VALENTIN BOGATAJ Glasbena šola Škofja Loka 1949-1999 Ob jubileju Jubilej, ki ga je v letu 1999 praznovala Glasbena šola Škofja Loka. je bil pomem ben dogodek in hkrati priložnost, tla predstavimo njene najpomembnejše dosežke in njeno vpetost v družbeno, predvsem kulturno življenje na Škofjeloškem. Pri tem mislim tako na ožje območje škofje Loke kot na Poljansko dolino z. Žirmi in Selško di »lini». Leto ustam >vitve šole ni bilo nekakšen mejnik tega dogajanja. ( stanovitev šole je bila smiselno nadaljevanje bogate in raznovrstne glasbene dejavnosti na Škofje loškem v minulih desetletjih in stoletjih ter izpolnitev želja po organiziranem in strokovnem izobraževanju glasbenih talentov. To nam potrjujejo zidne slike pojočih angelov s takratnimi glasbili, glasbene spremljave gledaliških uprizoritev, posamez niki in številne skupine ljudskih godcev, še zlasti pa posvetni in cerkveni pevski zbori. Tradiciji) so ustvarjali tudi glasbeniki - skladatelji, ki so delovali tudi zunaj tega okolja. Pri splošnem glasbenem prosvetljevanju moram omeniti vzgojo, ki so jo bila deležna dekleta v uršulinskem samostanu in ki so jo svojim učencem dali požrtvo valni učitelji v Centru slepih v Skorji Loki. Prvim letom delovanja šole so dajali tehten prispevek glasbeniki vojaškega orkestra garnizije v Skofji Loki. Bili so učitelji, člani instrumentalnih skupin in dirigenti. Vse to ter ugodnejše družbene razmere in višja duhovna ozaveščenost ljudi so pred 50 leti v Škofji Loki vzpodbudili ustanovitev glasbene vzgojnoizobraževalne ustano ve. Bila je otrok svojega časa: primanjkovalo je pedagogov in tudi gmotne možnosti za njeno delovanje so bile dokaj borne. Kljub temu pa je bilo veliko iskrenega in pristnega glasbenega entuziazma ter želje po kulturnem delovanju. Z vso spoštlji- vostjo se spominjamo imenitnih posameznikov in glasbenih skupin ter generacij glas benih navdušencev, ki so sooblikovali glasbeno in kulturno podobo naših krajev. In tako lahko vseh minulih petdeset let spremljamo njen razvoj, uspehe in tudi neuspehe, njeno naravno vraščenost v ožji in širši kulturni prostor. Širili in bogatili so se učnovzgojni programi ter oblike dela. Glasbeno izobraževanje smo prenesli tudi v kraje zunaj Škofje Loke. Še večji razmah teh prizadevanj pa so zavirale mate rialne in prostorske, predvsem pa kadrovske možnosti. 291 /.OSAV n.\/.(,ii:i>i r Himna Glasbene šole Škofja Loka Ponosni smo na posebno nadarjene učence, ki so nadaljevali glasbeno šola nje in so dandanes ugledni skladatelji, inštrumentalisti. pevci, glasbeni pedago gi m drugo. Veselimo se njihovih števil nih imenitnih dosežkov na glasbenih tekmovanjih. Svoje znanje so dokazovali na radijskih in televizijskih snemanjih. na srečanjih z drugimi glasbenimi šolami in tudi v tujini. Najpogosteje in najraje pa so nastopali na prireditvah v domačih krajih in s tem bogatili tamkajšnje kul turno življenje. Vsa ta izjemna pedagoška in umet niška prizadevanja prejšnjih generacij učencev in učiteljev so bila in so velika vzpodbuda in zaveza za zdajšnje in pri hodnje delo vseh. ki nadaljujemo njiho vo delo in bomo to počeli še naprej. Želim, da bi šola s svojo dejavnostjo tudi v prihodnje uspešno izpolnjevala svoje poslanstvo: omogočala izpolnitev želje po ukvarjanju z glasbo vsem. ki to resnično čutijo v sebi. To pomeni t LIC! i povečevanje vpisa in bolj enakomerno razpršenost po celotnem škofjeloškem območju. Glasbena šola želi biti tudi v prihodnje eden od sooblikovalcev njegovega kulturnega življenja. Vsa ta prizadevanja in delovanje šole v minulih petih desetletjih smo popisali v Zborniku, ki sta ga vsebinsko oblikovala urednika in avtorja besedil dr. Franc Križnar (glavni) in Valentin Bogataj (odgovorni) s sodelavci. Zbornik je oblikovala Beta Po- ljanšek-Koman. Kljub pičlemu arhivskemu gradivu prvih desetletij delovanja šole smo skušali poiskati in ohraniti pred pozabo najpomembnejše mejnike njenega delovanja. Na osrednji prireditvi v počastitev jubileja šole. novembra 1999. je kot uvodna pesem prvič zazvenela skladba Naša šola glasbena. Na pobudo ravnatelja šole je besedilo zanjo napisala pesnica Neža Maurer, uglasbil pa jo je skladatelj in učitelj klavirja na škofjeloški glasbeni šoli, Peter Kopač. S ciklusom posebnih glasbenih in drugih prireditev. ki so potekale vse šolsko leto 1999 2000. smo želeli poudariti raznovrstnost našega delovanja ter odprtost v ožje in širše okolje. Uvod 1949-1999 Prva (nižja) glasbena šola je bila v Škofji Loki ustanovljena /. septembra 1949 z. ustanovitvenim aktom takratnega mestnega ljudskega odbora Škofja Loka. Pobuda za to je bila dana od zunaj, njen pobudnik, znani slovenski glasbenik MilkoŠkobeme, takrat ravnatelj glasbene šole