki tudi višji oficirju Skupine nemškega letastva so znatno prispevale k uspehu v teh borbah. V do'V» nah visokega Kavkaza so bili v borbah moža z možem odbiti napadi, ki jih je podpiralo topništvo. Planinske čete so po 7h0 žilavi borbi zavzele zopet neki visokogorski prelaz. Učinkovit napad na Murmansk j Berlin, 6. sept. s. Glede akcije na fronti ob Ledenem morju se doznava iz vojaškega vira, da so nemška vojna letala zadala nadaljnjo hudo škodo pristaniškim napravam v Murmansku in sicer v severnih ee„ trtih mesta. Spremljajoči lovci so sestrelili 12 sovražnih letal, med njimi tri bombnike, četrti bombnik pa je bil zrušen na skrajnem severu nad nemškimi črtami. Duce nagradil družine s številnimi sinovi vojaki Run, 7. sept. s. Duce je včeraj sprejel v Beneški palači poglavarje družin s številnimi otroki, ki so vpisani v Zvezo družin s številnimi dečki, ter imajo več svojih sinov pod orožjem. Njim so bile dodeljene denarne nagrade predsedništva Zvezo v zneskih 20.000, 15.000, 8.000 in 5.000 lir. Te vsote So bile po Ducejevi odločitvi podvojene. Nagrajenci so: Pogino Domenico, oče 12 sinov, od katerih jih je 9 v Vojski, stanujoč v Sepinu (Campo Basso); Cotzia Andrej, oče 15 sinov, od katerih jih je 8 v Vojski, stanujoč v Nuorus Perfetti Žita, vdova po Maziju, mati 9 sinov, od katerih jih je 8 v Vojski, stanujoča v Pescari, njen deseti sin, odlikovanec z zlato kolajno, je padel v Španiji; Contini Salvatorica, vdova in mati 8 sinov pod orožjem, stanujoča v Sas-sariu; Urcioli Bartolomei, oče 11 sinov, od katerih jih je 7 pod orožjem, bivajoč v Neaplju. Navzoči so bili podtajnika notranjega ministrstva in ministrstva za ljudsko kulturo, predsednik Zveze družin s številnimi otroki, generalni direktor demografskega in rasnega urada in tajnik Zveze. Pod ta j-nrk notranjega ministrstva je odredil pozdrav Duceju. Predsednik Zveze princ Bor-ghese je pozdravil Duceja in poudaril, kako družine s številnimi otroki dajejo v Izrednih časih največje žrtve a tem, da se njih vpoklicani sinovi bore na fronti. Od petih navzočih družim s 56 živečimi sinovi jih je 40 vpoklicanih. Predsednik Zveze je zaključil svoj pozdrav z izjavo, da so te družine srečne zaradi svojih žrtev, kaVi za njih je Se bolj ko za druge sedanja vojna vojna za njih stvar, za stvar pravice narodov, katerih naraščaj se množi, v primeri a bojazljivimi narodi, ki požrešno branijo svoje mesto potomcem ter se brez spanja na bodočnost starajo. Tem bolj se krčevito drže na svojem mestu, čim bolj so prepričani, da ga morajo izgubiti. Duce je poslušal z živim zajnimanjem nagovor ter izjavil, da je vesel, ker je spre-jcJ in nagradil tako zaslužne družinske poglavarje, na katerih temeljita zlasti v trenutkih, kakršni so zdaj, upanje In sreča domovine. Duce se je potem razgovarjat z vsakim posameznim nagrajencem in se podiobno zanimal za vse njih svojce. Svečanost se je zaključila s popdravom Du- ceju, Id ga je odredil podtajnik notramjeg* n.Jnistrstva. Ducejev obisk na nekem letališču j Rim, 6. sept. s. Duce je ob spremstvu §e-« fa Glavnega stana Vojske ter šefov Glav-, nega stana za letalstvo in mornarico prišel na neko letališče v Srednji Italiji, kjer je pristvoval važni preizkušnji uporabe letalske bombe. Po preizkušnji je Duce pilotom in tehnikom izrazil svoje visoko zadovoljstvo. General Garibaldi pri mitičnem bataljonu „Nizza" Trieste, 7. sept. s. Včeraj je generalnt konzul Ezio Garibaldi ob spremstvu triest-skega Zveznega tajnika in poveljnika šeste cone Crnih srajc prinesel svoj garibal-dinskj pozdrav bataljonu »Nizza«, ki ga tvorijo legionarji pripadajoči nizzanskl akcijski skupini ter se nahajajo še mesec dni nekje na Carsu. Generai Garibaldi je ob tej prilik-' naslovil na prostovoljske oddelke navdušen govor, poveličujoč njUi garibaldinskega duha. Manifestacija se je zaključila z izrazi globoke zvestobe m> vdanosti Črnih srajc do Duceja, Obisk Eksc. G nI Matija v Monakovu MOnakovo, 6. sept. s. Poveljnik SA oddelkov Lutz je priredil ob^d v čast šefa glavnega stana Milice generala Galhiatija, Obeda so se udeležili von Epp, okrožni vodj Giessler, ministrski predsednik Sis* bert, višji župan Fichler. minister Petruc-ci, italijanski generalni konzul v Monako-vu, podpoveljnik SA oddelkov Silttner, zastopniki nemškega letalstva ln vojske' ter številni višji oficirji SA. Obisk generala GaJbiatija priča o globokem tovarištvu ln neomajni veri v skupno zmago. Ta čustva, ne potrjujejo samo znova dejanskega sodelovanja med oboroženimi silami obeh revolucij, kakor so poudarili v svojih govorih Lutz, Giessler tn Eksc. Galbiatl, temveč izražajo tudi solidarnost italijanskega in nemškega naroda, ki se v orežju zeđinjen* bonta za triurni novega reda v Evropi. Stran 2 »SLOVENSKI NARODi, ponedeljek, 7. septembra 1942-XX. Stev. 204 Plemenito darilo ljubljanskim revežem Nedavno je obiskal Ljubljano poveljnik II. armade. Eksc. armadni general Murio Roatta. V spremstvu poveljnika XI. armad-nega zbora Lksc. Marža Robot t na se jc visok? dostojanstvenik na ljubljanskem magistratu sestal z županom generalom Leonom Rupnikom. Armadni general Eksc Maro Roatta je v ljubeznivem raz podaljšano« lepo vreme, podaljšana kopalna sezona. Vreme se ravna po koledarju, kakor da bo letos res do 22 septembra poletje. Prvi teden tega meseca je bil lepši in toplejši kpkor so bili posamezni tedni julija. Kopalci so bili v zadnjih tednih zado-voljneši z vremenom kakor sredi poletja. Tako smo tudi vč:raj uživali vse blagodati prave poletne nciclje. Najbrž je bila zadela tako lepa v tem koledarskem pc letin ali, če hočete, je bil to labodji spev poletja. Kopalci so imeli zdaj dovolj časa, da so si nabrali solnčnih zaiog za zimo ter da so počrneli po želji modernih vzorih. Včerajšnje BOlnce je bilo nameček, tako rekoč že čez dobro mero. Popoldne je na jugu začelo pogrmevatl in proti večeru se je pooblačilo, veselje kopalcev je pa ostalo vendar neskaljeno, saj niso nič zamudili: bUo J3 dovolj solnčenja in kor>anja. pa bi se najbrž tudi ne pritoževali, če bi dež pregnal aoparico. Vendar dežja ni bilo tudi včeraj. Davi se ni obetalo, da dobimo dež Je danre, čeprav je bilo delno oblačno. Kopal ško življenje v Ljubljani se ni tako razmahnila že dolga leta kakor v zadnjih trdnih. Včeraj so je pa celo zdelo, da je višek sezone. čeprav je bilo zadnje čase tudi ob delavnikih izredno živahno v vseh ljubljanskih kopalLščh, zlasti med popoldanskim odmorom, vn^dar takšneca navala, kakršen je bil včeraj, menda doslej ni bilo. Solnčišča v kopališčih in bregovih Ljubljanice so bili v pravem pomenu besed pokriti s kopalci. Obrežji Ljubljanice sta bili povsem rdečkasti — zelenje je povsem izginilo v poplavi pordele kože. Popoldne je bilo desno obrežje Ljubljanice, prulska stran, tako pokrito s kopalci, kakor da bi jih nalepil drugega tik ob drugem. To je bil nek<-> vrste živ katalog ko-pali^koga življenja. Obrežje je precej strmo in k~r so bili tesno zasedeni vsi prostori na ravnem, se je res zdelo, da so bili kopalci fcakor nalepljeni navzdol od brejra do struge. Seveda je bilo vse tesno zase- deno tudi na trnovski strani, kjer je sicer precej več prostora, a zato tudi tja zahaja tem več kopalcev. Nekateri so si menda tam že pridob li domovinsko pravico. Zdi se, da so se povsem preselili na Trnovski pristan ter se udeležujejo vs?ga družin-skeg-a življenja. Tam jedo. spijo in, kar je seveda glavno, prelacajo svoje kosti, bodisi na goli zemlji ali na pokri valih. Zadnii sledovi trave izginjajo. Kdor ima dovolj prostora, leže v vsej dolžini vznak ali na trebuh pred solnčnlm božanstvom, drugi s*o pa morajo zviti po modelu, ki jim ga nudi najožja okolica. Kljub temu so našli kopalci tudi včeraj še prostor za razne igre. za nekakšno odbojko; kvarto-pirci ne rabijo mnogo manj prostora, ker jih je zato tem več. Med kopalci v tem ljudskem kopališču je v večini sicer mladina, vendar tudi starejši niso rzjema. Moda kopanja, odnosno prelaganje kosti na solnčnem nabrežju, te tako sugestivna, da si ji upirajo le redki. Včeraj bi lahko priredili pravo ljudsko štetje na begovih Ljubljanice na Prulah in v Trnovem in najbrž bi tam našteli najmanj pol ljubljanskega prebivalstva. Druga polovica pa je bila najbrž v drugih kopališčih. Voda je bila včeraj tako topla, kakor v toplicah. Kljub nenavadni suši je bMo vendar vode še dovolj. Zdaj so pa v navadi tudi suhe kopeli. Vedno bolj slovi kolezijsko. letos ^suho kopališče«:. Včeraj je bilo tam več sto kopalcev, kar ni malo, če pomislimo, da tam najdejo prostor v glavnem le v bazenih in na njegovih robovih. V velikem bazenu je pa tudi igrišče, ne le solnčišče — Kopalci so včeraj celo tožili nad vročino, kar je vsekakor nenavadno, saj jim sicer ni nikdar vročina dovolj velika. Silno jih je žejalo. zato so pa lahko imeli lepo žetev podjetni prodajalci sadja, ki so prišli ponujat hruške in grozdje v kopal'šča. O drugih včerajšnjih praznovanjih ne kaže govoriti, če se že oziramo na večino — in večina Liubljančanov je včeraj prebila v kopališčih. KEDELJSKI SPORT Plavalni dvobaj Italija — Nemčija 42: 40 Itali|an0m je uspelo neugodno stanje točk prvega dne izboljšati in zmagati — Visok poraz slovaških nogometašev v Zagrebu Ljubljana, 7. avgusta. Športni spored včeraišnje nedelje je obsegal poleg vrste manjših tudi dve večji, mednarodni prireditvi: italijanski plavalci so se v Genovi pomerili z nemškimi, slovaška nogometna reprezentanca pa je gostovala v Zagrebu in nastopila proti hrvatski. Po svoje sta se ofce končali vsaj delno presenetljivo. Kakor ni bilo mogoče predvidevati zmage Italijanov v Genovi, ker so bili Nemci favoriti, tako se ni računalo, da bodo Slovaki podlegli z malone olimpijskim rezultatom. O obeh prireditvah smo doslej zvedeli naslednje: Žižek je navdušil tisočglavo množico Nemci so poslali v Genovo moštvo, ki gotovo ni najboljše, ki bi ga zmogli v normalnih razmerah. Kljub temu pa nadomestni možje le niso toliko slabši, da bi bilo že pred dvobojem mogoče trditi, da bo zmaga pripadla Italiji. Nemško reprezentanc« so sestavljali Daubler, Schlii-ricke, ?,einhardt, Sietas, Laskovvski, Krebs, Manike, Hasse, Aderholt in Kitzig. Prva točka na sobotnem sporedu je bilo tekmovanje na 400 m prosto. Za Italijo sta startala Žižek in Signori, za Nemčijo pa Laskovvski in Daubler. S precejšnjim naskokom je zmagal 2ižek. medtem ko je ostala trojica vodila ogorčeno borbo za mesta. Drugi je bil Laskovvski. tretji Signori in četrti Daubler. Po klasifikaciji 4. 