Uredništvo: Schilierjeva cesta štev. 3, n» dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se no sprejemajo. + * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHl Upravništvo: Schilierjeva cesta Stev, 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, zà večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 54. Telefonska številka 65. Celje, v pondeljek, dne 8. marca 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Nova sbvenska stranka na Štajerskem. Iz Ptuja, dne 7. sušca 1909. V Ptuju se je vršil danes zaupni shod, ki so ga sklicali Slogasi". Udeležbe je bilo obilo (200), posebno iz ptujskega in gornjeradgonskega okraja. Državni posi. dr. Ploj je. poročal kot prvi govornik o slov. gospodarskih in kulturnih zahtevah. Povdarjal je zlasti potrebo sloge med štaj. Slovenci in prečital program nove stranke, ki se ima ustauoviti v znamenju sloge. Ta program nima nič novega, ampak je posnet po programih „Narodne stranke'1 in „Kmečke zveze". Stranka se hoče .odločno boriti proti vsemu, kar bi žalilo verski ali narodni čut štaj. Slovencev in povdara §*19. drž. osnovnih zakonov. Stranka hoče obraniti interese kmečkega stanu a skrbeti tudi za pro-cvit drugih slov. stanov, hoče se boriti za izpopolnitev slov. šolstva od ljudskih šol gor do vseučilišča, za upravno ločitev slovenskega dela dežele od nemškega in za vstanovitev višjega dež. sodišča v Ljubljani. Govornik je podal poročilo o delu in ranah državnega zbora, spomnil poslušalce na nevarnost vojske s Srbijo ter končal, da so resni časi napočili štaj. Slovencem, skrajni čas, da se združimo. „V ta namen hočemo zopet organizirati staro našo konservativno stranko". Govorniku se je pritrjevalo. Nastopil je veleposestnik J. Zemljič (Radenci pri Ragoni), ki je prinašal pozdrave gornjeradgorskih županov, ki izjavljajo v naprej, da se strinjajo z vsem, kar bo se sklenilo na današnjem zborovanju. Govoril je o našem stališču v de-želnozborskih in drugih volitvah. Z ozirom na razpisane deželnozborske volitve je govoril o potrebi, da pošljemo v Gradec najboljše izmed najboljših in da si mora biti vsak bodoči naš poslanec svest naloge, da mora delati za dva ali tri nemške poslance. Složnosti bo treba med slov. zastopniki e bilo pričakovati, ne moti to docela nič skupne bilance: .-stranka je zopet mogočno nastopila in pokazala, da je kos svoji veliki nalogi. Nismo priredili shodov za malenkostne prepire ali za politično abecedarenje temveč z resnim namenom, da poučimo ljudstvo o važnih tekočih političnih in gospodarskih vprašanjih. To se uam je docela posrečilo in v tem znamenjn smo s shodi lahko zadovoljni. Kakor so pokazale ua mnogih shodih izražene želje in zahvale odličnih naših kmečkih somišljenikov, si želi ljudstvo enakih shodov in gledali bodemo, da mu to željo bodoče tedne zdatno izpolnimo. Tako bodemo zvezo med seboj utrdili in se za nadalnje resno delo navdušili. O vprašanjih, katera so prišla včeraj na dnevni red, smo že v našem listu veliko govorili; zato nam ni treba ničesar dostavljati; kvečjemu to, da je ljudstvo povsod razumelo in odobrilo že svoj čas storjene sklepe vodstva „Nar. str." Da je to osobito glede starostnega zavarovanja zadelo pravo pot, kažejo sklepi shodov — in pa klerikalci, kateri po „Slovencu" pritrjujejo našemu stališču. Tuintam je padla na shodih tudi beseda o deželnozb. volitvah: a se je povsod sklenilo počakati sklepov občnega zbora stranke. Vzajemnost, edinost v stranki in resno delo nam bodo tudi najvernejši poroki za bodoče uspehe! o Shod v Velenju. Po splošni sodbi se je zbralo včeraj do 200 kmečkih zaupnikov pri Ježovmku v Velenju, da slišijo poročilo o delovanju svojega poslanca. — Bilo je veselje pogledati zbrane same trdne, samozavestne posestnike, cvet Šaleške doline! Predsedoval je shodu g. Volk iz Šoštanja, zapisnikar je bil g. Goršek. G. drž. posi. Vinko Ježovnik se je v svojem govoru najprej dotaknil težavnega stališča, ki ga imajo slovenski državnozborski poslanci na Dunaju; malo jih je, a še ti si niso med seboj niti v velikih gospodarskih, še manj pa narodnih vprašanjih edini. Lansko leto državnega zbora nam ni prineslo ničesa veselega: najprej je hudo oškodovala naše kmetijstvo nagodba, pozneje se ni oziralo na naše slov. potrebe pri proračunu in bila je končno nato sprejeta tudi t. g. pogodba s Srbijo, ki je pokazala v slabi luči doslednost in odločnost večine kmečkih poslancev v drž. zboru. G. poslanec je omenjal nato ustanovitev „Narodne zveze" in da se je zmiraj pošteno trudil, da bi prišlo do združitve vseh ju- goslov. drž. poslancev. Opisal je svoje delovanje v živinokožnem odseku, svoje korake za dosego podpor po ozeblinah in sedaj po snši; na njegovo prizadevanje se je nakazalo štaj. namestniji 100.000 kron za zopetno sušno podporo, ki se morajo razdeliti s posebnim ozirom na njegov volilni okraj. Govoril je še o vojaških olajšavah in nato zaključil svoje poročilo ob splošnem pritrjevanju volilcev. Navdušeno so mu izrekli volilci svoje zaupanje in zahvalo. — G. Janko Lešničar je nato razpravljal o zaključku zadnjega zasedanja drž. zbora, o sestavi sedanjega ministerstva, o „Slovanski jednoti", od katere Slovenci zelo veliko pričakujemo, a se je bati, da bodo naše n ade vsled nezanesljivosti klerikalcev prevarane, in slednjič obširno o socijalnem zavarovanju, glede katerega so kmetje soglasno odobrili že znano stališče „Nar. str." z željo, da bi se starostno zavarovanje začelo že poprej iu ne šele s 65. letom. Shod je potekel splošno zelo mirno in lepo. Enoglasna je bila