v Senovem, pa je nato namesto vodenja glasbene šole v Skofji Loki prevzel mesto dirigenta komornega zbora Radia Ljubljana. Tako je za 292 (,L4SBK\A ŠOLA ŠKOFJA LOKA 1949-1999 ravnatelja v Škofjo Loko povabil svojega senov- skega glasbenega kolega Franja Zorka. Tudi njega je občina potrdila hkrati z ustanovitvenim aktom in šola je začela delovati. Od skupaj 84 po večini odraslih učencev so poučevali klavir in harmoniko. prve šolske prostore pa so imeli v Kapucinskem samostanu, uporabljali pa so tudi nekaj prostorov Sindikalnega kullurno-umetniškega društva (SKUD) Tone šilrer« v društvenem domu na Spodnjem trgu in en prostor v stavbi na Mestnem trgu. Pozneje so soli dodelili še večji prostor na Mestnem trgu. Poleg ravnatelja Franja Zorka. ki je učil tudi violino in klavir, je na šoli poučevalo še šest pedagogov, in sicer: flavto, klarinet, solopetje in nauk o glasbi. Že od začetka je na šoli deloval orkester, ki je imel vaje in nastope v SKl D Tone Sifrer«. Ker so bile FranjoZorko tedanje državne glasbene šole usmerjene predvsem v pouk klasičnih inštrumentov in nauk o glasbi za mladino (učenci in dijaki), so pri SKUD v Škofji Loki ustanovili še glasbeno šolo in v njej ohranili tudi poučevanje ljud skih inštrumentov (harmonika, kitara, citre, kljunasta flavta idr.). Tako sta bili v Škofji Loki od leta 1950 naprej kar dve glasbeni šoli. Gotovo je bilo to tedaj velika izjema. Šolo je še naprej vodil Franjo Zorko. Po letu 1950, ko sta se v skladu z reorganiza cijo glasbenega šolstva obe šoli razdelili, so v -državni« lahko sprejeli več učencev za pouk t. i. -klasičnih« glasbenih inštrumentov in solopetja. Glasbena šola Škofja Loka uško gledališče. -Godba ua pihala se je po letu 1958 vse bolj krepila. \ vseh nadaljnjih letih jo je vodil Ivo Gulič. Prirejala je samo stojne koncerte, sodelovala je ua proslavah, poleti pa v sodelovanju s Turističnim društvom prirejala promenadne koncerte < 1964. /965/. Po letu 1963 se je priključila glasbeni šoli. 1970 pa se je osamosvojila kol samostojno društvo. Orkester je vodi! najprej Hugo \ eber in sodeloval pri nekaterih dramskih uprizoritvah, potem pa se je združil v orkester glasbene šole. Pri nadaljnjih uprizoritvah operet ga je vodil najprej Ivo Gulič. natopa Oskar Škulj. vendar je imel prema/o domačih glasbenikov, sodelo vanje poklicnih pa je bilo predrago, zalo je po letu 1968 nastopal samo še na neka terih proslavah in ua letnih produkcijah glasbene šole. Še v sezoni 1958 59 sta de/o vala v Loki dva pevska zbora, moški zbor je organizacijsko vodil Ivan Kustcrle. ženskega pa Janko Jocif. Ob zadnjih vajah za revijo pevskih zborov leta 1960 pa se je zbor razšel. kmalu nato pa je prenehal z delom še ženski pet ]ski zbor: tako Škofja Loka že dvanajst let nima svojega pevskega zbora, bilo je več poskusov, da bi zbor obnovili. posebno ob uprizarjanju operet, pa so vsi propadli. V letu 1971/72 je imel vaje kot samostojno telo Akademski pevski zbor loških študentov. Nekateri loški pevcipa sodelu jejo v uspešnem pevskem zboru Ki D Ivan Cankar v \ irmašab. ki ga vodi prof. /-'ranče Demšar. Zbor je sodeloval skoraj na vseh pomembnejših prireditvah v Škofji Loki. V okviru sindikalne podružnice Jelovice je bil leta /969 ustanovljen oktet Jelovica, ki uspešno nastopa na raznih prireditvah. Društvo KI D 'Ivan Cankar« pri Sv. Duhu vzdržuje moški pevski zbor. \' Retečah pa deluje KI'D Janko Kermelj« z znano lam- buraško sekcijo. Že vsa letajo vodi Prane Kani. \' Poljanski dolini, v Gorenji vasi pa 295 LOŠKI RA7.GIFJ)! i' v okviru KI D -Iran Regeri" samo (ioreujevaski oktet. \ Žireh je zamrlo DPD »Svoboda«, pri Alpini pa delujeta mešani pevski zbor in pihalni orkester, leta 1970 pa je bil usta novljen še Moški pevski zbor podjetij Žiri. Ob koncu naj omenim, da vse kultu rno- prosvelno delo v Skofji Loki, koncertno in gledališko hromi že vsa leta po vojni preskromna dvorana in oder na Spodnjem trgu. \ se akcije, da bi loka dobi/a vsa/ eno novo stavbo za kulturne dejavnosti po vojni/so/padle v vodo. \ elika škoda je. da tudi jubilejno leto 1973 ne bo prineslo kulturnim dejavnostim Škofje Loke nobene pro storske rešitve, zalo lahko računamo s še večjo stagnacijo kulturno-prosvetnega dela. namesto, da bi prav tisočletnica vzbudila zopet k življenju tudi tisto, kar je po letu 1965 ze zamrlo- (Krek. 1973)- Na Godešiču je v tem obdobju deloval še KUD -Brata Križnar- in uprizarjal predvsem gledališke predstave < ljudske igre), prirejali pa so tudi gostovanja zborov, ansamblov in lutkovnih iger. Po upokojitvi Edvarda) Lipovška je v šolskem letu ]9(>l 62 (1. januarja 1962) prevzel mesto ravnatelja glasbene šole v Školji Loki Oskar Skulj. Z združitvijo obeh glasbenih šol se je število