3, 2, l je vodila Italija 6:4. Sledili so nato skoki, kjer sta oba Nemca Hasse in Anderholt zasedla prvi dve mesti. Stanje točk se je spremenilo v korist Nemčije 11:9. Na 200 m prsno so bili Nemci absolutno boljši. Zmagal je Laskovvski, drugi je bil Sietas, tretji Italijan Bertetti. Točke 18:12 za Nemčijo. Najbolj napeta in ogorčena borba se je razvila nato v zadnji točki sobotnega sporeda, v plavanju na 100 m prosto. Italijan Costa in Nemec Schliiricke sta bila skoro enakovredna. OdloČil je zmago zase Costa. Tretji je bil Italijan Vittori, četrti Nemec Reinhardt, Zaključno stanje točk v soboto je bilo 22:18 za Nemčijo. V nedeljo je bila najprej na sporedu j tekma na 100 m hrbtno. Zmagal je Nemec Krebs. drugi je bil Italijan Angelli, tretji Prehlad Začelo se je včeraj zjutraj. Prebudil sem ?e z občutkom kakor da mi je glava polna žarečega oglja in kakor da mi iz oči švigajo iskre. Počutil sem se zelo slabo in ta čas, ko sem razmišljal, dali bi se dal v primeru smrti pokopati na pokopališču ali sežgati v krematoriju, sem začel kihati, da so se stene kar tresle. Kako sem se prehladil. sam ne vem. Moja žena trdi, da sem začel prezgodaj nositi volnene s»odnje hlače. Prav mi je, pravi. Mož se ženi nikoli ne smili. — Da, da, — me je oštevala. — Vsi moški ste enaki, čim te malo zaboli, misliš, da bo po tebi. Zakaj nisi kakor jaz? Ali si me že kdaj slišal tarnati? Bože moj. večkrat ml je kakor da bom zdaj zdaj izdihnila, pa se vendar držim pokonci, če bi bil ti kakor sem jaz . . . Morda bi se bil moral obrniti na zdravnika, toda vsi r.«:oški smo pač lahkomiselni in tako nisem ničesar ukrenil. Odš*i sem v pisarno in — kihal. — Oh, mi je dejal tovariš. — Ali si se prehladil ? Sovražim ljudi, ki zastavljajo tako neumna vprašanja. Seveda ne kiham za zabavo. — Poznam sijajno sredstvo zoper prehlad, — je nadaljeval moj tovariš. — Poskusi s If.p tabletami, prepotil se boš in prehlada bo konec. Moral bi ga bil kresniti po glavi z ravnilom, ki sem ga drža v roki, toda takrat še nisem slutil, kaj vse se mi bo pripetilo. Vsakdo, ki sem ga srečal, ml je priporočal nekaj drugega. Popoldne, ko sem se vrnil domov, sem nagel tam svojo taščo. Blaga duša je takoj poslala sosedovega otroka na svoj dom po steklenico krepilnega vina. Dejala je, da mi bo to takoj pomagalo. Ko je sosedova hčerkica prinesla taščino vino, me je vprašala, dali sem se že najedel surove čebule. Njena mama trdi, da je to sijajno sredstvo zoper prehlad. Kupil sem torej čebule tn vseh drugih sredstev, kar so mi jih bili dobri ljudje priporočili čez dan. Legel sem na posteljo, si ovil vrat s staro ženino nogavico in za-mrmral med kihanjem sam pri sebi: no, le počakaj, ti preklicani prehlad, ti že pokažem 1 Začel sem s H1;j tabletami in žalil sem jih s konjakom. Da bi se pomiril, sem popil še čašo limonade. Takoj sem pa začutil, da se mi bo nekaj pripetilo, če takoj ne ukrenem vsega potrebnega za take primere. Hitro sem popil v skodelici mleka nekaj kapljic zdravila za okrepitev želodca. Pozneje so ml rekli, da sem si moral z vilicami raniti jezik in da mi zato nobena jed ne diši. Začel sem težko dihati In zato sem popil čašo vina za okrepitev. Dišalo mi je kakor ribje olje. še preden sem se onesvestil sem fantaziral nekaj o luči, o ognju, ki se ml je vedno bolj bližal In ki je nazadnje za-žgal še staro ženino nogavico, ovito okrog mojega vratu. Toda vse to ni nič pomagalo. Prehlad se je razvijal in prodiral vedno globlje. Ponoči sem že tako hudo kasijal, da Je popadala z mene vsa posteljnina in tako sem se Se bolj prehladil. Drugi dan sem se počutil tako slabo, da ml niti na misel nI prišlo, da bi sel v pisarno. Nisem si upal poslati po zdravnika, ker bi bil gotovo opazil, kaj vse sem ponoči zavžil in moral bi me ovaditi zaradi posku-šenega samomora. Popoldne me je žena zaviVi v rjuho, namočeno v gorčični raztopini. Dejala je, da Zvezni tajnik za ranjene in bolne vojake Ljubljana, 5. septembra. Zvezni tajnik je odredil, naj se pošlje v vojaško bolnišnico zelenjava in sadje, ki je bilo pridelano v vojnem vrtu, katerega je Zveza fašijev uredila v vrtu sedeža. Danes popoldne je tajnica ženskih fašijev odšla v vojaško bolnišnico in izročila ravnateljstvu doslej nabrane pridelke. Telovadni nastop GILLa Ljubljana, 5. septembra. Tiskovni urad Zveze fašijev poroča: Z današnjim telovadnim nastopom otrok kolonije »Antonio-Brajer«, prirejenim za male tovariše, ki so se vrnili iz kolonije San Terenzio (La Speziak se je zaključilo delovanje kolonij, ki jih je v tekočem letu organiziralo Zvezno pover-jeništvo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani. Zvezni pod poveljnik GILLa je izročil malim darove v imenu Zveznega tajnika, ki je že izrazil svoje zadovoljstvo otrokom j iz San Terenzija včeraj ob njih povratku 1 ob slovesni zaključitvi kolonije. drugi italijanski zastopnik, četrti Nemec Manike. Razmerje točk je ostalo nespremenjeno 27:23. Dva učinkovita uspeha je italijansko moštvo zabeležilo na progi 1500 m prosto. Za Italijo sta startala Močan in Schippizza. za Nemčijo pa Daubler in še eden. Zmagal je Močan, drugi je bil Schippizza, tretje in četrto mesto pa je pripadlo Nemcema. S to zmago je bilo stanje v točkah izenačeno 30:30. Sledili so zopet skoki, kjer se je izkazal Nemec Hasse. Italijani so zasedli drugo in zadnje mesto. Po predzadnji točki je Nemčija vodila 36:34. Zaključno točko je tvorila štafeta 4 krat 200 m prosto. Nemci so postavili na start Schliirickeja, Reinhardta, Laskovvskega in Daublerja. V italijanski štafeti je kot zadnji plaval 2ižek. za katerega so vsi računali, da bo odločil zmago v korist Italije. To se je res zgodilo. Žižek je z lahkoto preplaval svojega nasprotnika ob ogromnem navdušenju večtisočglave množice. Tako je zmagala Italija 42:40. Na sporedu je bila tudi vvaterpolo tekma, za katero pa nam ni doslej znano, kako se je končala. Tehnični rezultati sobotnega sporeda. 100 m prosto: 1. Costa (I) v 1:01.7, 2. Schliiricke (N) 1:01.7, 3. Vittori (I) 1:02.1. 400 m prosto: 1. Žižek (I) 4:56, 2. La-skowsky (N) 5:11, 3. Signori (I) 5:16.2. 200 m prsno: 1. Laskovvsky (N) 2:39.5, 2. Sietas (N) 2:51.8, 3. Bertetti (I) 2:56.4. Skoki s 3 meterske deske: 1. Aderholt (N) 149.21, 2. Haase (N) 143.83, 3. Ferraris (I) 128.15. Kakor kažejo gornje številke, s katerimi se bomo podrobneje pobavili kasneje, so bili doseženi v plavalnih disciplinah izvrstni rezultati. Hrvatska —Slovaška 6:1 (1:0) Na igrišču Concordie je bila včeraj v prisotnosti več tisoč gledalcev reprezentančna meddržavna nogometna tekma Hrvatska : Slovaška. Hrvatom se je posrečilo doseči zasluženo visoko zmago 6:1 (1:0). Hrvatska reprezentanca je bila sestavljena večinoma iz igral cev Gradjanskega. Od Concordie je igral Montsider. Hrvatsko moštvo je igralo v prvem polčasu zelo raztrgano in se igralci niso mogli znajti. K sreči Slovaki napak Hrvatov niso znali izkoristiti in so celo utrpeli gol, ki ga je zabil Welfl. V drugem polčasu pa je hrvatsko moštvo zaigralo kakor prerojeno. S točnimi dodajanji so z lahkoto osvajali prostor in nadigrali slovaško obrambo. Uspehi, ki je bil mnogim realizator Welfl, so se naglo vrstili, medtem ko so Slovaki zmogli le častni gol. Krožna dirka po Piemontu Včeraj je bila s startom v Torinu 34. krožna kolesarska dirka po Piemontu, ki je štela tudi kot ocena za vojno krožno dirko. Proga je bila dolga 209.9 km. Dirka je potekla precej monotono. Edini poskus pobega je napravil Bartali, kar mu je na cilju prineslo le — drugo mesto. Zmagal je Magni Fiorenzo, ki je prišel na cilj po 6 urah, 14 minutah, 2.3 sekunde vožnje ali s povprečno hitrostjo 33.189 Prodafa plemenske živine Po nalogu Kmetijskega oddelka Visokega koraisariata obveščamo kmetovalce, da bo v sredo dopoldne, dne 9. septembra t. 1., od 8. do 3. ure v klavnici v Ljubljani, prodaja plemenskih krav, prešičev in koz po ugodnih cenah. potegne to vse iz človeka. Mene je potegnilo to celo iz postelje. Ko sem zadremal in se zopet prebudil, sem ležal na tleh kraj postelje. Proti večeru me je prišel obiskat sosed in dejal je: — Slišim, da ste se prehladili. Ali ste že preizkusili... Samo moji izčrpanosti in oslabelosti se mora zahvaliti, da je še živ. Zadnje, ker sem poskusil, je bila avtomi-gestija. Približno milijonkrat sem dejal sam pri sebi: — Ne, nisem prehlajen! — Namen tega je, da prepriča človek samega sebe, da ni prehlajen in ko to verjame, je vseeno, da-li je zares prehlajen ali ne. To je bilo sicer naporno, ker sem bil že ves hripav, toda znano je, da to pomaga, a česa bi človek ne storil za svoje zdravje! Glava me je bolela tako, kakor da bi me bil kdo udrihal po nji s kladivom, kihal sem in kašljal na vse pretege in vendar me je avtosugestija povsem izlečila. Bil sem trdno prepričan, da sem zdrav. Izmed vseh priporočenih in preizkušenih sredstev je bila torej avtosugestija še najboljša. Ne vem, samo, da-H bi ne bilo še boljše tisto sredstvo, o katerem sem čital v neki stari knjigi. To je neko čudodelno sredstvo, ki se lahko uporablja proti nahodu, pa tudi v primerih, ko fant želi, da bi se dekle zaljubilo vanj. Čujte torej: Rdeča kača se kuha tako dolgo, da se vsa koža olušči z nje. Potem se pobere z nje mast, ki jo je treba ob polni luni raztopljeno popiti. Ker pa nisem imel pri roki nobene rdeče kače, žal nisem mogel preizkusiti še tega sredstvo, km na uro. Drugi je bil Bartali, tretji FavallL Vodstvo v oceni za vojno krožno dirko po Italiji je sedaj menda prešlo na Bartalija. Neusel, nemški boksarski prvak V Deutschlandhalle v Berlinu je bila včeraj boksarska tekma za nemško prvenstvo težke kategorije med Heu>cr;e:n in Neusel om. V vseh kolih je bil Neusel močnejši in je zadajal Heuser ju težke udarce. V 7. kolu je Heuser