želja: še več takih shodov! Napredne kmečke stranke v Šaleški dolini še davno ni konec, kakor je nedavno tega bahato pisal znani častihlepni gospod po „Slov. Gospodarju". Shodi v slovenjegraškem okraju. Šli smo pogledat, ali res nimamo nobenega somišljenika več v okraja kakor bi se to dalo sklepati iz pisave mariborskih listov. Videti smo hoteli, ali res narodna stranka „nima nič" v slovenjegraškem okraja, kakor bi se lahko sklepalo iz zadnje „Straže". — Vzpodbuditi pa smo tudi hoteli svoje somišljenike k novemu vztrajnemu delu, poučiti ljudstvo o pol. položaju, posebej o nekaterih važnih vladnih predlogih (v prvi vrsti o starostnem zavarovanju) ter tako vršiti v polnem pomenu kultruno nalogo narodne stranke. Shodi so se vršili trije in sicer v Št. Ilju pri Mislinji, vŠt. Jan-žu pri Spod. Dravogradu, v Šmartnem pri Slov. Gradcu. Vsi shodi, ki so bili zaupni, so bili dobro obiskani, posebno v Šmartnem. V Št. Ilju je razpravljal o političnem položaju, o zaključenju in zopetnem sklicanju drž. zbora, o socijalnem zavarovanju, o jezikovnem zakonu za Češko, o novi Bienerthovi vladi, o slovenskem ministru-rojaku, o aneksiji Bosne, o nagodbi z Ogrsko, o podržavljenju železnic itd. dr. Božič iz Celja v zanimivem govoru. Kmete je posebno zanimalo vprašanje starostnega zavarovanja. — V Št. Janžu je o prilično istih predmetih govoril urednik Vekoslav Spindler iz Celja, je ostro obsodil stališče slovenskih klerikalcev glede socijalnega zavarovanja, glede rešitve jezikovnega vprašanja in glede ministra-rojaka, ter so mu zborovalci pritrjevali. Posebno zanimiv in obsežen razgovor se je razvil o starostnem zavarovanju, in so se kmetje izrekli pač za zavarovanje, a so zahtevali tiste spremembe, kakor že izvrševalni odbor nar. stranke. — Grajščak Barth iz Otiškega vrha, pristaš kmečke zveze, ki je po pomoti smatral shod za volilni shod, na katerem bi se postavil kandidat za deželni zbor, je predlagal za kandidata slo-venjegraškega svečarja Giinterja. Pojasnilo se mn je, da se danes ne namerava postaviti kandidat. Neki Jng, baje tndi zvezar, ni nič vedel o dobrotah, ki jih je izposloval posi. Je-žovnik za svoje volilce. Čita gotovo samo „Slov. Gosp.", ki je tako objektiven, da o uspehih nasprotnih poslancev nič noče pisati. V Šmartnem pri SI. Gr. je o istih predmetih obširno poročal g. dr. Božič in žel za svoja izvajanja burno pohvalo. Kmetje so se govorniku iskreno zahvaljevali za izborni poučni govor. Vsi trije shodi so pokazali, da se kmetje v slov. graškem okraju vedno bolj zavedajo, kje je resnica in kje laž. — Shoda v Dramljah se je udeležilo med kakimi 3 — 400 poslušalci okroglo 50—60 pristašev Kmečke zveze. Državni poslanec g. Fran j o Robi e k je očrtal v glavnih potezah delovanje državnega zbora v minulem zasedanju in popolnoma nepristransko opisal njegove naloge za bodočnost — skratka podal je jasno sliko političnega položaja. Med njegovim stvarnim govorom so ga že motili klerikalci, kateri so se vobče pod vodstvom slavno-znanega župnika Ogrizeka obnašali tako nedostojno in surovo, kakor kaki pijanci v krčmi, ne pa odrastli in pametni ljudje. Venomer so kričali, naj g. Roblek pove, kaj je storil za svoje volilce; ko jim je g. poslanec to pojasnil, so utihnili, a začeli zopet razgrajati, ko je naslednji govornik g. Trstenjak razpravljal o vladnem načrtu starostnega zavarovanja. Ko se jih je pozvalo, naj povedo nekaj stvarnega, je nastopil g. župnik Ogrizek, vodja svoje olikane črede, in se pritoževal o „brezverskem" Narodnem listu. Drugo, kar je govoril, je bila mešanica prazne slame in pa neumnosti. Končno se je zborovanje izreklo v smislu znanega stališča Nar. stranke s pristav-kom. naj se začne starostna renta že s 60. letom. Sprejela se je končno po 3kratnem glasovanju soglasna zaupnica g. drž. poslancu Robleku. — G. Jarnovič, kateri je tudi vodil zborovanje, je končno še razpravljal o koristih, ki nam jih nudi c. kr. štaj. kmet. družba, ki bodi naša prava Km. zveza, Uspeh zborovanja je bil vse-jedno na Nar. str. časten; posebno se je odlikovala treznost in mir njenih pristašev od podivjanosti Ogrizekovih podrepnikov. Shod v Rajhenburgu. Iz docela nerazumljivih razlogov je brežiško okrajno glavarstvo javni shod, kakor ga je prijavila „Narodna stranka" prepovedalo. Vkljub temu se je zbralo v nedeljo 7. marca okoli sto najboljših mož na povabilo g. Antona Kuneja iz Stolovnika v Klemenčičevi gostilni, kjer se je vršil shod po § 2 zb. zak. Predsedoval je g. sklicatelj Kunej, ki je otvoril zborovanje z jedrnatim nagovorom. Nato je dr. Koderman v dolgem govoru razpravljal o političnem položaju in zlasti o zakonskih predlogah glede ureditve jezikovnega vprašanja in socijalnega zavarovanja. Zborovalci so sledili izvajanjem z vidnim zanimanjem, na kar je sledila zanimiva debata, katere so se udeležili zlasti Anton Kunej, Janez Zemljak, Martin Zemljak in poročevalec. Splošno se je izreklo mnenje, da je vladna predloga o zavarovanju nesprejemljiva. Tozadevna resolucija, s katero se zahteva ureditev jezikovnega vprašanja potom zakona za celo državo, sta se ob burnem pritrjevanju soglasno sprejeli. Dr. Koder- man je še v kratkem nagovoru omenil naš zunajni položaj, na kar so zborovalci soglasno sprejeli resolucijo, v kateri se izreka želja, da se avstro-srbski spor poravna mirnim potom in brez vojske, katera bi zahtevala od ljudstva ogromnih denarnih in krvnih žrtev. Resolucije se pošljejo na pristojna mesta. S kratkim končnim govorom je zakljnčil g. Kunej lepo uspeli shod. Po shodu so se zborovalci še