učencev povečalo na 109 do 216. Zaradi vedno večjih želja po osnov nem glasbenem šolanju sta bila ustanovljena prva disloci rana oddelka v Selcih in na Trati, k šoli pa je bil priključen tudi oddelek na osnovni šoli v Železnikih. Šola je tedaj delovala v nekdanji gostilni »Pri Fojkar- ju (zdaj Kapucinski trg 15). Ker prostori niso bili ustrezni, se je šola leta 1966 preselila v Dom Zveze borcev (zdaj Kidričeva 1 ) in v njem dobila štiri pro store. V okviru šole so tedaj delovali kar trije orkestri (godalni, simfonični in harmonikarski). poleg tega pa še godalni kvartet, ženski vokalni kvartet, moški oktet in pihalni orkester. Tudi v oddelku v Selcih so delovali pihalni or kester ter pihalni in trobilni kvartet, v Železnikih pa harmonikarski orkester in kitarski ansambel. V tem obdobju je šola sodelovala s SKUD Tone Šifre r« oziroma DPD »Svoboda« pri izvedbi nekaj operet: Janka Gregorca Melodije srca. Radovana Gobca Planinska roža in Franza Schuberta Pri treh mladenkah. Postavitve sta v okviru loškega amaterskega gledališča pripravila režiser Jože Audič in dirigent Oskar Škulj. Tedaj je bila izvedena tudi kantata Sreča umreti je za svoj narod Tomaža Habeta. Kar deset učencev glasbene šole je nadaljevalo glasbeno šolanje v Ljubljani. Leta 19~2 se je Oskar Škulj upokojil, za eno leto pa delo ravnatelja kot vršilec dolžnosti prevzel Blagoje Ilič (1972/73)- Učil je trobila, harmoniko in nauk o glasbi. Oskar Škulj Blagoje Ilič 296 CL4SBE\A s"/-l •iKOFJA LOKA 1949-1991) Anton Kvatemik V šolskem letu 1973 74 je mesto ravnatelja prevzel Anton Kuaternik V tem obdobju se je število učencev spet nekoliko zmanjšalo, a se je proti kon cu njegovega ravnateljevanja spet povečalo. Največji dosežek tega časa je preselitev šole i/. Doma Zveze borcev v Puštalski grad (zdaj Pušial 21). Nove šolske prostore so slovesno odprli 19. decembra 1975. V šolskem letu 1976 se je Glasbeni šoli Škofja Loka priključil še oddelek v Žireh. Povečalo se je število nastopov učencev in učiteljev tako na šoli kot zu naj nje, večkrat so snemali za RTV' Ljubljana Slovenija, se udeležili srečanj glasbenih šol (lorenjske itd. V šolskem letu 197 '8 je vodstvo šole prevzela Marija Scbulz. V njenem- času se je število učencev povečalo na 223. Na novo je bil ustanovljen disloci rani oddelek v Gorenji vasi v Poljanski dolini, imeli pa so še oddelka v Železnikih in Žireh. Na novo je zaživel oddelek za predšolsko glasbeno vzgojo (mala glasbena šola. pripravnica, zbor -Ciciban«; tega Marija Scbulz je nekaj čas vodil Janez Kuhar). Leta 1981 so se štirje učenci glasbene šole prvič udeležili (takratnega) republiškega tekmovanja učencev in Študentov glasbe (v Mariboru). PrvonagraJenka, flavtistka Polona Brv ar. se je prvič udeležila tudi (takratnega podobnega) zveznega tekmovanja v Sarajevu. Tudi v tem obdobju je bila posebna skrb namenjena nadalj njemu glasbenemu šolanju najbolj nadarjenih učencev Glasbene šole Škofja Loka. Oddelek Glasbene šole v Gorenji rasi deluje r osnovni šoli 297 LOŠKI RAZG1MD147 8. januarja 1979 so prvič odprli vrata obnovljene kapele Puštalskega gradu, te tako pomembne umet niške in pedagoške »valilnice« škofjeloškega kon certnega življenja, pod naslovom Loški umetniški utripi-. Ob pomoči tedanjega umetniškega vodje in direktorja Slovenske filharmonije v Ljubljani, loškega rojaka Marijana Gabri jelčiča. je ravnateljici Mariji Schulz uspelo kupiti in obnoviti kvaliteten koncertni klavir Stcinvvav. Po letu dni kadrovskih zadreg, ko sta po odhodu Marije Schulz. šolo nekaj manj kot dve leti (od L sep tembra 1981 do M), novembra 19K2) vodila vršilec dolžnosti ravnatelja Ivan Gorenšekm zunanji sode lavec Slobodan Poljanšek, je 1. decembra 1982 vod stvo šole prevzel l 'aientin Bogataj, ki je še dandanes na njenem čelu. Število učencev se odtlej nenehno povečuje, širi pa se tudi predmetnik. Ičitclji s svojimi učenci vsako leto pripravijo tlo 100 nastopov. Pod streho Glasbene šole Skolja Loka že več kot deset let (v orga nizaciji Ljudske univerze skolja Loka) pripravljajo poletno glasbeno šolo z naslovom Glasbena Loka. Na domačih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih so učenci in učitelji dosegli številne pomembne uspehe. Iz leta v leto se povečuje število tistih učencev glasbene šole, ki se pozneje poklicno usmerijo v glasbo. Nekateri med njimi, ki so končali glasbeno šolanje na visoki stopnji, že poučujejo na šoli. 2 red nimi gradbenimi in vzdrževalnimi deli v Puštalskem gradu se nenehno povečuje število učilnic in drugih prostorov, poleg tega pa se izboljšujejo tudi delovne razmere za umetniško in pedagoško delo. Kljub temu mesto samo še vedno nima koncertne dvorane. Šola je za svoje dosežke prejela več