padel in ko bi ga ne bil rešil gons. bi bil knock out. Posledice so bile za Heuser j a tako hude, da ob novem znamenju gonga ni mogel več nastopiti in sodnik je razglasil zmago VValterja Neusela, ki je s tem postal nemški boksarski prvak težke kategorije. Gundar Hagg rekordni rekorder Gundar Hii^^ hoče postati menda to, kar je v žen>kem plavanju H\ egerjeva. ki je rekorderka 2o po številu svetovnih rekordov, ki jih je dosegla. Komaj sta potekla dva meseca od konca njegove diskvalifikacije že je izboljšal sedemkrat razne najboljše čase v tekih na srednje in dolge pro^c. Z zadnjim uspehom, ki o njem sedaj poroča vse svetovno časopisje, je sedaj izboljšal svoj prejšnji svetovni rekord na 1 miljo, ki je bil 4:06.2. Sedaj je Hass pretekel 1 miljo v 4:04.6. Da so njegovi rojaki izredno navdušeni pri njegovih uspehih, je razumljivo in m o/, nedvomno zasluži, da ga počastijo z nošnjo na ramenih. Tovarna za konzerviranje gcb bi se gotovo obnesla turH v naši pokrajini Ljubljana, 7. septembra Imamo dovolj gozdov in ugodne podnebne razmere za rast vsakovrstnih gob. Zadnje dni smo brali v >Jutru«, da je v Brusu (bivša zapadna Poljska) podjeten italijanski trgovec leta 1926 ustanovil tovarno za sušenje in konzerviranje gob. Tovarna je dobro uspevala in se naglo razširjala, da je danes baje največja tovrstna tovarna v Evropi. Dani je tovarna predelala že 800.000 kg gob. Letos predela že 20.000 kg gob dnevno. Do sedanje vojne je tovarna izvažala predelane (posušene in konzervirane) gobe poglavitno v Italijo in romanske države v Južni Ameriki, sedaj pa je glavni odjemalec vojska. Okraj Brusa je bil poprej pozabljen kot sveta z zelo revnim prebivalstvom, sedaj pa je v poletnih mesecih zaposlenih do 10.000 domačinov z nabiranjem gob za cvetoče podjetje. Naš gobarski veščak je že 2 leti pred ustanovitvijo imenovane tovarne t. j. leta 1924 v »Slov. Narodu« pod naslovom »V naši državi še neznana industrija« opozarjal podjetne domačine na ustanovitev takšne tovarne. Pisec je med drugim izvajal: V industriji naprednih držav, posebno v Italiji, Franciji in čehoslovaški je leno razvita ne samo trgovina, temveč tudi industrija z gobami. Naša pokrajina ne zaost.i-aj prav nič za imenovani državami tako glede množine gozdov kakor glede ugodne klime, vendar pa še ne poznamo nobenega industrijskega izkoriščanja gob. — Tudi trgovina z gobami je pri nas omejena največ na suhe gobe. a med temi zopet prihajajo v poštev zgolj takozvani žlahtni gobani (bc-letus odulisK Te množine pa so povsem neznatne v primeri z množinami, ki se vsako leto raznocajo na nemških, francoskih in čehoslovaških trgih. Na Francoskem so že pred prvo svetovno vojno cenili vrednost umetno vzgojenih gob t. j. šampinjonov (kukmak) na 30 milijonov frankov letno. Iz Nemčije so do leta 1914 izvozili na leto za 2 milijona mark samo šampijonov in museronov. Na Dunaju se je prodalo v jesenskih mesecih dnevno po 600 lino centov svežih gob na trgu, v Monakovem (Mvinchen) pa celo do 8000 centov dnevno. Seve se vse te množine gob ne povžijejo sproti, temveč se sušijo, konzervirajo in uporabijo v industriji. Ker torej ni mogoče vseh užitnih gob v svežem stanju porabiti, posebno ne v krajih, ki so oddaljeni od večjih mest in železnic, zato je potiebna industrija (za sušenje, konzerviranje v kisu aH slanici, kuhanje gobjega izvlečka (ekstrakta) itd.) Na ta Članek sta se piscu javila dva interesenta, ki sta imela razumevanje in dobro voljo, toda potrebnega kapitala ne. Treba bi pač bilo ustanoviti družbo. Potem je .sledila znana finančna kriza, da je tozadevno zanimanje zaspalo. V naši današnji Ljubljanski pokrajini ^o še vedno podani vsi pogoji za ustanovitev tovarne za Industrijsko predelavo gob n. pr. s sedežem v Kočevju (ogromni gozdovi) ali pa v Novem mestu (Gorjanci). A. B. st. Popravek in pojasnilo Prejeli smo: V svojem uglednem listu ste 3. t. m. objavili poročilo o glavni razpravi ki je bila na tukajšnjem okrožnem sodišču proti mojemu klientu gospodu L. B. zaradi očitanih mu pripisov na listini, ki mu jo je izročil gospod Z. Z. ob priliki sklenitve kupne pogodbe glede gotove množine vkuhalnih kozarcev določene vrste. To poročilo je pa napisano tako, da sem bil od par strani opozorjen, da se dela s tem poročilom mojemu klientu huda krivica, če je nedolžen. Ker sem pa prepričan, da tako skažene slike o poteku razprave niste priobčili z namenom, da bi mojemu klientu škodovali, upam. da boste nehote storjeno krivico popravili na ta način, da priobčite tole pismo v celoti, četudi ni sestavljeno po predpisih tiskovnega zakona o popravkih. Krivico ste napravili g. B. L. že v nad-pisu s trditvijo: »Iz cenika je napravil kupoprodajno pogodbo. . .«, krivico, ker niste poročali, da je po priči dokazano, da je gospod B. L. tisti trenutek, ko je videl, da se mora zaradi pogodbene nezvestobe prodajalca obrniti na sodišče hotel pripis na listini izbrisati, pa mu je njegov pravni zastopnik to odsvetoval, češ da bi potem lahko nastala ugibanja o tem, kaj je bilo izbrisano. Zato se je listina izrečila sodišču s pripisom toda z izrecno pripombo, da je pripis napravil moj klient sam, s čimer je ovržena trditev, da je hotel prenarejatl jo in napraviti za kupoprodajne pogodbo. če ta listina ni bila kupoprodajna pogodba pred pripisom, tudi vsled pripisa ni postala, ker sem ob predložitvi listine sodišče opozoril, da je pripis pripis ne pa originalno besedilo. Po nepravem označuje poročilo listino ža cenik, torej za brezpomemben papir, iz katerega naj bi hotel moj klient protipravno šele napraviti pravno pomembno listino. Poročilo zavzema s tem stališče nasprotnika, ki se mu v civilni pravdi, ki jo je naperil preti njemu g. B. L., ni posrečilo dokazati, da je to listino izročil gospodu B. L-u samo kot cenik. Poročilo dela mojemu klientu krivico, ker iz obtožnice in njenih utemeljevanj povzame trditev, da je skušal moj klient uporabiti to prenarejeno listino za to, da bi iz Javnih skladišč dvignil večjo količino stekla, tam pa, kjer poreča o sodbi, pa ne navaja, da je bil moj klient oproščen tega očitka. Poročilo podaja popolnoma napačno sliko o poteku glavne razprave in ustvarja čisto napačen vtis o mojemu klientu in mu s tem dela težko krivico. — Toži -ljev lastni prvi pravdni spis v postopanju za začasno odredbo, izrecno navaja: »Ogroženi stranki sem torej prodal en del blaga le pogojno«, to je »ako medtem moj pooblaščenec ne bi prodal celotnega blaga skupaj-. Tega pa pooblaščenec medtem ni storil. Ravnatelj Javnih skladišč, v kazenski preiskavi kot priča zaslišan, je izpovedal: »Vpričo mene je L. opozoril Z-a na kupcijsko obveznost, to je, da preda kupljeno blago. Z. je odgovoril, da ne smatra kupčije za perfektno, češ da mu je rekel, da kupčija velja le, če medtem blaga ne proda njegov pooblaščenec. Nadaljnje dokazno gradivo je pravomočna sodna odločba o začasni odredbi, ki pravi: nasprotnik je »trdil, da je pogodba sklenjena s pridržkom, če blaga medtem še ni prodal pooblaščenec . . . dočim pokaže izpoved (priče) M. z vso verjetnostjo, da je slednji kot pooblaščenec (Z-a) prodal perfektno zadevne kozarce drugemu (tvrdki K.) šele pozneje«. Vsega tega poročilo ne navaja, zato ni čudno, da napravlja na bralca napačen vtis. Za Vašo prijaznost, ki mi jo izkazujete s tem, da to pismo priobčujete, se Vam v naprej zahvaljujem in ostajam vedno z odličnim spc.^tovanjem: dr. K. Krivic Ljubljana^ 4. septembra, I e m K O I. K D A K Danes: Ponedeljek. 7. septembra: Regl-na. Marko Križevničan Jutri: Torek. 8. septembra: Marijino rojstvo DANAŠNJI PRIREDITVE Kino Matica: Hočem živeti tako Kino Union: Komedijanti Kino Sloga: Sedem grehov PRIREDITVE V T O K E K Kinematografi nespremenjeno D E ž D B N E L E K A B N K Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Dru-Klanjšček Dia, Gosposvetska c, Bohinc, Cesta 29. oktobra Jutri: Mr. Lcustek Resi jeva c. 1. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Komctar, Vič — Tržaška cesta. mr. mr. mr. Naše gledališče DRAMA Torek, 8. septembra ob 17.30: Okence, Izven. Znižane cene od 10 Lir navzdol. Sobota, 12. septembra, ob 17.30: Bog z vami, mlada leta, Izven. Znižane cene od 10 Lir navzdoL E2QB Ste se že naročili na romane DK? Znižana cena po 8 Ur za broširani in po 18 lir za v«/ani Izvod romanov iz zbirk« »Dobra knjiga« velja le /a. one naročnik« naših listov, U se v naprej prijavijo za odvzem vsaj t: • porednih knjig. Knjige pa lahko potem plat mj jo tudi v mesečnih obrokih skupaj z r.an.čnlao za »Jutro* ali »Slovensli narod*« V podrobni prodaji bodo knjige seveda dražje. Zato se v naprej naročite na romane DK, ce m* Ae niste. Prijavite se upravi naših listov v Narodni tiskarni ali pa inka-santu, ko pobira liliilflil— Z Gorenjskega — Zaključek fečnhi mtifettnske službe ¥ Radovljici. V Radovljici so zaključili te dni tri lOdncvne kuharske in ^i\a'no tečaje, ki so brli v prostorih posvetovalnice. Za tečaje je bilo precej zanimanja in x> bili d< hm» obiskani. Ob zaključku so voditeljice enkrat obrazložile udeleženkam smisol in namen tečajev ter jim izrcčile potrdila O otoiskn. — Stari \v>jaki nnslnpajrj na Jesenicah. Je^-cnKki stari vojaki s<> združeni v posebnem društvu, ki jc imelo- pred kratkim v strankmein di.mu zborovanje, katerega so se udeležili razni gostje- Zbralo se je okoli 250 vojakov :z biv>;h vr-jn. Nagovoril jih je inž. Orosrzv. Ob zaključku so jim izročili na svečan način zvezne i<*le. kar je bilo znak, da so sprejeti v nem:ko vojno zvezo. — Dobra kopalna sezona na Jesenicah. Na Jesenicah imajo letos zelo živo kopališko življenje. K temu jc pripomogla tudi preureditev Čufcrjevcqa kopali "ča. ki jc bilo do.Ie; zanemarjeno in precej poškodovano. Preureditev je izvedla jeseniška telovadna in športna -supn^-t ter žrtvovala v ta namen okoli 1000 nem:.k;h mark. — Zfcerovan/f pruvmkov V Rado^-Ijici. Trčil kratkim jc blO v Radovljici pod predsedstvom sefa za civilno upravo za pravosodje dr. Pavla Messmerja zborovanje vseh na Koroškem in Ci'/rjn j*kt m zaposlenih sodnikov, sodnih uradnikov, notarjev ki odvetnikov. Na zborovanju so se obravnavale nal l*c