živahno razgovarjali o raznih vprašanjih. Splošno se je izražala želja, da se skoro priredi v Rajhenburgu javen shod „Narodne stranke". Bianca. Vkljub raznim zaprekam, vkljub slabim potom se je zbralo včeraj v Likarjevi gostilni na Blanci lepo število 40 — 50 mož. Shod je otvoril g. Križan iz Sevnice, kateri mu je tudi predsedoval. Dr. Koderman iz Celja je najprej obrazložil vladno predlogo o zavarovanju za starost in onemoglost ter o ureditvi jezikovnih razmer in je razpravljal o splošnem notranjem in zunanjem političnem položaju. Zborovalci so govoru z vnemo in zanimanjem sledili, kar so pričali živahni medklici, ki so se čnli zlasti, ko je govornik osvetlil postopanje klerikalnih poslancev napram vladi in volilcem. Govoru je sledil živahen razgovor o omenjenih zakonskih predlogah in drugih aktualnih političnih vprašanjih. Resolucije so se sprejele soglasno z velikim navdušenjem. Shoda se je udeležilo razun domačega kmetskega ljudstva več Sevni-čanov. Shod v Rušah seje obnesel zelo krasno, Zbralo se je krog 150 mož. Resolucije so se sprejele soglasno in z velikim navdušenjem. Natančno poročilo sledi. Resolucije sprejete na včerajšnjih shodih : 1. Volilci „Narodne stranke" najostreje obsojajo ses avo Bienerthovega predpustnega ministerstva posebno z ozirom na ministra Stürgkha in Ho" chenburgerja in pozivajo slov. poslance k najdoslednejši opozicij i proti njemu. 2. Pozdravljajo „Slovansko jednoto" in pričakujejo, da bodo v njej združeni poslanci posebno pospeševali narodne in gospodarske koristi zatiranega slovenskega naroda. 3. Zahtevajo, da deluje naša držav-nozborska delegacija z vso odločnostjo za ustanovitev jugoslov. krajanskega ministerstva. 4. Pozdravljajo misel socijalnega zavarovanja, a zahtevajo, da se naj olajšajo plačilna bremena kmetom in delodajalcem. Dod tke in event. posebne skle< e smo priobčili pri poročilih o dotičnih shodih. Politična kroniko. d Konferenca klubovih predsednikov. Podpredsednik Pogačnik, ki vodi prezidialne posle poslanske zbornice, je povabil predsednike klubov na skupno sejo, ki bode jutri po^oludne in na kateri se bode razpravljalo o formalitetah spojenih s konstitniranjem zbornice. Ob tej priliki se bode govorilo tudi o volitvi predsednika. d Boj za predsednika je, kakor nemški listi poročajo, hvala slovenskim in češkim klerikalcem, na korist nemškega kršč. soc. dr. Pattaia že odločen. Nemški listi poročajo, da bodo glasovali za tega nemškega klerikalca solidarno vsi Nemci in Poljaki, Italjani in Rusini, socijalnidemokratje bodo glasovali za Pernerstorferja in stranke združene v Slovanski jednoti bodo oddale — prazne glasovnice! Pattai bode torej z vso slavo izvoljen in zasluga za to slavno zmago nemških klerikalcev bo pritikala v polni meri slovenskim klerikalcem, ki so s svojim postopanjem v Slovanski jednoti zaprečili, da bi bila ta parlamentarna skupina postavila kandidata za predsedništvo, ki bi bil zbral nase vse češke, jugoslovanske, rusinske glasove, glasove naprednih Poljakov ter čeških in poljskih soci-jalnih demokratov, zionistov in Ita-ljanov. Slovanska jednota sicer še ni imenovala svojega kandidata — in poslanec Maštdlka upa, da se bode češkim naprednim strankam še posrečilo pridobiti Poljake za se in da bi Slovanska jednota tndi z veseljem glasovala za poljskega kandidata, ako ga Poljsko kolo nominira — toda slovenski klerikalci se čutijo nemškim klerikalcem tako obvezane, da hočejo za vsako ceno pripomoči dr. Pattaiu do sijajne zmage. Za naše „dobro in verno ljudstvo" pa hočejo napraviti le tako majhno šalo ter oddati prazne glasovnice. „Slovenec" poroča, „da se čedalje bolj utrja vest, da „N a r o d n a zveza sploh načeloma ne bo sprejela kandidature proti krščansko socijalni stranki", ker je ta germanizujoča stranka baje naklonjena Jugoslovanom in trializmu! O tem švindlju spregovorimo jutri še par besed. d Avstro-srbski spor. Glasilo nemškega kancelarja „Nordd. Allg. Ztg." je izjavilo, da stoji za Avstro-Ogrskim Nemčija kot verna zaveznica. Ts izjava je vračilo Nemčije za službe „dobrega sekundantstva" v Algecirasu proti Franciji. Vsi dunajski oficijozni in ne-oficijozni listi izvajajo iz tega posledico, da bodo morale sedaj vse evropske velesile to izjavo upoštevati in če jim je količkaj na tem ležeče, da se mir ohrani, Srbijo prepričati, da mora sama in naravnost z dunajsko vlado pakti-rati o vsem, kar hoče od nje dobiti. Dunajski listi si prizadevajo ob enem svet prepričati, da ta zahteva ni za Srbijo poniževalna, ampak nasprotno prav častna, ker velesila Avstrija trak-tira malo Srbijo kakor sebi jednako partnerico itd. Stvar ima pa tudi drugo lice. A. O., oziroma nje oficijozi so že zdavnaj kategorično izjavili, da je vprašanje o aneksiji in vse. kar je s tem v zvezi notranje avstrijsko vprašanje in da se torej mora Srbija, ako se čuti vsled tega prikrajšano in če hoče kako odškodnino zaradi tega obrniti direktno na dunajsko vlado, o konferenci velesil niso hoteli na Dunaju nikdar slišati. Ako bi se bila Srbija spustila sama z A. O. v pogajanja in ako bi bila ta vse njene zahteve na kratko odklonila, Kar ni bilo izključeno, ni li to samomor? In je li to v resnici samo avstro-srbsko vprašanje, da se Srbijo eventualno gospodarsko uduši? Je li to drugim velesilam v resnici tako ravnodnšno, kakor si na Dunaju mislijo in ali bi s tem ne bilo porušeno ravnotežje na Balkanu A. O. na korist, vsem drugim na škodo? To je srbska vlada vedela, kakor dobro ve, da bi bila vsaka vojska proti A. O. blaznost in poguba za srbski naro l, vender ji ne sme in ne more nikdo zameriti, ako apelira na pravičnost velesil ter zahteva, naj ji na nekak način zajamčijo gospodarsko eksistenco. Na kak način bodo to dosegle, je stvar njih diplomacije — vsekako pa se Srbija ne more in ne sme izpostavljati nevarnosti, da bi se njene zahteve na gladko in takorekoč na štiri oči na Dunaju odklonilo, ne da bi s» Evropa za njo potegnila. Ta smisel ima zahteva srbske vlade, naj bi se vršila pogajanja med A. O. in Srbijo s posredovanjem velesil. 