priznanj, npr. srebrni znak sindikata ( 1985) in veliko plaketo občine Skofja Loka (198~). Na podlagi pisnih virov je šola največ je uspehe dosegla med letoma 1955-60, kvalitativno in kvantitativno rast pa znova dosega prav zadnji dve desetletji (po letu 19811. In sedaj še beseda o sedanjem, v zadnjih letih močno pomlajenem kolektivu. '/. veliko volje in s stro kovno podkovanostjo je ta kolektiv odločen kako vostno nadaljevati bogato tradicijo preteklih let. Ne samo nadaljevali, ampak jo še izboljševali, poglab ljati in širiti. Želimo, da hi bila glasbena šola res naša. loška, da bi jo čutili in imeli vsi za naraven iti nepogrešljiv člen pri duhovnem oblikovanju naših ljudi. Zato pričakujemo razumevanje pri naših tež njah za njen nadaljnji razvoj in za zagotavljanje primernih gmotnih in prostorskih pogojev- < Bogataj, 20. december 1989). Valentin Bogataj 298 CHASBEXA SOIA \K< tllAUiKA 1949-1999 O glasbenem šolstvu V Žireh Glasbena kultura in umetnost sta v Žireh obstajali že veliko prej, kot je bila usta novljena sprva samostojna (nižja) glasbena šola oziroma zdajšnji dislocirani oddelek Glasbene šole Škofja Loka. Vse od davnega leta 1900, ko se je tako na cerkvenem kot posvetnem področju pevska in druga glasbena dejavnost prvič vidneje razmah nila, so se z njo ukvarjali izključno na ljubiteljski ravni. Od oblikovanja prvega zbora in godbe je minilo kar nekaj časa. dokler ni leta 1912 v Žireh začel delovati »spiritus agens vsega glasbenega v tem kraju. AntonJobst. Čeprav je končal le Orglarsko šolo v Ljubljani, je bil tako rekoč prvi poklicni glasbenik na tem območju, razen krajših obdobij pa je v Žireh ostal vse do svoje smili leta 1981. Čeprav le kratek čas, od aprila 1949 do Jobstove upokojitve marca 1950, je v Žireh samostojno delovala (nižja) glasbena šola. Anton Jobst pa je v njej poklicno deloval kot učitelj in vršilec dolžnosti ravnatelja (Križnar, 1990: 33—34). Njeno neposredno nadaljevanje je bila ustanovitev dislociranega oddelka škofjeloške glasbene šole leta 1975, ta pa deluje tudi v zdaj samostojni občini Žiri. bogato žirovsko glasbeno preteklost ter vztrajanje številnih ljubiteljev tako na in strumentalnem kot na vokalnem področju, v cerkveni in posvetni glasbi, pa je prav gotovo zaznamoval, kol rečeno. Anton Jobst. Ne le kot pedagog, kajti deloval je tako v osnovni kol glasbeni šoli. ampak tudi kot organizator vsega glasbenega življenja \ Žireh. je bil v tistih hudih rdečih časih« razklan med posvetno in cerkveno glasbo. Kot šolan organist in pevovodja je zlasti na produkcijski ravni — v skladateljevanju, zapustil Zirovcem nesmrten opus. Ta v celoti brez dvoma presega lokalno raven in je vseslovenski. Jobsiovo ime se je leta 1970 znova pojavilo na seznamu honorarno zaposlenih učiteljev žirovske glasbene šole (leta 19~5 je bil •uradno« ustanovljen Oddelek Glasbene šale v Žireh deluje v osnoimi šoli 299 LOŠKI RAZGLEDI 4~? dislocirani oddelek Glasbene šole Skofja Loka). Celotno obdobje od leta 1949 do 197<) lahko sledimo različnim vlogam Antona Jobsta v delovanju tamkajšnje (nižje) glasbene šole. glede na to pa naj bi ta delovala kar od leta 1949 do 1975, ko je bil ustanovljen poseben dislocirani oddelek. Anton Jobst je bil učitelj klavirja, nauka o glasbi itd. Poleg Škofje Loke in Selške doline so bile prav »Jobstove Žili• v tedaj še enotni občini Škofja Loka na glasbenem področju neke vrste »nadstandard« v okviru glasbenega šolstva. Prav glasbeno šolstvo je namreč nenehno ustvarjalo talno vez meti poklicnimi glasbenimi prizadevanji ter množičnim in kakovostnim ljubiteljsivom. Ker je bil Anton Jobst dejaven na vseh področjih glasbe, ni bilo kakšnih posebnih trenj niti med vokalno (zborovsko) in instrumentalno (godbeno) niti med posvetno (glasbena šola, šolstvo itd.) in cerkveno glasbeno dejavnostjo. Gre za res izjemno kakovostno glasbeno življenje v obdobju »Jobstovih let» v Zireh, saj je bilo za tisti čas značilno tudi sožitje, kakršno zdaj le s težavo najdemo celo v veliko bolj urbanih ter glasbeno in kulturno ozaveščenih okoljih. Tudi zaradi tega najdemo vjobstovi zbir ki nagrad, odličij in priznanj tako različna državna kot cerkvena. Prejel je tako naj višja občinska kot mednarodna cerkvena odlikovanja. Tudi zdajšnjih žirovskih glasbenih dosežkov ne bi bilo brez skoraj sto let trajajočih žirovskih glasbenih prizadevanj, sprva zunaj glasbene šole. pozneje pa v okviru profesionalno zastav ljenega glasbenega šolstva. Tukaj velja na prvem mestu omeniti tiste Žirovce. ki so že končali študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani in drugod, ali liste, ki na Akademiji za glasbo študirajo zdaj. Poleg teh naj omenimo še moški pevski zbor »Alpina«, mešani pevski zbor »Ablak«, pihalni orkester -Alpina« ter kvartet kljunastih flavt »Air«. O glasbenem šolstvu v Selški dolini Če govorimo o glasbenem šolstvu, imamo v mislih predvsem profesionalne glasbe ne ustanove, ki s svojim glasbeno-pedagoškim delom izobražujejo bodoče glasbenike, tako inširumentaliste kot pevce. V zvezi z. njim pa pomislimo tudi na številne ljubitelj ske glasbene dejavnosti, ki so po navadi amaterske, kljub temu pa imajo precejšnjo vlogo pri širši glasbeni razgledanosti. V sestavku bomo zato najprej na kratko predsta vili prizadevanja, povezana z godbeništvom in zborovstvom na Selškem, ki jih lahko razumemo kot uvod in pripravo na začetek strokovnega glasbenega izobraževanja. Tako kot drugod je bila glasba tudi na Selškem stalna spremljevalka človekovega življenja. Spremljala ga je ob vsakodnevnem delu. z. glasbo se je veselil, se tolažil, glasba je bogatila njegova praznovanja in izražala njegovo vero. O tem nam pričajo številni zapisi ljudskih pesmi iz. Železnikov in okoliških krajev. Petje, igranje in vsaj minimalno glasbeno izobraževanje je ves čas obstajalo na cerkvenih korih. V /dež nikih je bil organist in zborovodja polnih 65 let učitelj in glasbenik Jožef Levičnik (1826-1909). Z veliko vnemo je učil cerkveni pevski zbor in zanj napisal tudi veliko skladb. Podobno vlogo je imel pozneje v Selcih Lojze Smid. Za začetek organiziranega glasbenega delovanja v Selcih lahko štejemo leto 1897, ko je bilo v tem kraju ustanovljeno Pevsko društvo Ratitovec. Predsednik in pevo- vodja je bil organist Jakob Uranič. Leta 19°8 so ustanovili Katoliško prosvetno društ vo. V okvim društva sta delovala pevski zbor in tamburaški orkester. Oba je od le ta 1929 vodil organist Lojze Smid. ki si je glasbeno izobrazbo pridobil na Orglarski šoli v Ljubljani. 300 GLASBESA ŠOLA SKOFJA LOKA 1949-1999 Leta 1()11 je bila v okviru društva ustanovljena pihalna godba. Sprva jo je sestav ljalo 15—20 godbenikov, njen prvi kapelnik je bil organist Anton Tevž. Potem je skrb zanjo prevzel Matija Megušar. Po letu 1950 je selški godbi pomagal tudi vojaški kapel nik Oskar Škulj. Godba je nastopala na vseh slovesnostih v domači dolini in drugod ter s krajšimi prekinitvami delovala do leta 1957. V šolskem letu 1963 64 je »godbeništvo« v Selcih spet zaživelo. Kot poseben odde lek glasbene šole v Škof ji Loki je v kraju začel delovati oddelek za pihala in trobila. Takratni ravnatelj Oskar Škulj je poučeval nauk o glasbi in klarinet. Ivo Cinik' pa je skrbel za pouk trobil. Glasbena šola je delovala v prostorih Zadružnega doma. v mrzlih zimskih dneh pa včasih tudi pri »Mesarjevih«. Oddelek je uspešno deloval in bogatil številne kulturne prireditve v Selški dolini. Kmalu je nastal pihalni orkester in več komornih insliumenlalnih skupin, med katerimi je bil najpomembnejši kvartet trobil v sestav i Marjan Krajnik - trobenta. Janko Benedičič - trobenta. Polde Tuše k - tenor, in Janez Gartner - bariton. Se posebno je navdušil občinstvo na prireditvi Pokaži kaj znaš. na kateri je 12. januarja 1967 prejel pno nagrado. Pedagoško glasbeno delo v Selcih je bilo v šolskem letu 1969 70, ko se je v od delku izobraževalo It učencev, v pihalnem orkestru je bilo 18 članov, deloval pa je tudi kvartet pihal in kvartet trobil, žal. ustavljeno. Učenci so svojo glasbeno izobra ževanje bodisi končali ali ga nadaljevali v matični glasbeni šoli v Škofji Loki in se pozneje pridružili loškemu pihalnemu orkestru. V Selški dolini je pihalna godba spet zaživela leta 19~"9. ko je bil ustanovljen Pihalni orkester Alples. Kapelništvo in pedagoško delo je prevzel profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani in član Slovenske filharmonije. Dragiša Miškovič. Od 40 prijavljenih otrok jih je avdicijo opravilo 25 in takoj začelo vaditi. Julija 1980 so prvič nastopili skupaj. Sodelovali so na različnih prireditvah v Železnikih in tudi drugod. Leta 1994 je vodstvo orkestra prevzel Damjan Tomažin. letos pa je pod njegovim vodstvom praznoval dvajsetletnico delovanja. Samostojna glasbena šola je v Železnikih delovala samo v šolskem letu 1967 68. Ustanovljena je bila na pobudo takratnega ravnatelja osnovne šole. Marjana Missona. ki si je zelo prizadeval za glasbeno izobraževanje mladih. V šolski kroniki tako piše: 301 LOŠKI RAZGLEDI i~ -Glasbeno šolo s»i<> ustanovili predvsem za interesno dejavnost šolske mladine, da bi čimveč koristnega pridobila v mladosti.- Imela je tri oddelke: klavir- loško Peternelj, harmonika - Ladislav Lesko, kitara - Monika Wolf. Učenci so jo začeli obiskovati novembra oziroma decembra, proti koncu leta pa SO že nastopili samostojno ali v skupinski igri. Od pomladi do jeseni leta 1968 je izpit opravilo l- učencev klavirja, 1i 23, 24. 