in c iji. ki so naloženi pravnikom v njihovem delu na C »oren jskem in Koro'kcm. V debati se je izkazala enochjs* nost £iede, vseh o-bra\ nuvamh vprašanj. Stav. 204 >SLOVENSKT rTAKOD«, ponedeljek, 7. septembra 1942-XX. Stran 3 Izpred okrožnega sodišča Ali pripadajo poročenemu pa dejansko žene živečemu delavca rodbinske doklade mivo načelno važno pravno vprašanje od Zani* Ljubljana, 5. septembra Po našem državljanskem pravu je zakonski mož dolžan svojo zakonsko ženo po imovini dostojno vzdrževati (§ 91), če se ločita pa mora tudi pri sporazumni ločitvi biti podan dogovor glede vzdrževanja. Ce se ločitev izvede brez sporazuma, določi sodnik vzdrževalnino. Prav tako sta oba roditelja splošno zavezana, vzgajati svoje zakonske otroke, to je skrbeti za njih življenje in zdravje, priskrbovati jim dostojno vzdrževanje, razvijati njih telesne in dušne moči in s poukom v veri in koristnih vednostih polagati temelj njih bodoči blaginji (§ 139 odz). Zlasti je očetova dolžnost, tako dolgo skrbeti za vzdrževanje otrok, dokler se ne morejo sami preživljati. Materi je prepuščena skrb za njih telo in njih zdravje (§ 141). V primeru ločitve odloča o usodi otrok v zadnji instanci sodišče, pri čemer trpi stroške vzgoje vedno oče (j li2). Le če je oče brez sredstev, mora skrbeti za vzdrževanje predvsem mati, nato očetovi starši in materini starši (§ 143). Tudi nezakonski otrok ima pravico zahtevati od svojih roditeljev njih imovini primerno oskrbo, vzgojo in preskrbo. K oskrbi je zevezan predvsem oče, ako pa tega ne zmore, preide ta obveznost na mater in po njej na materine starše (§ 166). Oskrbovanje in preskrbovanje nezakonskih otrok preide kakor drug dolg na očetove dediče (§171). V dednem pravu uživajo volila vzdrževanja prednost pred vsemi drugimi. Nujni dedič, dasi je bil izključen od dolžnega deleža, ima vedno pravico do potrebnega vzdrževanja f§ 795), j/.-av *sta prr.vica pa pritiče tudi zakoncu, dokler se ne poroči in ni preživljanje krito z njegovim zakonitim dednim deležem ali s preskrbo dogovorjeno za primer, da živi dalje kot drugi zakonec. Tudi v stečaju moževe Imovine sme nekriva vdova zahtevati od Časa otvoritve stečaja, da uživa vdovsko vzdrževanje (§ 1260). ' Iz vsega tega na kratko izhaja, da je zakonski mož svoji imovini primerno obvezan do vzdrževanja svojih otrok in svoje žene. Otroci in žena imajo vsak čas pravico svoje zahtevke sodna uveljaviti. Očetova obveza ne prestane, v kolikor ni sodna ločitev izrekla drugače, niti če žena in otroci žive ločeno od očeta in moža. Iz teh vidikov je zanimiv primer, ki ga je ta teden obravnaval kazenski senat okrožnega sodišča. Leta 1940 je mestna občina priznala rodbinske doklade tudi nestalnim in sezonskim delavcem. Vsak delavec je bil upravičen sprejemati dnevno za zakonsko ženo in vsakega zakonskega otroka po 3 din dnevno. Za doklade se je prijavil tudi delavec Z., ki je poročen in ima tri zakonske otroke, s katerimi pa že šest let ne živi v skupnem gospodinjstvu. Zakon ni sodno ločen, temveč samo dejansko. Žena in otroci živijo na štajerskem in kakor je 2. kasneje sam priznal ni k njihovemu vzdrževanju nič prispeval, dasi so bili otroci po zakonu upravičeni do vzdrževanja. Mestna občina • mu je najprej doklade priznala, jvo so pa I kasneje pri neki drugi nerednostk natančne-j je preiskali njegovo družinsko *avijenje in ' ugotovili, da žive žena in otroci ločeno od ! njega, so mu izplačevanje dokiad ustavili I ter ga obenem prijavili državnemu tožii-| stvu, čeS, da je zagrešil prestopek prevare in prijel od občine neupravičeno skupno 2314.53 lire. Istočasno je bil 2. prijavljen tudi zato, ker je neugotovdjenega Ine v decembru lani poskusil pripravili mestno občino do tega, da mu izplača Se eno dra-ginjsko doklado, ko je prijavil nezakonskega otroka, ki ga ima z neko žensko. Pri tem je predložil knjižico usluibenskega davka, v katero je sam vpisal v rubriko zakonskih otrok ime otroka in rojstno letnico. S tem je zagrešil zločinstvo naprav-Ijanja lažnih listin po § 215. 2. je vsa dejanja pred sodniki priznal in zdelo se je, da je stvar jasna. Branilec obtoženega dr. Stane Jereb je v zaključnem obrambnem govoru opozoril sodnike, da v prvi točki ne more biti govora o prestopku. Do dokiad je bil upravičen, saj je dolžan vzdrževati svoje otroke in svojo ženo in dejstvo, da živita 'oceno, ne more biti odločilno. Otroc' lahko vsak čas terjajo očeta za povračilo stroškov, ki so jih imeli drugi z njihovo vzgojo in vzdrževanjem. Obtoženec je izpolnil pogoj, za dobivanje dokiad, namreč da ima zakonsko ženo in zakonske otroke, torej so mu te tudi pritikale in ni zagrešil nobenega prestopka. Sodniki se njegovemu mnenju niso pridružili. Senat je spoznal obtoženca za krivega v celoti po obtožbi in ga po §§ 215 in 334 obsodil na 6 mesecev strogega zapora in 50 lir denarne kazni, pogojno za dobo treh let. Mestno poglavarstvo je bilo glede svojega zahtevka zavrnjeno na pot civilne pravde. Proti tej razsodbi je branilec prijavil revizijo in priziv. Zaradi utaje 500 lir 32-letna železničar jeva žena Justl K. je lani sprejela od nekega T. 500 lir in mu obljubila, da mu bo nabavila na Dolenjskem razna živila. Svoje obljube pa ni izpolnila in ko jo je oškodovanec terjal, naj mu vrne vsaj denar, tudi tega ni napravila. Ovadil jo je sodišču zaradi utaje po 5 313. F red sodnikom poedincem s:; je obtoženka zagovarjala, da je imela resen namen dobaviti T. živila. Prvotno je mislila, da jih bo lahko kupil njen mož, potem pa je denar izročila nekemu 201etnemu fantu, ki se je bavil s prekupčevanjem. Tega so potem zaprli in tako je ostala brez denarja in brez živil. Toda oboženka ni niti pri odvetniki oškodovanca pokazala dobre volje, da bi škodo i oravnala. Odvetnik ji je predlagal, naj vrne dolžno vsoto vsaj v obrokih, če vsega ne more naenkrat. Obtoženka pa do razprave ni vrnila niti *mega obroka. Sodnik jo je obsodil na 20 dni zapora, pogojno za 2 leti, kateri pogoj pa je veljaven le, če v 6 mesecih plača oškodovancu 472 lir. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave od delavnikih ob ld. ic 18.15, od oedeljan in praznikih ot 10.30 14.30 16.30 id 18.30 KINO MATICA TEL.EF. 22-41 Začetek filmske sezone! Pevski film z najnovejšo popevko »HOČEM ŽIVETI TAKO« Tenorist Ferruccio Tagliavini poje arije Iz raznih oper. Igralci: Carlo Campanini, Silvana Jachino. DNEVNE VESTI _ Minister Pavolini na sedežu italijansko hrvatske novinarske agencije. Minister za ljudsko kulturo eksc. Pavolini je pose-il sedei jtalijan-sko hrvatske novinarske agencije v Venezli, ki je bila ustanovljena po ministrstvu ljudske kulture (tiskovni urad) za pogob-tev novinarskih ter kulturnih odnošajev med Italijo in Hrvatsko. Omenjena agencija razvija svojo delavnost s pomočjo komentarjev in člankov, ki se dostavljajo dnevno v obliki biltenov italijanskemu in hrvatskemu tisku, iznono^cn h s priključenjem fotografskega in rndiofonskega poročevalskega gra dva. Ministra Pavolinija so sprejeli ob njegovem posetu direktor agencije, hrvatski konzul v Fiumu, dr. Ivo Kaleta. šel hrvatskega filma dr. Mikac in polnošte-vilno zbrani uredniški zbor. Ogledal si Je podrobno ureditev ter organizacijo poro-čoTqlckr» phr^he ter ie izrazil svoje zadovoljstvo nad izvršenim delom. Obenem je dal navodila za bodoče delovanje. — Junaška polkovnikova smrt. Italijansko časopisje poroča sedaj obširno o junaški smrti polkovnika Viktorja Rafael-lija. ki je padel skupno z generaloma Bal-dadassnrrejem in Piacenzo dne 26. junija pri Marsa Matrnhu. Polkovnik Viktor Kaffaelli je bil pionirski poveljnik junaškega armad nega zbora. Rojen je bil 27. decembra 1895 v Rimu. Udeležil Se je prejšnje svetovne vojne in je bil med prostovoljci, ki so se udeležili Španske vojne. V sedanji svetovni vojni je bil dodeljen afriški vojski in je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo ob priliki bitke pri Bir Hacheimu. Pokojni polkovnik pa ni bil samo dober vojak, ampak tudi ugleden znanstvenik. Bil je profesor na višji radiotehnični šoli v Rimu ter na topniški in pionirski akademiji v Torinu. L. 1928 je skupno z nekim drugim častnikom rešU problem tajne telefonije z ultrardečimj žarki. — Na polju slave sta padla pilot Pierino Maerna, star 29 let, rodom iz Milana, ter 32letni legionar Lucijan Villa, prostovoljec bataljona jM«, ki je bil rodom iz Carate Brianze pri Milanu. Oba sta bila vneta pripadnika fašija, — Pomembna obnovitev dela v Dioklecijanovih toplicah. Iz Rima poročajo: Med znamenitimi stavbami največje zgodovinske važnosti, ki se sedaj obnavljajo in restav-rirajo, so sloveče Dioklecijanove toplice. Ta stavba, ki je med najbolje ohranjenimi iz dobe cesarskega Rima, je terjala velika utrjevalna dela na področju med takozvanim Planetarijem in Albergom Granie, da se ohranijo oni deli starinske stavbe, ki jim je pretila nevarnost, da se bodo porušili. To veliko delo je obnovilo dostojanstvo zgodovinske gradnje ter je omogočilo verno vzpostavitev enega najbolj veličastnih stebrišč ni umetniško pomembne romanske kupole. — Podeljene nagrade umetnikom z vene-zijske Biennale. Mednarodno razsodišče, ki mu je predsedoval eksc. grof Volpi Mlsu-rata. je poznalo nemškemu slikarju Artur-ju Kampfu in švicarskemu kiparju C. O. Banningerju nagradi, ki ju je naklonil I>uce Biennali. Oba umetnika sta razstavila v paviljonih venezijske Biennale umetnine, ki pričajo o njuni umetniški stvarjalnosti. Od nagrad mesta Venezije je bila ona za kiparstvo podeljena Francu Messini, ona za slikarstvo pa je bila enako razdeljena, TJgu Bereasconiju in Albertu Saliettiju. Razen tega je razsodišče v svojih sklepih poudarijo izrelno umetniško pomembnost individualnih razstav madžarskega slikarja Julija Rudneva in hrvatskega kiparja Ivana Mcštroviča. Nagradi Volpi za najboljšega inozemskega ter italijanskega umetnika, v lesorezu sta bili podeljeni Svedu Stign Borglindu in Italijanu Alojziju Bartoliniju. — Nacionalno središče alpinskih študijev. pri G. TJ. F.-u v MjLamu je bilo ustanovljeno nacionalno univerzitetno središče za al-pinske študije. Novo ustanovljeno srelisče ima nalogo, da izpopolnjuje med univerz, fašisti poznavanje Alp ter vseh njihovih značilnosti. Vse organizacije G. TJ. F.