5: Naročajte ,jtar. PnetoiK4! Kjer eden ne zmore naročnine, naj si ga naroči Več skupaj! =5 Štajerske novice. v Občinske volitve v Celjn se vrše 15., 16. in 17. marca in sicer voli v pondeljek dne 15. marca 3. razred v torek 16. marca 2. razred, v sredo 17. marca L razred. Slovenci se ne udeležijo volitev. b Včerajšnji koneert slovenske glasbene šole v Celju se je obnesel nad vse pričakovanje dobro : bil je povoljno obiskan in je dosegel tudi lep moralni uspeh. Dame s svojim izbornim nastopom in vsi koncertisti s tehnično ter precizno igro so bili vredni one pohvale in priznanja, ki se jim je nudilo v tako obilni meri. Za godbo v Celju so napočili uovi dnevi. b Klubu naprednih slovenskih akademikov je daroval g. prof. Suhač pet letnikov „Dom in Sveta"; tovariš Zupančič štiri letnike „Zvona", jeden letnik „Slovenke" in mnogo drugih knjig za ljudske knjižnice. Obema izreka odbor zahvalo. Da bi uašla mnogo posnemalcev! o Predavanje g. dr. A. Dolarja* katero je priredil na prošnjo odbora „Zveze narodnih društev" v petek zvečer v celjski Čitalnici, ni sicer zbralo mnogo ljudi, a zbralo je prilično vse celjske častilce naše moderne, posebej pa še prijatelje in občudovalce Zupančičeve muze. Predavanje je imelo jasen namen podati pregledno sliko na-vstanka, razvoja in sedanje bilance uspehov slovenske moderne v literaturi. G. profesorju se je to izborno posrečilo; to tem bolj, ker ni ostal pri vsakdanjih, v ocenah se vedno ponavljajočih frazah. Predavanje je bilo kakor nalašč za vsakogar, ki se količkaj zanima za naše slovstvo, bilo pa je potreben pouk onim. ki polnijo svoje domače knjižnice z malovrednim tujim blagom — domače knjige pa ne spoštujejo. Včerajšnji večer je bil jeden onih redkih trenutkov v našem celjskem društvenem življenju, ko je človeku dovoljen pravi umetniški užitek. Zato je g. profesor tudi žel splošno hvaležno priznanje. o Slovenskega kleparja v Celju, g. Antona Jošta, kateri je odprl svojo delavnico na Dolgem polju št. 1., naj-topleje priporočamo slov. občinstvu v Celju in okolici. b Štajerska deželna soeljalistična konferenca se vrši v nedeljo, dne 28. marca pri „Zelenem travniku" v Celju. Razpravljalo se bode o deželnozborskih volitvah, o organizaciji, tisku in raznoterostih. Kakor smo slišali, se hočejo slovenski socijalisti na Sp. Štajerskem emancipirati, kar bi imelo za nemški značaj Celja, Maribora in Ptuja velike posledice. v Umrl je v Laškem trgu notarski koncipijent Anton Jesih, 65 1. star. v Odklonjena kandidatura. Gg. župnik Cizej in velenjski župan Skasa sta ponudila v imenu kmečke zveze kandidaturo v slovenjgraškem volilnem okraju graščaku Adamovichu v Velenju. Ta je pa kandidaturo odklonil. b Iz Središča. Družba za konjerejo na Štajerskem in sicer okrožje Središče, zboruje prihodnjo nedeljo, to je dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne v že znani gostilni v Središču. Zanimiv dnevni red, posebno predavanje potovalnega učitelja g. Jelovšeka, je vabljivo in se pričakujejo tndi neudje k udeležbi tega zborovanja. b Hrastničanje prav lepo prosimo trboveljski občinski svet, da malo po-drega radi naše pošte. Mislimo namreč, da ne bo prav nič škodovalo, če bomo to dobroto že uživali mi, in ne še-le morda naših otrok otroci. Ne bilo bi morda napačno, če bi se pričelo polagoma iskati prostor za pošto, če bo treba kaj prezidati ali celo zidati, je treba začeti s pripravami. a Velepomembno pa tiho siavlje je slavil naš celjski „Sokol" v četrtek, dne 4. III. t. 1., ko je prvič telovadil v novosezidanem „Sokolskem domu". Br. načelnik Smrtnik je v kratkih a jedrnatih besedah primerno nagovoril br. telovadce, nakar je zadonel prvič po prostrani telovadnici navdušen „naedar" ne samo kot izraz navdušenja in veselja nad dogotovljeno stavbo, ampak v prvi vrsti v znak hvaležnosti napram br. načelniku za njegovo neutrudno delovanje. b Iz Hrastnika. (Nekoliko o delavskem konzumu). Nam se ne zdi prav, da je večina rudarjev, ki so Kupovali do jlej v delavskem konzumu, prestopila v Leillerjev, kajti dohodki so se vsled tega tako znižali, da dvomimo, da bi ga bilo mogoče vzdržati. A če pride do poloma, kdo bo imel dobiček, kdo zgubo ? Dobiček seveda rudokop, ki bo po ceni kupil na dražbi lepo hišo z blagom. zgnbo pa delavstvo in to ne-le po izgubi poslopja, ampak še iz drugih vzrokov. Sedaj, ko je delavski konzum še tu. si ne upa Leiller v svoji štacuni s cenami poskočiti, poskočil bode p a takoj, če ne bo konkurence. Pomisliti je tudi na slučaj Štrajka. Ob štrajku Vam bode zaprl Leiller takoj svoje blago, dočim bi Vas vsaj za malo časa vzdržaval konzum, ki je Vaša last. Delavstvu bi svetovali, da se ga vsaj nekaj vrne proč od od Leillerja in se oklene delavskega konzuma. Res je, da je v soc. demokratskih rokah, a saj Vam ni treba biti zato demokratje, kakor tudi sedaj niste nemškutarji. ker kupujete pri Leiller ju. Sicer pa: premišljujte in potem ravnajte po svojem razumu! a Občinske volitve v Konjieah. Dobili smo sledeče pojasnilo: Dopis o g. Škotu Napotniku in dekanu Hrastlju se