2S. 2c ?7 28. 29. 3" 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 4(1. i! 42 4.3. • 1 45. 46 4". 48. moramo zaposleni učitelji in priimek Marjan Andrasec Breda Anžej Milenko ArnejSek Draga Ažrrtan Borut Bogataj Karmen Bonča Peregrin Capuder Judtta Čarman France Čutar Aljoša Defferi Tomislav 1 hralar Ljuben Dimkarovski Milena Dolenc Magda Drnovšek Bojan Erjavec Miro Erjavci Jane/ Fabijan Špela Kerle Suzana Furlan Miško Gal Janja Galičič lian llorenšek Pavla l.rahek Marija Gras.selli Marija GraKet Neža (.ruden Ivo Gulič Anton Habjan Sabifa Hajdarevič Gorazd Jan Jasna lan Vesna Jan Dana Jan Tatjana Jereb Anton Job.st Janez Jocil Janko Jocif Jasna Kalan Ivanka Kalanj Veronika Kamenšek Drago Kanduč Janez Kermelj Jože Kocjančič Vida Kolar Slavko Kouitie Nuša Kregar Zdenka K. Marinie Frane Križna:' izohr ST1 VS VŠ VS SGBŠ VS SR VS AB. AG VS AB PF VŠ VS i i VS VS VŠ VS SS AB AG sš V s VS VS VS STU MAG VS VŠ VŠ VS VS VS VŠ M \( - DR. /949-/999 poučeval harmonika, trobila. MGL klavir harmonika flavta flavta citre klavir klavir blokllavta. kitara, NOG klarinet, saksoion hlokll.ivu. harmonika tri ibenta glasbena pripravnica hlokflavta violina harmonika diatonična harmonika glasbena pripravnica (lav ta klarinet klavir violina glasbena pripravnictr, NGL flavta klavir, violončelo rog trobila trobenta klavir klavir glasbena pripravnica, klavir blokllavta. flavta solopetje. nauk o glasbi harmonika klavir klavir violina klavir violina harmonika, nauk o glasbi trobila, nauk o glasbi tamburice rog mala glasbena šola. NGL klarinet klavir violončelo rog disLodd. leta potic. Železniki /m Železniki Železniki Železniki Železniki Železniki Žiri Železniki Železniki Žiri Rcteče l'>->|i>— pr--nrs 19~li-1982 19~"-1!MH 1998- 1998- 1979-19«! 1985-1988 19H2-1991 1988- 1988-1989 19H3-1985 1998- 1983-1985 1983-1989 l"_l-lTš 1998- 1998- 1993-1994 195.3-1956 1982-1983 19—-1982 1958-1959 1989-1990 1961-1963 1998- 1961-197(1 1998- 1983-1984 198V1986 1988-1993 1989-1992. 1998- 1960-1961 1977-1978 1976-1977 1983-1984 1956-195"' 1964-1965, I9_K-I98I 1991-1996 1985-1998 1976-1977 1997- PF8-1983 19-7-197S 1994-1995 19-7-1983 1995- 1975-1976 304 GLASHK.\A VOLA SK0F1A LOKA 1949-1999 Ime m priimek ]/i ill! poučeval diši leta pum.'. 4'). 5t>. 51 ^2 53, M. Si. 56. 4~ 58 i'). • ni 61. 01 03. m. hi ,.,. 6" 68 69. "(). "1. -1 "3. "4. ~i. "0. ~ "K. "'I sn -1 SJ 83. Si 8i 86, 8". 88, 89 91 9 : M4 Anton Kvaternik Marko l.ednik Ladislav Lesku Majda Leveč Rudolf Loborei Benjamina Lukanec Andreja Markun Igor Maroševič Ivo Matkovk" Jože Menart Dušan Mlakar Miloš Mlejnik. st \ndreja Mohorič Katja Molk (•'ranči Mure Aleksander Miiller \nii m Novljan Janez \'ovosel Anton ((šolnik Stanki i i >vsenek Davor Pet man Božo IVtr.ič Lidija Plcilcr Valentin Piri Vehmir Piskač Alojz Podlogar Irena Poljanšek Stanko Praprotnik Bojana Pravst Ana Prevc-Megušar Jane/ Ravnikar K.in Ki|.ivee Tatjana Rudcl Anton Rupar Irena Rupnik Kikrel Sabljič Jakob Sambolei Matjaž sekne Stanislav Selak Aniiin sex'k Matjaž Slabe Mlin StrgiUljt Oskar Skuij Damjan l slav ki i Ti iraič \s \s SS \S vs v.š \s Gimn mat. ss VS VS VS VS \s \s \s V.š ss VŠ V.Š VS \s ss Vs VS VS Vs SS ss SR VŠ 9-t. Anton Trček 95. J.me/ Triler kontrabas klarinet, saksofon harmonika, kiiara. trobenta trobila, nauk o glasbi harmonika klavir trobenta, pozavna violončelo violina klavir, harmonika, kitara. blokflavta. klarinet. V.I. i iolončelo \GL. glasbena pripravnica violina liarmonik.i lllnkll.Hl.l klarinet harmonika, trobila harmonika mikala klarinet, saksofon violina klavir harmonika, nauk o glasbi trobenta flavta klavir trobenta blokflavta glasbena pripravnici trobila flavta, klarinet klavir blokflavta klavir flavta harmonika violina klarinet, saksofon v iolina nauk o glasbi harmonika klarinet, nauk o glasbi bariton trobila pihala, trobila harmonika Železniki Železniki Železniki Gorenja vas. Žiri Žiri Žiri Žiri Železniki Železniki Gorenja vas Seka Železniki Železniki. Žiri Žiri Železniki I9"4-I9"š 1998- 1962-1968 I9i8-I9i9 1980-1982 1982-1983 1996-1997 198.4-19911 1952-195-4 1961-1962 1995-199" 1956-1961 I9K6-19K7 1959-196(1 I9"6-I9" 1980-1982 19"3-198H ITi-ITii l962-19"1 i'n-pr.4 1985- 1988-1989 19~M9~8 195"-1958. 