-a, ki se zanimajo za alpinske študije, bodo morale navezati stike z milanskim G. TJ. F.-om, ki bo zbral študije posameznih organizacij G. TJ. F.-a v posebnih, dvosemastralnih zvezkih. Delovanje milanskega alpinskega središča bo urejeno s posebnim pravilnikom ter bo pod nadzorstvom osrednjega tajništva G. TJ. F.-a, — EIAR Radio Ljubljana, obveza svoje poslušalce, da se bo pouk italijanščine, ki ga vodi g. prof. dr. Stanko Leben, ponovno pričel v ponedeljek, dne 8. septembra ob 19. uri Tečaj bo na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek, in sicer ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo znanje. Besedilo posameznih lekcij bo sproti priobčeno v časopisih. — Vlak je Sel čez njegovo truplo, pr» Je ostal sk°raj nepoškodovan. Nenavaden doživljaj je imel 34 letni Cesare Pin iz Ve-nezie. Na kolodvoru v Mestni je hotel prekoračiti železniško progo od tretjega na četrti tir. V trenutku, ko je hotel čez tir, se je premaknil vlak, ki je bil na omenjenem tiru, in vrgel Pina na tla tako, da se je znašel med prečnimi pragi Potnikov, ki so to videli, se je polotila groza. BiH so prepričani, da bodo našli Pina vsega zmrc-varjenega. Vsi, ki so opazovali dogodek, pa so bili zelo presenečeni, ko so videli, kako se Pin po odhodu vlaka dviga na noge. Vlak ga je le nekajkrat komaj čutno oplazil tako, da je odnesel le nekaj manjših poškodb. — Nesrečna smrt 7S-letnega župnika ▼ planinah. 73-letni župnik don Constanzo Odoberto iz Roccabrune pri Cuneu je bil v planinah, pa je ob nastalem mraku izgubil orientacijo. Zašel je v gozdovje. V okolici San Damiana Macre je padel sedem metrov globoko v prepad, kjer so ga našli mrtvega. Pokopali so ga na pokopališču v Roccabnmi. — Osla Je vlak povozil, pet otrok čudežno rešenih. 12-letnl deček je vodil voziček, v katerega je bil vpreien osel. Na vozičku so bili štirji otroci. Voz je ^rivozil ravno do železniškega prehoda pri kraju Botta ob železniški progi Adria—Mestre, ko se je bližal vlak v smeri proti Adriji. Deček nI pazil dobro, pa je zavcril vlak KINO UNION TELEFON 22-21 Na bienalu v Benetkah s prvo nagrado za režijo nagrajeni film KOMEDIANTI V glavnih vlogah: Hilde Krahl, K. Dorsch, Gustav Diessl itd. KINO SLOGA TELEF. 27-S0 Zabavna dijaška komedija SEDEM GREHOV V glavnih vlogah: Maria Denis, Eva Dilian, Maurizio D'Ancora in Massi- mo Serrato. Predstave danes in jutri v nedeljo samo ob 16. in 18. uri I v voziček, predno je prišel voziček Oz tračnice. Pri sunku se je voziček zavrtel, otroke na vozu je pri tem vrglo čez tračnice. Po srečnem naključju so ostali vsi popolnoma nepoškodovani. Osla pa je vlak zajel in ga potegnil več metrov za seboj. Žival je kmalu zatem poginila. Tudi voz je bil popolnoma razbit. — Od sluge do izumitelja, od Izumlteija do milijonarja. 39-letni Boštjan Cartage-nova iz Ooma je človek izredne sreče. Kar poprime, vse se posreči. Česarkoli se loti. vedno se mu nasmehne sreča. O Cartage-novi, ki je sluga pri podružnici Eance d'Ita-lia v Comu, je pred meseci obširno pisalo italijansko časopisje, ko je izumil čisto preprosto, vendar pa zelo učinkovito alarmno sredstvo, namenjeno prestrašen ju tatov in kradljivcev. Do tega izuma ga je vodila skrb za dragoceno perutnino v lastnem kur-niku, ki je bila sijajno rešena s pomočjo navedenega izuma. Tedaj je Cartagenova zaslovel in vsi so se zanimali za njegov izum, ki si ga lahko nabavijo tudi ne-imoviti sloji. Sedaj pa se je ime Cartage-nove, ki je tudi v drugih pobudah v2dno imel srečo, zopet razširilo v italijanskem tisku. Boštjan Cartagenova je zelo podjeten in se je zanimal tudi za mežnost izredne sreče, ki jo lahko prinesejo zakladni boni. Ko je te dni stopil v pisarno, ga je čakalo veselo sporočilo, da je bilo izžrebano število njegovega zakladnoga bena in da mu je ta sreča prinesla milijon lir. Tako se je srečni sluga, ki ima tudi izumiteljske talente, uvrstil med milijonarje. — Hotel si je posvežiti obraz, pa je zaradi vrtoglavice padel v vodo ter utonil. 72-letni Karol Dallo iz naselbine Cravellona Toče pri Verbaniji se je vračal domov ob nabrežju kanala Santa Maria. Na primernem kraju je stopil k vodi, da si nekoliko posveži obraz. Toda starčka je pri sklonu k vodi prijela vrtoglavica, omahnil je v vodo in utonil. Neki Ivan Trombetta, ki je opazil starčkovo življenjsko nevarnost, se je sicer pognal za njim v vodo in ga potegnil na kopno, vendar so vsi poizkusi obuditi starčka k zavesti s pomočjo umetnega dihanja ostali brezuspešni in je nesrečni Karol Dell' O kmalu zatem izdihnil. — Slovenski čebelar. Izšla je 9. in 10. številka, ki prinaša dovolj zanimivega in pestrega gradiva. Na prvi strani priobčuje vabilo na redni občni zbor, ki bo dne 27. sepembra v Ljubljani. Takoj za tem beremo jedrnato poročilo o društvenem delovanju v letu 1940 in 1941. Poučen je članek »Po končani paši«, ki daje navodila, kako postopaj čebelar s čebelami, da jih bo pravilno vzimil. Urednik g. Bukovec nadaljuje svoj zanimiv članek iNaše panjske končnice«, članek je bogato ilustriran. G. Ko-bal je napisal zanimiv članek »Nekaj podatkov o čebelarstvu v Ljubljani«. Članek bo z zanimanjem prebral tudi nečebelar. Prav-tako sta poučna tudi Članka »čebelarske letine« in »Divje čebele«. Iz »Kotička za radovedneže« in iz »Drobirja« zvedo čebelarji marsikaj poučnega. — Blagoslovitev spominskega oltarja v Marconijevi kripti. V počastitev trajnega spomina raziskovalca ter izumitelja Viljema Marconija je bil na pobudo Italijanske akademije »Marconi* postavljen poseben oltar v kripti, kjer počiva Marconije-vo truplo. Oltar je bil blagoslovljen ln posvečen s slovesnim liturgičnim obredom, ki ga je opravil bolognski nadškol kardinal Nasalli - Rocca. Blagoslovitveni slovesnosti so prisostvovali predsednik Italijanske akademije Federzoni ter predstavniki bolognskih oblastev ter fašijskih organizacij. — Milijonske in polni ili jonske nagrade. Pri nadaljnjem žrebanju štev. zakladnih bonov, ki zapadejo 15. aprila 1951, so bile izžrebane sledeče nagrade: Serija 49: nagrada 1 milij. lir za štev. 123.110. nol milij. lir za št. 247,956. Serija 50: i milij. Ijr za bon 1,301.588. pol milij. lir za št. 604.194. Serija 51: milijon lir za št. 1,717.504, pol milij. lir za št. 476 309. Serija 52: 1 milij. lir za št. 574.828, pol milij. lir za štev. 1,041.357. Serija 532 1 milij. lir za št. 14.793, pol milij. lir za Št. 641.217. Serija 54: i milij. lir za št. 720.141, pol milij. za št. 778,764. Serija 55: 1 milij. Hr za štev. 465.518, pol milij. lir za št. 1,753.756. Serija 56: i milij. lir za št. 243.987, pol milij. lir za št. 329.2io. Serija 57: i milij. lir za štev. 558.912, pol milij. lir za št. 71!.47t>. — Doživljaji mlade učiteljice, ki so Jo cajeli daimazijski uporniki, »n Popolo d' Italiac poroča iz Triesta z dne 3. septembra: »Sedaj so znane nekatere podrobnosti glede hudih doživljajev, ki j"h je imela mlada učiteljica iz Triesta. ki so jo bili zajeli daimazijski uporniki. Gre za učiteljico Dino Bellutti, ki je bila rojena v Triestu pred 22 leti, ki je bila po prekinjenem študiju tretjega letnika učiteljišča nastavljena v kraju Strettc v Dalma-ziji, da vrši tam svoje vzgojiteljske dolžnosti. Z neko socialno akcijo se ji je posrečilo, da si je pridobila splošne simpatije prebivalstva, ne pa s strani temnih elementov, ki so spoznali velike uspehe mlade učiteljice in ki so zaradi tega sklenili, da jo odstranijo. V noči 12. junija 1 1., ko je bila Belluttijeva doma in ko je ravno pisala svoji materi pismo, je udrlo v njeno stanovanje 13 upornikov. Potem, ko so ji zamašili usta. so jo vlekli s seboj in so jo po več dnevih spravili do poveljstva upornikov. Pred temi možna; je Belluttijeva slišala mnogo različnih, nič kaj ugodnih načrtov, ki so jih sprožili v zvez; z njeno usodo. Toda neki bivši vojak, na katerega je morebiti vplivalo junaštvo mlade učiteljice, je odredil, da s«r ji zaupajo kuhinjski posli ter Čiščenje. Vse to je morala delati mlada učiteljica ves čas. dokler je niso te dni osvobodili. — Za 40 dni ga je prehitela smrt pred steletnico. Iz Udina poročajo: Nenadno je umrl najstarejši meščan Alojz Venchia-rutti iz Martinazza. Cez 40 dni bi bil slavil stoletnico rojstva. Njegovi rojaki so mu priprav-1jali veliko slavje, ki ga pa Ven-chiarutii ni dožVel. Pokojnik je bil izreden mož. Vsak dan je brez naočnikov črtal časopise, za svoja leta je imel nenavaden tek in tudi piva je precej popil. Vsak dan se je dobro izprchcdil. Bil je dvakrat poročen in dvakrat vdovec. Do zadnjega je tudi delal- Njegov najstarejši sin Tomaž je doživel te dni svojo 75-let-nico. IZ LJUBLJANE —lj Izpopolnitev vodovodnega omrežja. Posamezne ulice, ki nimajo mnogo hia, imajo še ve ino vodovodne cevi malega prereza. Zlasti so cevi preslabe marsikje na periferiji. Nekatere doslej manjše ter manj obljudene ulice so bile v novejšem Času podaljšane ter dobile so več hiš. Zato se je pokazala potreba, da so dobile večje vodovodne cevi. To velja tudi za Marmontovo ulico, kjer so prejšnje tedne polagali nove cevi. Zdaj pa polagajo večje cevi v Rutar-jevi ulici, ki veže Cesto v Rožno dolino in škrabčevo ulico. — Letos je bil na periferiji tu in tam slabši prtiisk vode ob večerih, ko so meščani zalivali vrtove, v splošnem je pa vodovod tuli ob najbolj vročih dnevih ustrezal dovolj dobro vsem nalogam. Poraba vode je bila letos sorazmerno zelo velika, večja kakor lami, ker so ljudje porabili mnogfo več vode za zalivanje vrtov. lj— G. Anton Arko. sin Neže roj. Seiko, se naj zglasi v upravi kina Uniona, kjer bo prevzel predmet, ki ga je izgubil. Iz pokrajine Gorizia — Delež gorizijske pokrajine na IX. sadnem sejmu v Veroni. K poročilu o IX. sadnem sejmu v Veroni, ki ga označujejo kot razstavo bre?kev, ki pa se dejansko nanaša na vse sadne vrste, pripominjamo, da je tudi Gorizia s svojo pokrajino doprinesla lep delež k bogati slikovitosti razstave in sadnega ?ejma v Veroni, saj je gorizijska pokrajina že od nekdaj zaslovela po svojih breskvah, hruškah, jabolkih