je poslal V. cenj. listu poprej kakor je bil razpoložen zapisnik volilcev, ker sta bila poprej vedno volilca v I. razr., a sedaj pa sta prišla v 2. razred isto-tako kakor g. Šepic; na njihovo mesto sta prišla 2 Nemca in 1 Slovenec (g. Ogorevc). Omenjenima gospodoma pa sicer prav nič ni škodila krtača; je še dosti prahu na njuni odločni narodnosti, zato le še pokrtačite včasi! — Danes se vrše obč. volitve v 3. razr. Slovenci se udeležimo in sicer kandidirajo 3 pristaši Nar. str. in jeden km. zv. Med nami vlada lepa sloga. Agitacija je pa zelo huda. Tajniku Anto-nitschu, zuanemn bivšemu ptujskemu policaju, je moralo že glavarstvo potrkati na „nemške" prste. Napisal je namreč na vsako glasovnico ime, da bi se videlo, kdo je koga volil; na pritožbo Slovencev so se morale razposlati nove glasovnice. O nadalnjih dogodkih in izidu vam poročamo. b Št. Peter pod Sv. Gorami. V noči od 4. na 5. t. m. so vlomili tatovi v romarsko cerkev Matere Božje na Sv. Gorah. Močna vhodna vrata so razbili ter iskali svoj plen v nabiralnikih. Našli niso ničesar ter so io morali odkuriti. Žendarmerija pozveduje po roparjih, vendar jim dozdaj še niso mogli priti na sled. Govori se, da morajo ti tatovi biti v zvezi s tatinsko tolpo, ki se klati po Pišecah in Bi-zelj8kem. b Št Peter pod Sv. Gorami. Naš klerikalni dopisnik v mašniški halji stresa zaradi občinskih volitev še vedno svojo jezo po mariborskih lističih. Najrajši bi nas vse pohrustal. Pa to mu ae pomaga nič! Čvekanje o Nemcih in nemškutarjih je neumno. Več odgovorimo v „Narodnem Listu". (O zvezi z Nemci bodemo klerikalcem zapeli v kratkem tako pesem, da jim bo žvižgala okrog ušes prav neprijetno. Op. ured.) b Pripravljalni odbor „konzervativne" stranke se je pomnožil s kooptacijo na 12 mož. K ustanovitvi te stranke in posameznim govorom še zavzamemo svoje stališče. v Utonil je v Dravi bi. Slemena nad Mariborom 30 letni delavec A. Šo-štarič iz ptujskega okraja. Peljal se je sam z brodarjevim čolnom čez reko, a se je čoln prevrnil in je Šoštarič utonil. Mrliča še niso našli. b Bojevniki za svete vero. Goriška „Soča" poroča, da eksistirajo med tamošnjimi „čuki" individui, ki so prestali že 9 zapornih kazni; zapori po nekaj tednov in mesecev so na dnevnem redu. In take prikazni se stavijo našim fantom za vzgled! Kranjske novice. o V Novem mestu je umrla v soboto mati stolnega prošta, gospa Elizabeta Elbert, stara 82 let. o Volitve v idrijski obč. odbor se vrše koncem tega meseca. o Obravnava zaradi odprtega pisma na vojnega ministra Schön-aicha je bila v soboto pred senatom dež. sodišča v Ljubljani. Dr. Kokalj je bil oproščen, urednik „Slov. Naroda" Pustoslomšek pa je bil obsojen na 100 kron globe. o „Rdeči Prapor", glavno glasilo jugoslov. soc. demokracije, začne s 1. aprilom izhajati trikrat v tednu. o Slov. kršč. soc. zveza priredi od 13. do 15. apr. trodnevni socijalni kurz v Ljubljani. o Velika obravnava zoper „južno družbo blagajniških vlomilcev", ki je 17. grudna 1. 1. vlomila pri Jelačinu v Ljubljani in odnesla 8100 kron, poleg tega pa izvršila še več vlomov tudi drngje, se prične danes v Zadru. Načelnik družbe je neštetokrat že kazno vani Franc Koren iz krške okolice na Dolenjskem. o Zaradi goljufije pri volitvah so bili obsojeni pred dež. sodiščem „sodrugi" Jernej Kalan, ki je pri zadnjih dež. zb. volitvah oddal tri glasovnice, na 150 K, Klopčič in Gorguolan, ki sta nevede in nehote volila za druge, pa na en teden oziroma 5 dni zapora. Obenem izgube vsi trije za 6 let aktivno in pasivno vol. pravico za vse javne zastope. o Za kranjsko deželno banko je deželni odbor izdelal pravila in jih dal v tisk. o Vipavsko-idrijski kmetski volilni okraj. Ker se je klerikalni kandidat R. Ferjančič odpovedal kandidaturi, so postavili klerikalci kandidatom Bogomiia Perhavca, gostilničarja v Vipavi. o Shod narodno-napredne stranke v Tržiču včeraj 7. t. m. se je vršil ob veliki udeležbi iz celega okraja. Govorila sta dež. posi. dr. Vilfan in Josip Türk, dalje pa tudi. predsednik nar. del. org. Ribnikar, ki je pozival trži-ško delavstvo k osnovanju podružnice N. D. O. Sklenilo se je osnovati napredno politično organizacijo za trži-ški okraj. o V Kostanjevici se je zvršil shod narodno-napredne stranke včeraj 7. t. m. ob ogromni udeležbi 400 ljudi, zvečine kmetov. Govorila sta dr. Oražen o splošjem polit, položaju Slovencev, dr. Žerjav pa o organizaciji. Sklenilo se je tudi tu osnovati pol. društvo. o Predsednik mestne hranilnice v Ljubljani Ivan Plantan je odložil predsedstvo. o Shod narodno-napredne stranke v Krškem se vrši v nedeljo 14. t. m. pri Ženerju. v Slovenski učni jezik na gimnazijah. Poroča se, da je ministerstvo dovolilo polagoma uvedenje slovenskega učnega jezika, na dvojezičnih kranjskih gimnazijah, v kolikor so na razpolago slovenske učne knjige in drugi pripomočki. Prihodnje leto se bo poučevalo veronauk v 6. in grščino v 3. razredu v slovenščini. Obenem se pa pomnoži tedensko število nemških ur. v Občinske volitve v Kočevju se vrše 17. in 18. tm. Obrtniki zahtevajo večje zastopstvo. Koroške novice. d Iz poštne službe. Poštni kontrolor Jožef Gasser v Pontebi je imenovan za poštnega višjega upravitelja istotam. d Za nemške nacljonalne kandidate na Koroškem že pridno dela vodo ptujski „Štajerc". Pravi, da kdor hoče „mir med narodi" in „gospodarsko delo", mora voliti Nemce. Metnitz, Steinwender itd. — pa mir med narodi in gospodarsko delo! Primorske novice. v Slovene! v Trstu so sklenili, da se udeleže volitev za mestni svet tržaški ne samo v okolici, ampak