1962-19") 1985-1986 1962-196.4 1987-1988 1978-1979 1977-1978 1977-1980 1976-1978 1996-1999 1983- 1976-1977 1993-199't 197-"-1983 198')-199U 1994-1995 1996- 1987-1992 1953-1957, 1960-1973 1998- 1996- iTt^pr- 1987-1988, 1991-199" 305 LOŠKI RAZGLEDI • Ime in priimek izohr poučeval disl. odd. leta potic 96, 9" 98, 99 100 101 l"J 103. Dušan Vodišek Marija Voje Hugo Weber Aleksander Zagoršek Dionis Zajkov Mojca Zaplotnik Larisa Zurunic Viki Žakelj VŠ VS ss VS VS VS violina klavir, nauk o glasbi, mala glasbena šola hlokflavta, flavta harmonika, kitara violina hlokflavta flavta trobenta Železniki Železniki /in 1982-1983 1982-1983 1953-1961 1968-1969 1962-1963 1992- 1993-1994 1976-1977 Administrativno osebje Ime in priimek leta /a1 Kislitve Tehnično osebje Ime in priimek leta zaposlitve Marica šubic Francka Gaber Tončka Djordjevič Marija Leben Ana Štrekelj Veronika Florjančič Fani Korošec Marija Miklavčič Metoda Jelene 1961 1962-1970 19-1 19-l-19~l ,,,-, :, -; 1 ja L 306 r,/..ls/;/VI ŠOLA SKOPJA lOKA 1949-1999 Ime- m priimek 26. Polona Demšar r Tomislav Demšar 28. Matjaž Slabe 29. Mateja Bergeij 30. Jasna Jan 31. Vesna Jan 32. Patricija Mihelai 33. Andreja Mohorič 3-1. Boris Vodopivec 5S \lrnk.i Zajec 36, Darja Ažman i- Bi irul Bogataj 38, Larisa Zurunič vi Vndreja Markun K), Aljaž Mihelač il. lan Plestenjak i2 Vndreja Praprotnik i3. l'roš Rakovec 11 1 rška Gros n. Denis Kokalj 16. Rok Kranjt T Ana Mohorič i8 Andreja Mohorič i9 Alenka Mezek SO Marija Nastran 31 Ana Prevc 52. l.i/a H.mlina S3. Milja Sever 3 i Žiga Naglic 55. Damjan Ristič 36. Mana ' Imejc 57 \nja Burnik 38. Jana Cule/ 59 Ana Kavčič mi. Matej Rihter »1 Matija Vastl 02. Ko/.ma Ahačič 63. David Beovič 64. Jaka Havvlina 63. Andrej Kopač 66 Polona Kopač 67. Tadej Pintar 68 Matej Bertoncelj 69- Anja Ivanušič "(i. Petra Jovanovič ""l. Anka Bogataj ~1. Irska Krek 73. Tina Rupnik 74. Mulja/ Kri/nar "3 Neža Buh "(1. Dejan Lapanja leto preh. 1983 1983 1983 1984 1984 198-1 198-1 1984 1985 1985 1986 1986 1986 1987 1987 1987 1987 1987 1988 1988 1988 1988 1988 1989 1989 1989 1990 1999 1990 1990 1990 1991 1991 1991 1991 1991 1991 1992 1992 1992 1992 1992 1993 1993 1993 1993 1993 1994 199S 1996 1996 šola SGBŠ Ll AG l.J PA l.J SGBŠ Ll SGBŠ 1.J SGBŠ 1.1 SGBŠ Ll PA l.J AG 1.J SGBŠ l.J SGBŠ 1.J SGBŠLJ SGBŠLJ M, I iS Ll SGRŠ LJ SGBŠ LJ SGBŠ LJ SGBŠ LJ sGBŠ LJ SGBŠ l.J SGBŠLJ SGBŠ Ll SGBŠLJ SGBŠLJ AI ; I.J IT LJ SGBŠ Ll SGBŠ LJ SGBŠ.MB SGBŠ LJ AG I.J SGBŠLJ SGBŠ LJ SGBŠ LJ SGBŠLJ SGBŠ LJ SGBŠ LJ SGBŠLJ s(,Bs LJ SGBŠLJ SGBŠ LJ SGBŠ LJ SGBŠ LJ SGBŠ LJ SGBŠ LJ SGBŠ LJ SGBŠ LJ SGBŠLJ SGRŠ Ll SGBŠLJ SGBŠ LJ učni predmet ieorel. pedagoški oddelek glasbena pedagogika glasbena vzgoja klavir klavir tlavia flavta glasbena vzgoja glasbena pedagogika teoret. pedagoški oddelek klavir flavta flavta klavir violina, \iola kilara flavta kilara flavta kitara harmonika solopetje solopetje solopetje glasbena pedagogika nuizikologija flavta klarinet trobenta sok ipeje glasbena pedagogika flavta flavta flavta trobenta trobenta kitara splošna smer trobenta violina klarinet kitara kitara flavta flavta klavir splošna smer violončelo trobenta klavir, splošna smer kilara dos, si izobr s absolv AG Lj. I. II. II III 1. II. II s III s h L 1 S s s 11 II II S 11. s 11 S S II II s S s s s s s s 307 l.OSKl RAZGLEDI /' Ime in priimek leto preli. šola učni predmet . Zal.i Kejžar 78. Gašper Kačar 79. Jaka Strajnai 80. Simona Zupan KI. Marko Lšeničnik 82. Luka Vehar K3. Irena Šmid HI Gorazd Pintar 85, (lora/d Buli 86 Jane/ Hostnik 8". Sabina KlemenOii K8 1'rbanTozon 1996 SGBSLJ 1996 Pl MB 1996 SGBŠ LJ 1996 AG LJ 199" KG LJ 199" SGBŠ LJ L99"7 SGBŠLI 19T SGRŠL1 1999 SGBŠIJ 1')'») SGBŠLI 1999 SGBŠLJ [999 H'. L| saksofon glasbena pedagogika jazz glasbena pedagogika oddelek za cerkveno glasbo kitara saksofon splošna smer trobenta petje kitara oddelek za cerkveno glasbo Učenci orglarske šole [tri Teološki fakulteti z območja Škofje Loke 1971-1998 Ime in priimek ipravlj letniki kraj Univerze v Ljubljani glasbeno udejstvovanje 1 Dr Andrej Misson 19 3-811 1 Valerija Pretnar 19"~-"8 3 Minka Prevt IT>s-H2 i Tone Čadež lTsust S. Jernej Prew 19"9-K6 D. Marjan Jereb 1980-81 Suzana Govekar 1982- 8, Andrej Žakelj 1982-83 9. Roman Ažbe I982-8Š Iti Vinko Rovtar 1982-8" 11. Janez Jelene 1983-8-1 12. siniona Žoniar 1983-8" 13 Jure Rihtaršič 1984-8" li Dr. Mirjam Kovač L - -" is Pavel Dolenc 198-1-9] Hi Marko Ušeničnik L985-92 1". Marjeta Oblak 1986-87 18. Marija Nastran 1986-90 19 Mana ( »meje 1986-90 Ji i \na Prcvc 1986-90 21 Marko Dolenc L987-90 11 Klemen Karlin 1987-93 23. Maja-Doloa-s šuhie 1988-89 1\ Andrej Prosen 1988-92 2š Mateja Feltrin L988-93 26 Marko Alič 1989-91 2". Tadeja Subic 1989-91 2)s. Bernarda Rovtar 1990-94 2') Ambrož Demšar 1991-94 3o. Irena Dolenc 1991-9-1 31 David Končan 1991-93 32. Sin« m ()mejc 33- Matjaž Kink 1991-97 i skolja Loka Škofja Loka pripr. 2 DražgoSe 3 Žiri 3 I )ražgi ^e 1 stara Loka suha 1 Žiri 3 Gorenja vas pripr.. 2 st i, i 1 Bukovščica 3 skolja Loka pripr.. 1 skolja Loka i Škofja Loka i Javorje I Gorenja vas l Leski >vica 1 let. teorije skoiia Loka i Skolja Loka 3 Dražgoše pripr.-klavir Javorje i. 2 podipl. skolja Loka 1 skolja Loka -t škofja Loka pripr.. 2 Suha pripr.