in slivah. Z!asti Vipacco in Collio sta ona predela, kjer je sadjarstvo v polnem razcvetu in kjer zori prvi žlahten sad vseh vrst. Gorizia je s svojo pokrajino zastopana na veronskem sadnem sejmu s posebno kolektivno razstavo, ki so jo organizirala razna predstavništva, predvsem gorizijski poljedelski inšpektorat, pokrajinski gospodarski zavod za vrtnarstvo in sadjarstvo, korporacijski pokrajinski svet, pokrajinski agrarni konzorcij in kreditni zavod vene-zijskih italijanskih hranilnic. Na tej gorizijski kolektivni razstavi v okviru veron-skega sadnega sejma občinstvo občuduje krasne breskve, jabolka, hruške in slive iz raznih delov gorizijske pokrajine. Posebno pozornost vzbuja razstavljeno sadje, ki so ga prispevali vrtnarsko in sadjarsko gospodarstvo v Goriziji, posestva barona Locatellija v Cormonsu, Anton Ste-kar, S. Floriano del Collio, Josip Komjanc iz S. Floriana del Collio. dr. inž. Venutt! iz Gorizie. poljedelsko gospodarstvo Piave-Isonzo, Villanova di Fara, agrarna družba Fleana, Karol Marvin, Ville Montevecchio, Josip Mreule, Tabor di Montespino, A. Suc Pliscovizza, Stanislav Codri, Rifembergo, Gorizijska pokrajina je tudi na veronskem sejmu izpričala, da je med onimi pokrajinami, ki so si pridobile sloves s svojim sočnim, zdravim sadjem, — Ljudsko gibanie. Dne 2. septembra so bila v gorizijski občini tri rojstva, dva smrtna primera. Porok ni bilo. — Na vožnji skozi Gor iz i 0 je imel krajši postanek vlak s 400 ranjenci, ki so poslan: na rekonvalescentno zdravljenje v razna italijanska mesta. Na gorizijskem kolodvoru so jih pozdravili zastopniki in zastopnice gorizijskih fašijskih organizacij. Kot zastopnik Zveznega tajnika Mclina jih je pozdravil Zvezni poetajnik Gamba, ki je izrekel ranjencem tovariško čustvovanje gorizijskih Crnih srajc. Posebno številno so bili Zastopani gorizijski vojaški zdravniki. Vojni ranjenci so bili pogoščeni, nakar 3q nadaljevali vožnjo na rivijero. — 200 gorizijskih deklic se je vrnilo z letovanja ob morju, ki so ga veselo preživele v počitniški koloniji Kneginje Jolan- de v Gradu, Ob prihodu v Gorizio jih Je pozdravil Zvezni tajnik Molino ter se zanimal za njihov počutek v morski koloniji v Gradu. Zanimal se je za podrobnosti lz njihovega razvedrilnega počitniškega življenja. — Ponesrečenci. Levo nadlehtnico si je zlomil pri padcu s triciklS 121etni dijak Oton Rizzi iz ulice Morelli v Goriziji. S steklom si je porezala obe roki 13-letna Ana Tausic iz ulice Corsica. Levo nadlahtnico si je poškodoval 571etni Amedej Gio-batta iz Tolmina, ki je padel z drevesa. Pri delu pri električni centrali v Stracis si je ranil levo nogo 40-letni delavec Franc Evaristo iz S. Lorenza Tomaso. Prste si je porezal v stroju 291etni Rafael Rimic iz Lo-cavizze. Levo koleno si je potolkel pri razkladanju drv z voza delavec Josip Siligoi. Po kolenih se je opekel s katranom 181etni Fran Kivancic iz Caporetta. S 7 metrov visokega obzidka je padel 441etni Štefan Bati iz S. Croce d i Aidussina in si zlomil levo podlahtnico. Med delom je padel z nekega zida 34Ietni Josip Raunik iz ulice Colombo v Goriziji in si zlomil levo nogo. Pod voz je prišel 491etni Ludvik Suligoi iz Salone d'Isonzo in obležal z zlomljeno desno nogo. 391erni Viktor Adamič iz Gradiscutte v Vi-paccu je padel s kolesa in si zlomil levico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v gorizijski bolnišnici Brigata Pavia. i zbor CM V novem šolskem letu 1942/43 bo gojila šola Glasbene Matice razen mladinskega petja tudi petje v tako imenovanem šolskem zboru. Medtem ko je mladinsko petje bolj ali manj povezano % poukom splošne glasbene teorije hna šolski rtxw višje ctfje m je §o»la za koncertno z borovo petje. V dobi pred prvo svetovno vojno ;e imel $o4eki zbor Glasbene Matice v našem koncertnem Življenju že precejšnjo vioflov Njegovo zvesto aod-elovanje je pogostokrat omogočilo pevskemu zboru Glasbeno Matice izvajanje slavnih del svetovne literature v velikem mešanem zrn^ru. Podobno nalogo bi imel šolski zbor rud' sedaj, predvsem pa bi imel pevsko ? pogrebno sodclovanje šolskega zbora. Pa rudi s-icer je mnogo prilik za tako sodelovanje m udej-stvovanje. V šolski zbor Glasbene Matice se lahko prijavi vsakdo, dobr\*io:ii «*> ženski in nn>ski g'asovi, posebno pa goknke in gojenci naših srednjih m sttt»kovn;h §oL šolski zbor bo vodil ravnatelj Mirko Polič, zborovodja pevskega zbora GLa&bene Matice. Cas vaj se bo sporazumno doioč.il na prvem sestanku šolskega ikero, ki bo sredi tekočega meseca in bo Tva.ta«čni dan in ura javljena v naših dnevnikih. Prijave sprejema pisarna Glasbene Matice ves teden, vNtevši soboto 12. t. m. Pouk fo brei-plačen m bo dvakrat na teden. Radio Ljubljana PONEDELJEK- 7. SEPTKMRA 14MJ-XX 730: Pipane silasba, 8.00; Napoved časa — Poročila v italijanščini, 12/20: Plošče, 12.30* Poročila v sloversčini. 12 4.V Koncert Fopr«r nistke Nade Str.tarjeve, 13410: Napove.1 ča«yi — Poročila v italijanščini. 13.15; Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini, 13.25: Operna iilasba na ploKah, 14 00: Poročila v italijansčin'. 14 15: Koncert radijskega orkestra, votli dirigent D M. Sijaner — Glasba za godnim orkester, 14 45; Poročila v slovenščini. 17.15: Prenos iz Sieno, 19.0O: »Govorimo italijansko?, poučuje prof. dr. Stanko I.e- ben, 19.30: PofoHla v shiv.r.v ni. 1945: Operna glaeta, 20 00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 20 20- Komentar dnevnih doeoo"-kov v slovenščini. 20.3n • Vojaške pesmi, 20 45; Orkester vodi dirigent Zeme. 21 15: Koncert sopranistkt* Ksonije Vidili. 21.45: Koncert violinista Ix»ona Pfciferja (pri klavirju Marijan Lipovšek). 22.15: Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini, 22.45: Poročila V italijanščini. Ali ste že odposlali naročilnico za DK? PAPRIKA M A RIC H Pene rosso Italiano garantlto puro! In vendlta ptesso i mlg-liorl oegox»anti 11 generi aitmenta-rt t commestlblli talijanski rdeči po per Mjamfeno čist V prodaji pri Dol)-*ih trgovcih Jestvtr Ln kolontjalnega DI IT A M. MARICU rORRE ANN CENTRALE (NAPOLJ n primo che passa pito ricordarti... Prvi mimoidoči te lahko spomni... che gla, 24 possessort di un biglletto della Lotterla sono diventatl mlliona-rl apendendo solo 12 Lire. PuO easere questo 11 tuo turno, me per O acquistl un blglietto. Fallo oggi stesso per non dimen ti cartene. da so te 24 lastniki po ene srečke Loterije di Merano postali milijonarji z borim stroškom 12.- lir. Lahko je sedaj vrsta na tebi, seveda ako kupi* srečko. Opravi to Se danes, da ne pozabid. DARUJE MILIJONE \ chl acqulsta ud 'iglietto per L 12.- l> A R V J t MILIJONE memu, Id al naba .-i srečko za L 12 p POZIVAMO VSE, ki so kupili krompir v mesecu avgustu pri nas z obvezo, da prinesejo septembrske odrezke A, B, C. — Kdor se temu ne bo odzval, mora računati, da ne dobi nadalj-vjih nakaznic za krompir. — Sever & Komp., Ljubljana. 5c PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA BohorMeva alle» S Telefon 20-5» Stran 4 i »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 7. septembra 1M2-XX. mm. 204 Ljubljana je imela kopališče že v 11. veku Malo zgodovine o ljubljanskih kopališčih — Iz listin je razvidno, da je imela Ljubljana že h 14*6 kopališče pri Sv. Jakobu Ljubljana, 7. septembra Ob ko ncu kopalne sezone, ki je bila letos res izredno lepa in dolga, se pomudimo malo še pri ljubljanskih kopališčih, najstarejših in najnovejših. Tudi zgodovina naših kopallSč dokazuje., da ima Ljubljana vsestransko bogato tradicijo, da jo smemo uvrščati med najstarejša evropska mesta. Zgodovina kopališč sicer ni posebno podrobno obdelana, tako da se lahko poslužimo le skromnih podatkov. Toda prav zaradi tega, ker je podatkov malo, se zde tem bolj dragoceni. Najnovejša kopališča na Kranjskem V srednjem veku pa ni imela kopališč le Ljubljana, temveč tudi druga kranjska mesta. V listinah se imenuje škofjeloško kopališče že v letih 1318 in 1360. To kopališče je bilo last frizinskih škofov in oddajali so ga v najem za 3 marke na leto. Ne moremo opisati, kakšno je bilo 'o kopališče. Ko pa govorimo o srednjeveških mestnih kopališčih, gre navadno za zaprta kopališča, mala poslopja in v dandanašnjem pomenu besede bolj za kopalnice. Najemnik škofjeloškega kopališča je plačeval po 3 marke najemnine na leto. Tudi Kamnik je imel kopališče že v srednjem veku. Njegovo kopališče, ki je bilo cesarska last, je omenjeno že v 15. stoletju. Najstarejše kopališče na Kranjskem je bilo menda v Ljubljani. Zgodovinska listina nam govori, da je koroški vojvoda Ulrik že okrog 1. 1290 podaril kopališče z zemljiščem ob njem ter z neko hišo benediktinskemu samostanu v Gornjem gradu. V 15. stoletju na Kranjskem dve kopališči V 15. stoletju je imela Ljubljana celo dve kopališči, in sicer gornje in spodnje. Kopališči sta bili tako imenovani nedvomno po legi. Gornje je bilo na otoku pri Bregu. Znano je, da je bil najemnik tega kopališča tedaj ljubljanski meščan Avgust Merkel. Viri pričajo, da 1. 1446. cesar Friderik dal to kopališče v kupno pravo kranjskemu vicedomu Juriju Rainerju. Vicedom je pa moral plačevati za to v vicedomsko blagajno po 2 funta penezov na leto. Natančna lega kopališča ni znana; znano je pa, da je kopališče bilo nekje blizu sedanjega šentjakobskega mostu. Šenklavško kopališče Tako lahko imenujemo spodnje kopališče, ki je o njem zbranih nekaj več podatkov. Bilo je pri stari šenklavški cerkvi (sedanje stolnice tedaj seveda še ni bilo). Kopališče je bilo v lasti Predjamcev (Lueg); 1. 