tudi v mestu. Volilna reforma — pravi „Edinost", — po kateri se bo topot prvikrat volilo, daje tudi nam mestnim Slovencem priliko, da se udeležimo volitev za mestni svet na časten in vspešen način. Ni sicer upati, da že letos kateri mestni mandat pribore Slovenci, vendar pa bodo pokazali, osobito v slučaju ožjih volitev, da so odločujoči či-nitelj v mestu. Slovanski zapiski. d Za župana v Pragi je izvoljen zopet dr. Groš. d Grofa Tolstega članek o aneksiji Bosne in Hercegovine, ki je svoj čas izšel v „Slov. Nar.", je sedaj državno pravdništvo v Pragi v „Belokranjcu" zaplenilo. d Komisija ruske dume je z večino glasov sklenila, da se odpravi smrtna kazen. d Zaroto so zasledili med ruskimi vojaki. Po svetu. d Stroški vojne. V ,Danzers Armee-zeitung' je nekdo izračunal, da bi nas vojna s Srbijo, ki bi trajala do pod-jarmljenja Srbije prilično 6 tednov, stala okroglo 700 miljonov kron, kar bi dalo z naraslimi stroški za podporo vdov in invalidov letno višjo obremenitev državnega proračuna za 60 miljonov kron. d Nemiri na Islandskem. V zahodnem delu otoka so se pojavili nemiri zoper dansko uradništvo. Vlada smatra, da je to zgolj krajevnega pomena. d Nesrečne posledice obrekovanja. Zlobne govorice so dolžile ženo kmeta Fr. Fabjančiča v Peščenici na Hrvatskem zakonske nezvestobe. Mož je ženo vsled tega silno mučil, in ko mu je povila otroka, ie trdil, da ni njegov, ter ga je umoril. — Tudi pri nas na Slovenskem so podobna sumničenja starih in mladih bab kaj udomačena. Mnogo zakonov bi bilo srečnih, ko bi ne bilo takih obrekljivih satanskih jezikov. d Deželne strelce, ki jih je zasul snežni plaz v Lanfranu na Tirolskem so, kakor se poroča vojaškemu poveljstvu v Trentu, rešili. d V Opavi so izsledili, da so pri 1. pešpolku vojaški kuharji na skrivnem prodajali živila, določena za me-nažo. Tatove so zaprli. Obrambni vestnih. b „Št. 11 j v nevarnosti !" tako kliče sedaj tudi mariborska „Straža", toda bojimo se, da je to zvonenje že po toči, ker so Nemci nemoteno pripravili vse, da se polaste pri bodočih volitvah cele občine. Vkljub tej nevarnosti pa mariborska lista pridno tirata naprej razdirajoči posel. Niti „Straža" niti „SI. Gosp." še nista zahtevala, ,iaj se oživi „Naša straža", ki bi bila edina poklicana parali'ovati pogubno delo „Siid-marke". Tudi o nasvetu, naj se organizacija „za obmejne Slovence" pre-osnuje v take namene, nočejo gospodje v Mariboru ničesar slišati. Samo tarnanje nas ne bo rešilo. b „Südmark-Gau Maribor" so osnovali pretečeno nedeljo v Mariboru. Nova zveza obsega podružnice Ptuj, Slov. Bistrica, Marenberg. Št. Lovrenc, Muta, Radgona, Pragersko, Cmurek, Ljutomer, Ormož, Št. Lenart, Jarenina, Razvanj iu Studenci. Kdaj si bodo podružnice sv. Cirila in Metoda osnovale svoje zveze po kronovinah? b Nove podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se snujejo v Grosuplju, Radečah, Bučki in St. Jerneju na Dolenjskem, nadalje v Ločah na Koroškem. Zopet oživite pa se podružnici v Kostanjevici na Dolenjskem in v Apačah na Koroškem. b Poslano vsem p. n. oskrbovalcem nabiralnikov družbe sv. Cirila In Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda ima v svoji pisarni v evidenci vse nabiralnike in tudi imena hiš, kjer se nabiralniki hranijo in tudi imena onih, ki nabiralnike oskrbujejo. Nabiralnik dobi za vsakih nabranih 200 K družbino diplomo. Takih diplom je oddala družba v dobi enega leta že 16. Družbino knjigovodstvo beleži vse dohodke točno vsakega nabiralnika in jih tudi objavlja v mesečnih izkazih, — nima pa v evidenci imen in virov piispevkov tistih svot, katere se pošiljajo raznim listom, ker ti pošiljajo drnžbi le svote brez podatkov. Iz tega je razvidno, da raznovrstne pošiljatve ne pridejo v izkaz v „Vestniku" pod tistim imenom, kakor so morda pošiljalci želeli, posledica temu je ta, da ima družbina pisarna zapisanih mnogo nabiralnikov za mrtve, ker nima družba izkazanih prispevkov pod njihovim imenom. Ker se bo splošno vse mrtve nabiralnike poklicalo na delo, utegne biti marsikdo razočaran ali celo razžaljen. Zato pa prosimo, da se pošiljajo prispevki iz nabiralnikov direktno na vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljnbljano, pa ne potom časopisov. Pove pa naj se pri vsaki pošiljatvi, iz katerega nabiralnika je dotični prispevek, to radi tega, da se vpiše poslano vsoto k pripadajočemu nabiralniku. Kakor želi slovenska javnost točnosti in jasnosti v drnžbinih izkazih, prav tako želimo tudi mi točnih in jasnih pojasnil, da je možno redno uradovanje in v javnosti izkazovanje. Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda. najnovejša brzojavna in telefonica poročila. Stayka t Skalah. d Velenje, 8. marca. V škalskem premogokopu so delavci v soboto začeli stavkati. Vzrok so premale plače; le malo je delavcev, ki so zaslužili veliko nad jeden goldinar na dan — a to pri tej draginji premoga! Danes se vrši shod; govori Sitar iz Trbovelj. Ker se je bati kakih nemirov, se je orožništvo pomnožilo. Pred odločitvijo ? d Pariz, 7. marca. Po poročilih francoskih listov je sklicanje konference zelo negotovo. Pariški poslanik Avstro-Ogrske je izjavil ministru zunanjih zadev Pichonu, da se Avstro-Ogrsko pod nobenim pogojem ne udeleži konference. d Berlin, 7. marca. „Vossische Zeit" poroča iz Dunaja, da izbruhne 1. apr. colninska vojska s Srbijo, ako ta ne opusti znanih svojih zahtev. d Petrograd, 7. marca. Po dolgem času je obiskal minuli petek avstro-ogrski poslanik Berchtold grofa Izvolj-skega. Napetost med Avstro-Ogrsko in Rusijo se je dokaj