1453 je kopališče prešlo v fevd Jurija Paradiža, pozneje pa ga je upravljala žena ljubljanskega meščana Melhiorja Poscha (Polža?), dokler ga ni prodala ljubljanskemu kapitlju. L. 1532 sta dobila kopališče v dosmrtno kupno pravo mojster Vol-bank Zachenberger in njegova žena, (z Dunaja), a obvezala sta se, da bosta priznavala kapitelj za svojo zemljiško gosposko. Dediči Predjamcev, grofi Thurni, so podeljevali kopališče z neko šišensko desetino vred stolnim dekanom, odnosno njihovim namestnikom. Kakšna so bila srednjeveška kopališče Najbolj bi nas zanimalo, kakšna so bila srednjeveška kopališča. Opisov pa nimamo. Iz skromnih podatkov si lahko ustvarimo le približno sliko. Vsekakor je bilo kapiteljsko ali spodnje kopališče v poslopju. Upravičena je domneva, da je stala na kraju sedanje škofijske palače in da so ga podrli, preden so začeli zidati to poslopje. Trditi smemo tudi, da je imelo tople kopeli, ker je v listinah omenjen kotel, ki so ga uporabljali za segrevanje vode. To je pa tudi vse. kar smemo trditi z večjo zanesljivostjo o najstarejših ljubljanskih kopališčih. Domnevamo še lahko, da so uporabljali rečno in da sta bili prav zaradi tega obe kopališče ob Ljubljanici. Ne moremo pa povedati, kdo se je kopal v teh kopališčih. Meščani — to se pravi meščanski stan — so menda imeli pristop, čeprav so bile v srednjem veku ostre meje med meščani in plemstvom, če sta pa bili to meščanski kopališči, namenjeni meščanom, se ju plemiči najbrž niso posluževali. V kopališčih so najbrž opravljali svoje posle tudi »padarji- (ime padar izvira iz nemškega imena kopališče), saj so še celo v novejšem času v mnogih toplicah puščali bolnikom kri. Zato sc se ljudje tedaj menda tudi zahajali v kopališče predvsem zdravit D. Do Manrier: in ne umivr.t. Kopališča še dandanes niso povsem izguirla tega značaja — da so nekatera še veuno predvsem zdravilišča, ne pa zdravstvene (higienske) naprave, ki so namenjene tudi zdravim, odnosno vsaj prav tako preprečevanju bolezni kakor zdravljenju samemu. Novejša ljubljanska kopališča Med novejša ljubljanska kopališča smemo že prištevati »Marijino kopališče« iz srede preteklega stoletja. O njem smo že pisali in dovolj je še znano starejšim meščanom, da se nam zdaj ni treba spuščati v podrobnosti. Omenjamo pa ga zaradi tega. ker je v prejšnjem stoletju slovelo kot vzorno ter moderno, kar so naglašali v vseh opisih in vodičih. To se nam zdi malo čudno, če smo poznali poslopje, ki je bilo f končno takšna spotika v novejši Ljubljani, da so ga morali zažgati in podreti. Vendar pa smemo verjeti, da je bilo Marijino kopališče, dokler je bilo še v rabi, dovolj snažna naprava. Ni znano, da bi kdaj tožili nad njegovimi pomanjkljivosti, pač pa vemo, da so meščani celo upirali napeljavi vodovoda, ker je voda iz Ljubljanice slovela kot zdravilna. Po tem, da so se meščani hodili v Marijino kopališče predvsem zdravit ter da so jim nudili tam »močvirne« kopel iz vode in šote (imeli so tudi >žveplene« kopeli: vodi so dodali žveple-nega prahu . . .), je pa spadalo to kopališče med starejše. Nova doba ljubljanskih kopališč se začenja v pravem pomenu besede, ko je Ljubljana dobila kopališče v »Slonu« in mestno kopališče v Kolodvorski ulici. Mestno kopališče je bilo sezidano 1. 1900 in je tedaj veljalo za zelo moderen obrat. Ljubljana pa se je ponašala z njim. V novejšem času so pa Ljubljančanii to kopa-liščče skoraj povsem pozabili, odkar se jim nudijo kopeli v poslopju Zavoda za socialno zavarovanje, v hotelih in drugje in odkar ima skoraj sleherno novejše stanovanje kopalnico. Kopališča na prostem Da so zaprta kopališča izgubila svoj nekdanji pomen, je pa treba pripisovati v veliki meri modi kopanja na prostem in velikim urejenim letnim kopališčem. Ljubljana je imela doslej tri velika letna kopališča: Ilirijo, Kolezijo in mestno kopališče na Ljubljanici ob Ižanski cesti. Kolezijskega kopališča začasno nimamo več, zato pa bo tem lepše, ko bo urejeno. Delno so ga pa uporabljali kopalci tudi letos. Bazena sta bila sicer prazna, zato so pa v njiju uživali prijetne solnčne kopeli. Hladili so se s prhami. Ne smete pa misliti, da je letna kopališča Ljubljana dobila šele v novejšem času. Posebej bo treba malo opisati zgodovino kolezijskega kopališča; iz nje je razvidno, da to kopališče spada med starejša ljubljanska kopališča in da je bilo urejeno že 1. 1853, torej pred približno 90 leti. Sicer so se pa že vsaj sredi preteklega stoletja kopali v Ljubljanici in se učili plavanja. Tedaj kopanje seveda ni bilo »ljudsko gibanje« kakor je dandanes. Za kopanje so bili strogo določeni kraji in kopali so se lahko le člani zasebnih kopaliških družb ali tečajnikii kopalne šole. Tedaj je imelo kopanje v letnih kopališčih predvsem namen, da so se kopalci naučili plavanja. Solnčenje je bilo do novejšega časa neznano, kar sprevidimo že iz tega, da ko-lezijsko kopališče prvotno ni imelo prostora za solnčenje. V starih časih so na letnih kopališčih celo čislali senco: tako sta rasli pred kabinami kolezijskega kopališča košati lipi in kopalci so se radi hladili pod njima, če se že niso dovolj ohladili v vodi. Kopališko življenje pred prvo svetovno vojno je bilo v splošnem precej drugačno kakor dandanes in drugačna so bila tudi letna kopališča. Da so bila primitivna, ni treba še omenjati. Kolezijsko kopališče so večkrat prenavljali, a končno so se morali vendar odločiti za popolno preureditev, da bo novo kopališče res lahko ustrezalo zahtevam našega časa. židovski kataster na Slovaškem Do konca tekočega leta bo slovaška vlada uredila židovsko vprašanje Ureditev židovskega vprašanja na Slovaškem je stopila v novo fazo. Notranje ministrstvo je namreč odredilo takojšen popis vseh Zidov ne glede na to ali in kdaj so bili krščeni. Štetje Zidov na lastni podlagi se je v Bratislavi že pričelo. Slovaška vlada je posvetila zadnje čase pravni ureditvi židovskega vprašanja veliko pozornost. Na Slovaškem je ostalo še okrog 20,000 Židov. Med njimi je mnogo takih, ki imajo dobre zveze. Po načrtu vlade bo sestavljen na lastni podlagi sloveči židovski kataster. Pregledani bodo vsi krstni listi in delavske knjižice Zidov. Po raznih podjetjih je zaposlenih še nekaj Zidov in njihovo delo bo v bodoče nadzorovala posebna komisija Vsi Zidje s politično preteklostjo bodo nemudoma izseljeni. Vlaaa namerava rudi odrediti, da bodo morali vsi Zije, kolikor jih bo še ostalo na Slovaškem, nositi posebne znake. Židovsko vprašanje spada na Slovaškem med pereče probleme, čeprav se je izselilo že nad 67.000 Zidov, ki so jih poslali v zasedene vzhodne pokrajine na prisilno delo- Iz uradnih poročil je razvidno, da je bilo izmed 89 čistokrvnih Zidov izseljenih iz Slovaške že okrog 60.000. Okrog 8000 Zidov je na begu, ostanek, torej še okrog 20.000. Izseljevanje Zidov se je pričelo v letošnjem marcu in je šlo torej precej hitro. Široki sloji slovškega prebivlstva so v zadnjem času ponovno zahtevali, naj se židovsko vprašanje končno uredi. Izkazalo se je namreč, da je med 20.000 Zidov, ki so še ostali na Slovaškem, večina bivših vplivnih osebnosti z velikimi denarnimi sredstvi in dobrimi zvezami. Ti bi se radi izognili selitvi. Lista «Gardista« in «Grenzbote« sta zadnje čaše mnogo pisala o Židih in odkrila nove njihove manipulacije. Kratko smo že poročali, da so odkrili med drugim krščenje Zidov na veliko. Posebno sta šli na roko Zidom pravoslavna in evangeljska cerkev. Mnogi ne-krščeni ali za gospodarstvo važni Zidje so nastopali po slovaških kopališčih, jedilnih vagonih brzovlakov, restavracijah in drugih javnih lokalih zelo samozavestno. Zato je začelo slovaško ljudstvo protestirati in zahtevati, naj oblasti izženo vse Z ide. Tako se je zglasila pri notranjem mint-stru Machu deputacija mesta Trnave in ga prosila, naj odredi izgon Zidov iz mestnega območja. Zastopniki Trnave so opozorili ministra na to, da se je to mesto odkrižalo 2idov že v srednjem veku. Zadnje čase se je pa izmed 40 izgnanih Zidov 30 vrnilo in nobenemu ni prišlo niti na misel, da bi se v mestu skrival. Slovaška vlada je po izjavi notranjega ministra trdno odločena židovsko vprašanje končno urediti tako. da Slovaki ne bodo imeli vec povoda pritoževati se. V zvezi s tem je javnost z velikim zadovoljstvom in odobravanjem sprejela nedavni govor prezidenta dr. Tisa. ki je med drugim omenil, da se je število Zidov na Slovaškem od leta 1948. postoterilo in da so postali Zidje za slovaški narod velika nevarnost. Okrog 38°/o narodnega dohodka je šlo v žepe Zidov, na katere pa odpade samo 5 odstotkov prebivalstva. Izmed 20.000 preostalih 2idov jih bodo 6000 v kratkem izgnali, ostale bodo polagoma izločili iz gospodarstva in gospodarskega življenja, tako da jih bo ostalo do konca tekočega leta samo še nekaj sto? Okrog 6000 je na Slovaškem meščanov in mešanih židovskih zakonov. Tem je bilo izjemoma dovoljeno, da smejo ostati na Slovaškem, Delovna služba na Slovaškem Slovaški notranji minister Mach je izdal proglas o obvezni delovni službi, ki bo trajala do konca vojne. Delovna služba se razteza na vse delavce in uslužbence zaposlene v obrambno važnih podjetjih, na kmetih, ter v občinskih in transportnih podjetjih. Delavci in nameščenci teh podjetij ne smejo zapustiti službe in po potrebi morajo delati tudi več kakor delajo sicer. Za kršitev te naredbe je določena denarna globa do 60 tisoč kron ali zaporna kazen do 6 mesecev. Povratek italijanske podmornice v njeno bazo po dolgem križarjenja po Atlajitlkn Zemlja Je stara 57o milijonov let Z ogromno hitrostjo se suce naš planet okrog sonca , ^ Merimo lahko leta. stoletja in tisočletja, pa tudi cele epohe v zgodovini naše zemlje, toda kako naj določimo starost zemlje? Ali sploh lahko ugotovimo, kdaj je nastal planet, ki se na njem razvija naše življenje? V starih časih so ljudje mislili, da je zemlja plošča, sloneča na dvanajstih orjaških stebrih. Grški pesnik Hesl-od, ki je živel v 7. stoletju pred Kristom, je napisal sijajno pesniško delo o postanku sveta. Opistije nastanek naše zemlje takole: Nekega dne je treščilo iz največjih nebesnih višin Vulkanovo nakovalo pa se je na pol poti med nebom in peklom ustavilo Tako je nastala v obliki okrogle plošče naša zemlja. Hesiod pripominja, da je trajalo padanje Vulkanoveg nakovala iz vsemirja točno 9 dni in 9 noči. Tu je pa moderna znanost dokazala staremu veku temeljno napako. V starem veku ljudje žal še niso ničesar vedeli o ogromnih razdaljah med poedinimi telesi in njihovem kroženju po vsemirju, če bi bil Hesiod to vedel, bi ne bil govoril o devetih dneh. Praktično bi bilo namreč rabilo nakovalo več milijonov let, preden bi bilo padlo iz najvišjih nebesnih višav tja, kjer je stvarstvo določilo prostor naši