zmanjšala. d Carigrad, 7. marca. Turčija dela Srbiji sitnosti pri prevažanju vojnih potrebščin, ker se boji zamere pri Avstro-Ogrski. Različne vesti. d Berlin, 8. marca. (Brz. „N. Dn.") „Lokalanzeiger" poroča iz Milana, da je objavil tamkaj izhajajoči časnik „Momento" danes na vse kardinale papežko bulo, v kateri se prekliče pravica ugovora s strani posvetnih vlasti pri volitvi papeža. Sedanji papež je bil namreč radi tega izvoljen, ker je Avstro Ogrska vložila svoj veto proti izvolitvi kardinala Rampolle. Buml t Pragi. Praga, 7. marca. Stepli so se pri bumlu na Vaclavovem trgunemško-na-cijonalni in nemško-klerikalni dijaki s češkimi nar. socijalci. Nek nemški klerikalec je dobil na licu težko rano. Kot krivega so zaprli češkega jurista Pravda. Ko je policija Vaclavov trg spraznila, je nastal mir. Sneg. v Olmuc, 7. marca. Vsled silnega snega je poškodovano telefonsko omrežje. Isto v Brnu. v Gastein, 7. marca. Blizu Böcksteina je zdrčalo danes zjutraj 2 velikanskih plazov v dolino. Neko kočo z 39 delavci je plaz odnesel s seboj; lise jih je rešilo, 15 so jih našli mrtvih, ostale išče 250 delavcev. — Tudi v anlanfski dolini je zasul plaz delavsko barako s 40 delavci. Ob 11. dop. so odkopali 17 moži 6 jih je mrtvih, 11 težko ranjenih. v London, 7. marca. Po celem An- i/ glaškem je razsajal vihar s snegom. Več vasi je popolnoma v snežnih zametih in brez zveze s svetom. Vojska ali mir? Belgrad, 8. marca (Brz. „Nar. Dn.") Položaj postaja zmiraj bolj zamotan, Kakor vse kaže ima sedanji Novako-vičev kabinet zelo omajano stališče in se vsak hip pričakuje nova ministerska kriza. Novakovičevo ministerstvo nima nikjer zaslombe čeravno so v njem vodje vseh strank in na noben način ne more ublažiti razpoloženja za vojsko z Avstro-Ogrsko. Kralj Peter in minister zunanjih zadev Milovanovič Sta za mirno sporaznmljenje z Avstro-Ogrsko, vendar imata zelo težko stališče, ker še je pred kratkim vlada v skupščini izrekla solidarno z razpoloženjem za vojsko. Padec ministerstva je nedvomen. Novo ministerstvo bo vojaško ministerstvo, katerega naloga bo rešiti avstro-srbski spor mirnim potem. Sarajevo, 8. marca (Brz. „Nar. D.") Srbija še vedno zbira vojsko ob reki Drini. Na bosanski meji ima že koncentriranih 60.000 mož. To vedno zbiranje čet ob meji je očividno izzivanje. Belgrad, 8. (Brz. „Nar. Dn.") Srbski poslanik v Carigradu Nenadovič je dobil nalog, z vsemi sredstvi delati na to, da Turčija dovoli prevoz srbskega vojnega materijala. Srbija hoče na vsak način, da bo vojska od konca aprila popolnoma pripravljena. Veleizdajski proces t Zagrebu. V soboto so med odmorom, v sodni dvorani aretirali odv. kand. dr. Wal-terja, ker ga je neki Frankovec ovadil, češ da djal: To je lopovščina, da je sodni dvor zavrnil predlog, naj se Na-stič takoj zasliši. Aretacija je povzročila silno razburjenje v javnosti. Drž. pravdnik dr. Accurti je javil zagovornikom, da bodo dobili stenograme svojih govorov pred tiskom v pregled. Vsi veliki svetovni časopisi pišejo ostro proti sistemu na Hrvatskem, kjer edino je mogoč tako smešen monstre — proces. V sodni dvorani na mizi je kot „corpus delicti" tudi čutura, na kateri je vrezan napis: „Oj čuturo, kad — si puna vina — iz tebe mi — teče radost — „milina" ... In ta čutura je veleùdajska!! Nadaljevalo .se je zaslišanje Adama Pribičeviča. Ta pravi predvsem, da se mu ni dala prilika konfrontacije z Nastičem. On ima dokaze v rokah s katerimi izpodbije vse Nastičeve trditve, ki da je položil krivo prisego. Izprašuje se ga, ali je pisal v srbske časopise „Srbsko kolo," „Srbobran," kar Pribičevic potrjuje. Na vprašanje, zakaj si je v Vrginmostu (kraj Pribi-čevičevega službovanja) izrisal katoliški element, pravi obtoženec, da baš od onega časa, ko so nastopili on in dragi „mladi", so nastali boljši odno-šaji, ktr so oni propagirali idejo narodnega jedinstva Hrvatov in Srbov. Baš današnji obtoženci so se vedno najbolj odlikovali v boju za prava Hrvatske. Na vprašanje, je li mn je znano, da se je pevala med Srbi v Vrginmostu „himna kralja Petra", odgovarja, da mu taka himna- sploh ni poznana. — Ali so srbska sokolska društva imela namen biti narodna vojska, ki bi imela služiti v veleizdaj-ske namene, in so bila oborožena? — Mu ni znano. — Nato se s čitanjem originala nekega pisma, ki bi naj govorilo proti obtožencu, dokaže, da je drž. pravdnik v obtožnici falzifi-ciral vsebino pisma; dalje se dokaže, da je istotako falzificiral v obtožnici vsebino nekega članka v „Srbobranu". Narodni gospodar. v Avstro-ogrska banka. V zadnjih letih se redno ponavljajo na občnih zborih največjega avstro-ogrskega denarnega zavoda, avstro-ogrske banke burni prizori med Cehi in Nemci. Cehi namreč zahtevajo v vodstvu banke za sebe zastopstvo, Nemci pa seveda v svoji stari lakomnosti tega ne pripustijo. Tako so tudi leta 1908 dne 3. svečana nastopili Čehi na občnem zborn z lastnim kandidatom, bil je to Josip Wohanka. Dobil je 252 glasov, nemški kandidat Prade pa 465 glasov. Omenim, da letnega poročila iz 1.1909 še nimam v rokah. Zanimivo je v poročilu iz 1. 1908. pregledati z ozirom na navedeni volilni rezultat imenik članov takratnega občnega zbora z ozirom na avstrijske Slovane. Med člani je krog 250 čeških denarnih zavodov in čeških druš ev, na občnem zboru so bili razun šestih zastopani vsi. Ker je tndi nekaj čeških zasebnikov med delničarji avstro-ogrske banke, a le maio, sledi iz tega, da je dobil Wohanka le 252 čeških glasov, drugih slovanskih glasov ni med njimi. Kje so drugi? Poljaki in Rusini sploh nimajo delnic, ne enega poljskega ali rusinskega zavoda ni navedenega v letnem poročilu. Na Slovenskem pa je edina Ljubljanska kreditna banka, ki je bila upravičena, udeležiti se občnega zbora in volitve, a se ni ndeležila niti sama, niti se ni dala zastopati po kakem Cehu. Drugi slovanski zavodi nimajo delnic avstro-ogrske banke, kar je gotovo čudno. Saj imamo vendar že precej močnih zavodov, osobito hranilnic, ki so navezane na nakupovanje ■ vrednostnih listin! Zakaj si ne nabavijo delnic navedenega zavoda? Saj te listine niso nič slabše, kakor kateresibodi drnge. Omeniti je, da so navedeni med člani občnega zbora v 1. 1907. med drugimi sledeči nemški denarni zavodi: Celjska šparkasa, Credit- nnd Vorschussverein celjske šparkase, Kranjska hranilnica, okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici, nemška hranilnica v Ormožu, v Mari-born, v Cmureku, v Radgoni, v Celovcu, v Velikovcu in še celo v Kočevju! Nadalje mestna občina celjska in pokojninski zaklad uradnikov in slug celjske nemške šparkase. Torej na Slovenskem eden slovenski član ni bil zastopan naobčnem zboru, izmed 13 nemških pa jih je bilo zastopanih 12! To je slika za 1. 1908. Kakor hitro pride letošnje uradno poročilo, o even-tuelnih izpremembah. A lanske številke kažejo nam Slovencem tudi na tem polju, da smo prave mevže. Pri nas ne pomaga vse skupaj nič: naj nam kratijo naše državljanske pravice, naj nam kratijo naše narodne, jezikovne pravice, naj nas napadajo, ubijajo, naj delajo z nami kar hočejo: Slovenec ostane vedno kakor klada! Ne zmeni se za nič, ne išče pravih, radikalnih sredstev, da se otrese tujega jarma! Če si pri nas posamezi ik poštenim ali pa tudi malo manj poštenim potom nakopiči bogastva, ne zahtevamo od njega druzega, kakor to, naj bi nad nami ne igral vsaj prevsegamoč-nega boga!! Ce pa spravimo, kar nas je gospodarsko malih ljudij, kak močnejši zavod v življenje, pri katerem imamo po božji iu človeški pravici besedo vsi, ki smo tudi le z malim prispevali k njegovi rasti, pa tudi ne vemo, kaj bi od njega zahtevali, oziroma kako bi ga dali voditi, da bi nam bilo koristno v narodnem in gospodarskem oziru. Na vsak korak se opaža, da bo treba nabaviti še precej brezovk! St. Društvene vesti. a „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju" so naravnost poslali: 100 K si. Posojilnica v Mariboru, 50 K si. Posojilnica v Ribnici. 30 K dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju, po 20 K: dr. Janko Babnik, c. kr. dvorni svetnik na Dunaju, Franc Kušar v Mengšu, po 10 K: Josip Bahovec, inšpektor državne-žel. družbe, Franc Gogola, c. kr. rač. ravnatelj, dr. Franc Kartin, zobozdravnik, Kari Luterschek, c. kr. vojaški osk. upravitelj v p., vsi na Dunajn, dr. Valentin Kušar v Ljubljani, Alojz Štrekelj v Komnu in dr. Anton Švigelj, advokat v Ljubljani; po 6 K: Rajko Perušek c. kr. prof. v Ljubljani in Jakob Vošk, uradnik na Dunajn; po 5 K: Ivan Gričar, Ivan Mejač, Viktor Rohrmann, Andr. Šarabon, trgovec, .vsi v Ljubljani in V. Kovačič, gostilničar na Dunaju; 4 K: L. Schwentner v Ljubljani, po 3 K: Val. Kopitar uprav. „Slov. Nar."' v Ljubljani in Valentin Stergar, c. kr. voj. višji rač. svetnik na Dunaju; in po 2 K: Bogdan Kobal, c. kr. dež. sod. svetnik na. Vrhniki in Ivan Rozman, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani. Darove sprejema in izkazuje blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v p., Dunaj, III/3 Reisnerstraßo 27. Listnica uredništva. Konjice: Prisrčna hvala! — Ptuj: Kakor vidite, smo dobili daljše poročilo od drnge strani. Priporočila in pozdrav! Loterijske Številke. Gradec 6. marca 1909 75, 39, SP. 8, 15. Dunaj „ „ „ 25, 66. 7«. 54, 18. Odda se dnbroidoča z mešanim blagom in deželnimi pridelki v nekem kraju na Spodnjem Štajerskem, v kojem je velika lesna industrija, radi družbinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji. — Eksistenca je zagotovljena. Natančnejša poročila daje Alojzi} Koser, trgovec v Mislinjah. isi s-i Spretnega zmožnega stenografije, sprejme takoj dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru. 137 3-3 Založništvo Ig. pi. Kleinmayr Ä Ferd. Bamberg v Ljubljani. Pravkar so izšle v najinem založništvo: Guy de Maupassant: Novele Debeluška; Oskrbnik; Vrvica; Morilec; Srečanje; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno; Resnična dogodba; Razbita ladja. Iz francoščine preložil: DR. IVO Š0RLJ. Dr. Ivo Šorli, že najbolje znan kot samostojen pesnik, nudi s to svojo knjigo izboren prevod najlepših novel odličnega Francoza Guy de Maupassanta, ki jih bodo radi čitali v slovenski krogih. 8°, 220 strani. Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K. 133 10-4 Savinjska dolina. Zmanjševalna dražba vršila se bade dne 22. marca t. K. ob 9. uri dopoldne za izklicno ceno 67000 K. Stavbeni operat, načrti in stroškovnik so pri šolskem vodstvu Št. Pavel na vpogled. Vsak dražitelj mora pred udeležbo dražbe položiti 10% vadij t. j. znesek 6700 K. Krajni šolski svet Št. Pavel, Savinjska dolina. 149 31 Načelnik; Wecaj. Usojam si vljudno naznaniti, da sem se kot domačin naselil v Celju kot stavbeni in galanterijski klepar. Svojo delavnico imam v hiši štev. I. Dolgopolje (Langenfeld). — Vsa v mojo stroko spadajoča dela bodem izvrševal točno in solidno ter po najnižjih cenah. — Sprejemam tud* vsa popravila. Priporočam se za naklonjenost in prav obila naročili ter obljubljam, da se bodem vedno vestno trudil zadostiti vsem na me stavljenim zahtevam. 142 Z odličnim spoštovanjem vdani 4—5. Anton Jošt, kleparski mojster.