zemlji. Starost zemlje merijo zdaj učenjaki z drugim merilom. Najboljši pomočnik, nekakšna ura našega planeta, je pri tem ra- ] dij. Fadijeva ura »meri« razvoj naše zem-\ lje skozi stoletja, skozi milijone let. Radr] in Še nekateri njemu podobne snovi rabijo namreč za svoj postanek in razvoj ogromna časovna razdobja. Neskoono počasen je ta proces in v modernih laboratorijah ga lahko z najpreceznejšimi aparati zasledujejo. Tako so učenjaki tudi dognali starost naše zemlje. Ugotovili so, da je naša zemlja stara okrog 570 milijonov let. Praktično seveda ni mogoče položiti matere zemlje na tehtnico, da bi določili njeno težo. Tudi tu si je treba pomagati z drugimi sredstvi. Teža zemlje se meri tako, da upoštevajo učenjaki njeno privlačno silo. težnost, zakone padanja itd. Tako so prišli učenjaki do zaključka, da tehta naša zemlja približno 60000000000000000 ton. S hitrostjo 100 tisoč kilometrov v sekundi se stiče naša zemlja okrog sonca, poleg tega se pa suče še okrog svoje osi n sicer s hitrostjo 465 kilometrov v sekundi. To hitrost so izmerili na Ekvadorju. Končno ostane še naloga izmeriti temperaturo naše zemlje. Najnižjo temperaturo 70 stopinj pod ničlo so izmerili v Sibiriji, najvišjo 63 stopinj nad ničlo pa v Italijanski Somaliji. To pa učenjakov nta moti, da bi ne mogli umetnim potom doseči najvišje temperature 4300 stopinj nad ničlo in najnižje 237 stopinj pod ničlo. Zadnja pot bolgarskega generala Nikolajeva Poročali smo že, da je umrl v Sofiji patriarh bolgarske vojske general Danael Nikolajev. Danes teden je bil svečano pokapam Pogreb je bil na državne stroške. Bred krsto je stopal kralj Boris s svojim bratom princem Kirilom. Njemu so sledili vsi ministri, vojaški atašeji v Sofiji zastopanih držav, generaliteta, vojaško zastopstvo Nemčije in Italije, častne stotnije vseh rodov orožja, rezervni častniki, zastopstvo mladinskih organizacij in velika množica prebivalstva. Pred krsto so nosili mnogo pokojnikovih odlikovanj in krasnih vencev, med njimi vence kralja Borisa, Nemčije, Italije in Francije. Na krsti je ležala samo pokojnikova sablja. V pogrebnem sprevodu so vodili tudi pokojnikovega konja. Po vseh cestah in ulicah koder se je pomikal žalni sprevod je stala v špalirju velika množica običnstva, ki je prišlo izkazat zadnjo čast najstarejšemu bolgarskemu generalu. Križanje tobaka na Madžarskem Na Madžarskem delajo že več let poskuse z boljšanjem tobaka. Poskusni tobačni nasadi v Debrecinu so dosegli razveseljive uspehe. Tu so križali razne vrste tobaka z jugovzhoda in iz prekomorskih dežel z madžarskim, da bi dobili čimboljše vrste tobaka. Križanja so se zelo dobro posrečila. Omogočeno je bilo pridelovanje svetlega tobaka majhnih listov. Zadnja leta so pa delali na Madžarskem poskuse tudi z vir- ginsklm tobakom. 2e leta 1938. so zasadili s tem tobakom 300 oralov polja. Po treh letih se je povečala površina z viržinskim tobakom zasejanega polja na 380 oralov, letos se je pa Še podvojila. Madžarska se je morala odločiti za ta korak iz narodno gospodarskih razlogov. V proizvodnji tobaka je med evropskimi državami Madžarska na šestem mestu, po porabi tobaka pa na tretjem. Navezana je pa na uvoz dobrega tobaka z vzhoda in a prekomorskih dežel, ker sama nima dobrega cigaretnega tobaka. Navzlic vojni uvaža Madžarska tobak iz Bolgarije, Grčije in Turčije. Ker je pa povpraševanje po tobaku iz jugovzhodnih držav naraslo tudi drugod, so poskočile seveda tudi cene in tako je bila Madžarska prisiljena misliti na pridelovanje dobrega tobaka doma. RAZTRESENOST — Gospod profesor, nekdo vas kliče k telefonu. — Kako se pa piše? — Imena mi ni povedaL — Kakšen pa je? PRI ZOBOZDRAVNIKU — Kaj ? Za izdiranje zoba računate 100 lir? — 2aJ da. Ko sem vam Izdiral zob, ste tako tulili, da sta mi zbežala iz ordinacije dva pacijenta, IZNAJDLJIV DEČKO — Mihec, Zvonko mi je potožil, da si ga ugriznil v uho. — Ni res, mamica. Zvonko laže. Sam se je ugriznil, zdaj bi pa rad zvalil krivdo name. Prva & o m a n »Hm .. . Marsikdo tako trdi. Menda je začel on spoznavati, da je storil veliko napako. Bog si ga vedi kakšna krasotica res ni.« »Ne. In tudi sicer ni biser Kdo je bila?« »Oh. slavna neznanka. Učiteljica ali nekaj podobnega. Na francoski revieri jo je našel.« »Oh, Bog nebeški!« »Da! Če človek pomisli na Rebeko ...« Zastrmela sem se v pra.zna stola. Rožnata barva neba se je bila prelila v sivino. V višavi pred menoj je migljala zvezda večernica. Iz gozdov onkraj vrta se je slišalo zadnje pritajeno žvrgolenje ptičev in njih frfotanje pred nastopom noči. Samoten galeb je kakor puščica letel preko neba. Obrnila sem oknu hrbet in se vrnila k postelji. Pobrala sem belo obleko, ki sem jo bila vrgla na tla, ter jo zavila v svileni papir in jo položila nazaj v škatlo. Nato sem poiskala v eni svojih omar mali potni likalnik, ki sem ga v Monte Carlu rabila za obleke gospe Van Hopperjeve. Našla sem ga na dnu predala, pri raznih pletenih jopicah, ki jih že dolgo nisem bila oblekla. Likalnik je bil urejen za vse voltaže, tako da sem ga lahko priključila v oblačilnici. Počasi in premišljeno sem jela likati sinjo obleko, ki jo je bila BeatKce vzela iz omare; takisto, kakor sem nekdaj likala obleke gospa Van Hopperjeve v Mon- I te Carlu. Ko sem končala, sem položila obleko na posteljo. Nato sem si posnela zlic rdečilo, ki sem ga prej potrebovala za kostum. Popravila sem si lase in umila roke. Oblekla sem sinjo obleko ter poiskala par čevljev, ki so se ujemale z njo. Zdelo se mi je, da sem spet tista kakor nekdaj in se odpravljam za gospo Van Hopperjevo v hotelsko dvorano. Odprla sem vrata in krenila po hodniku. Vse je bilo tiho. Kakor da ne bi bilo veselice. Vrata v zahodno krilo so bila zaklenjena. Šele ko sem prišla pod stebre-nik. sem začula mrmranje in trušč glasov, ki je prihajal iz obednice. Še vedno so sedeli za mizo. Velika veža je bila prazna. Tudi na galeriji ni bilo žive duše: očitno so bili godbeniki pri večerji. Od tam, kjer sem stala, baŠ nasproti sebe, sem videla sliko Karoline de Winter. Videla sem zarjo kodrov okrog njenega obraza in smehljaj, ki ji je vihal ustnice. Spomnila sem se, kaj mi je bila rekla škofova žena tisti dan, ko sem prišla k nji na obisk. »Še zdaj jo vidim, kakšna je bila na večer plesa ... z oblakom črnih las okrog glave... in v tisti svoji beli obleki...« Morala bi se biti spomniti teh besed, morala bi bila vedeti. Kako čudno je bilo videti na galeriji godala, mali oder za godbo, in veliki kotel... Na enem izmed stolov je ležala žepna rutica, Obrnila sem se proti stebreniku sapa je prihajala ki jo je bil godbenik pozabil. Naslonila sem se na ograjo in pogledala dol. Kmalu bo velika dvorana vsa polna ljudi, kakor je bila rekla škofova žena, in Maksim bo stal ob znožju stopnic tn pozdravljal prihajajoče. Hrup glasov bo odmeval pod stropom; nato bo orkester zaigral, in goslač se bo smehljal in z glavo kimal po ritmu godbe. Velike tišine je bilo konec. Nekje na galeriji je zaškripal pod. Videla nisem nikogar. Prepih — morda je bilo kje na kakem hodniku okno odprto — mi je dihnil v obraz. Iz obedne dvorane se je še vedno dvigal trušč glasov. Odkod je neki prihajalo to škripanje, ko je bila galerija prazna? Morda ga je povzročala topla noč, ali pa je nemara kje počilo v starem lesu? Prepih je vlekel še vedno; vzdignil je z nekega stojalca notni list in ga vrgel na tla. s te strani. Vrnila sem se nazaj; in ko sem storila nekaj korakov po dolgem hodniku, sem začutila, da so vrata v zahodno krilo na stežaj odprta. Hodnik, ki se je tu končaval, je bil videti teman: nikjer ni gorela luč. Čutila sem, kako mi je skozi odprto okno pihal veter naproti. Tipala sem po zidu, da bi našla stikalo, pa ga nisem mogla dobiti. V kotu hodnika sem videla okno; zastor se je napenjal in rahlo valoval naprej in nazaj. Siva somračna svetloba je metala po tlaku čudne sence. Skozi odprto okno sem slišala glas morja in tihi šepet valov vzdolž obale. Pa nisem stopila k oknu, da bi ga zaprla. Za hip sem obstala, drhteč v svoji obleki, ter poslušala vzdihovanje morja, ki se je umikalo od peščine. Nato sem se naglo obrnila, zaprla vrata za seboj in namerila korake proti veliki dvoranL Hrup glasov je bil zdaj močnejši, kajti vrata v obedno dvorano so bila odprta. Družba je bila vstala izza mize. Ob vratih sem videla Roberta; slišalo se je prerivanje stolov in živahno kramljanje, ki ga je zdaj pa zdaj prekinjal smeh. Brez naglice sem se napotila po stopnicah nizdol in krenila gostom naproti. Ko zdajle v mislih obnavljam dojme s plesa ▼ Manderlevu — prvega in poslednjega, ki ga pomnim — se spominjam majhnih podrobnosti, ki se vsaka zase odražajo na ploskvi velike slike. Ozadje je megleno morje obrazov z nedoločnimi obrisi, izmed katerih mi ni nobeden znan; in godba neugna-no poudarja lagotno brenčanje valčka, ki ga ni konca ne kraja, kakor da bi hotel trajati ure in ure. Ista dvojice, z obrazi otrplimi v zmerom istem smehljaju, se spet in spet vrte mimo mene; ko sto-jiva z Maksimom ob velikih stopnicah, da pozdraviva kaj vem katerega zakasnelca, se mi zde ti plešoči pari podobni lutkam, ki jih nevidna roka na nitki obrača sem ter tja. Med gosti je bila ženska.. . Imena nisem nikoli zvedela, tudi videla je potlej nisem vec; spominjam se le, da je imela nekakšno krinolino lososjerožnate barve, nedoločen poklon kaj vem kateri dobi med šestnajstim in osemnajstim stoletjem; ta se redno ob istem taktu valčka plešoč prizibala mimo mene in se mi vsakikrat nasmehnila. Nazadnje je postalo to nekaj avtomatskega, navada, bi človek dejal, podobno kot se izprehajalci na promenadni palubi parnika spet in spet srečavajo na isti točki, še danes vidim njene štrleče zobe, liso rdečila visoko na podočnicah in bebasti, blaženi smehljaj, ki je izražal brezmejno uživanje. Kasneje sem jo videla pri mizi z okrepčili: njene oči so iskale jedila, željno so jih ocenjevale, in ko si je naložila poln krožnik jastogove majoneze, se je umaknila v kot, da jo poje. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran —■ Za tnsfintnl del lista: Ljnbomir Volčič — Vsi v Ljubljani