- klavir Žiri Ški ifja Loka i Topolje pripr.. 2 Škofja loka i Poljane i sj Duh skoti.i Loka 3 IM >pri\ nik doi eni na Ati \ Ljubljani, profesor na (irglarski šoli, ža. stara Loka - organisi p. c. Dražgoše - organisi ž i Žiri - organist pevka \ Slov. kom. zboru ž c Gorenja vas - organist / v seka - organist šenturška gora - i irganisl Kapucinska cerkc\ Škofja Loka-organistka ž i stara Loka - organist ž c Javorje - organist študent glasbe ž. c. Tržič - Bistrica - organistka profesorica glasbe ž i Železniki - organistka študent Visoke šole /a glasbo na Dunaju ž <. skolja Loka - organisi ž c. suha - organistka ž o selca - organistka Kapui inska cerkev skolja Loka - organist ž. c Poljane - organistka ž L s\ Duh - organist ž. o st.ira Loka - organist organisi 308 GlASBESA ŠOLA ŠKOFI A LOKA 1949-1999 Ime in priimek 34 Silvo 1'oljanšek IT Andrej Benedik 36 Andrej Žagar 3". Tatjana Rupnik 38 K.it.irin.i MiklavČK 39 Barbara Tomažin tO. Gašper Kaear 4l. Ana Marija Bohinc t2. Vanja Čemivc ti. Peter Doiinar 44. Martina 1 erlan n IA lun Golob 16 Helena Rihtarštč 4~. Urban Tozon letu učen. 1992-93 1W-9K 1993-97 1994-98 199=)- 199S- 199"- 199"- 199"- 199"- 199"- 199"- 199"- 1998- opra\ Ij pnpr - 4 pripr. 4 letniki klavir kraj Gorenja vas Suha Škofja Loka Podj Brdo Suha Bukovščica Si irtca Gorenja vas Železniki Lueine Železniki S\ Duh Železniki Škofja Loka glasbeni i udejstvovanje Gorenja vas - pevovodja ž. c. Suha - organist, pevov. '/. c. Stara Loka, Smlednik - organist ž. t. BukovSclca -organistka i • Železniki - pevovodk. i o sv Duh - organist ž. c. Železniki - organistka študent glasbe Opotnlm Smvcleni so orgctnisli. kn su i-saj eno telo ohiskorctli Orgkirsko šofa. terletti. v katerih *" fo ohiskorati. m stopnja, hi sojo dosegli Organistke *n tpisam' : dekliškimi priimki, rir ivcija Orgkinke šolejnie Trosi Srečanja glasbenih šol Gorenjske. Kanalske doline in Koroške Slovenske glasbene šole so začele sodelovali že sredi šestdesetih let, njihovo sodelovanje pa je pozneje preraslo v obliko republiških revij. Prva je bila na Gorenjskem 26. novembra 1969 v Kranju, lam pa je bila 24. novembra I9~l tudi dru ga. Na njih so seveda sodelovali učenci gorenjskih glasbenih šol. poleg tega pa tu di na podobnih revijah v drugih slovenskih mestih. Postalo pa je očitno, da to ni do volj. Zato so se posamezne šole dogovorile za medsebojna srečanja. Tako so 20. marca L974 na Jesenicah prvič skupaj nastopili jeseniški in radovljiški učenci. 5. apri la istega leta so se jim - prav tako na Jesenicah - pridružili še kranjski. Leto pozne- Jubilejni konceh ob petdesetletnici Glasbene šole Škofja Luka IS. novembra 1999 v Kristalni dvorani na Mestnem II-I r je so Licenci radovljiške šole 31. marca v Kranju nastopili s kranjskimi, z jeseniškimi pa 9. aprila v Radovljici. To so bili nekakšni poskusni nastopi, vendar so pozneje iz njih nastala tradicionalna Srečanja. Tako so glasbene šok- Gorenjske (Jesenice. Kranj. Radovljica, Skofja Loka in Tržič ter na začetku še Kamnik) začele leta 19_S prirejati vsakoletne skupne koncerte. Letošnji ( 1^. aprila 1999) je bil jubilejni - petindvajseti. Njihov temelj je seveda glas ba, v katere čarobni svet usmerjajo glasbeni pedagogi vedno nove mlade generaci je. Del tega. kar se leto za letom dogaja v različnih šolah, po letu 1984. ko sta se vključili še Koroška in Kanalska dolina, pa celo v različnih državah, potem vsako leto predstavijo na skupnih nastopih. Tako se je teh koncertov prijelo ime Srečanje. Kraji dosedanjih Srečanj so bili: Skorja Loka. Radovljica (tudi Begunje). Kamnik. Kranj. Jesenice. Tržič (Bistrica), Trbiž (tudi Naborjet), Borov Ije in leta 1999 Celovec'. Med pobudniki, nosilci in organizatorji sta bila Društvo glasbenih pedagogov Gorenjske in aktiv ravnateljev, v programsko podobo pa so se vključevali tudi učiteljski zbori šol. Prva leta je bilo seveda kar nekaj improvizacije in iskanja prave podobe Srečanj. Sčasoma se je ta zbistrila in zdaj so to koncerti, na katerih šole pokažejo del svojih najboljših dosežkov. Novejše sporede so v precejšnji meri soob likovali tudi pedagogi, ki so pred leti Se sami nastopali na Srečanjih. To je morda najboljši dokaz smotrnosti, koristnosti in trdoživosti prireditve, ki ji vodilni ljudje glasbenih šol Gorenjske. Koroške in Kanalske doline namenjajo vse več pozornos ti in premišljenega strokovnega vodenja. Koncert ob Jubileju Šole v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki (flavtistka Patricija Mihelač. orglar Klemen Karli n in skladatelj Andrej Misson) 3. junija /999 310 GLASBENA ŠOLA ŠKOFJA LOKA 1949-1999 Razstava Puštalcev- likovnih ustvarjalcev v Puštalskem gradu /s. oktobra 1999 Med leti 1975 in 1999 je bilo torej kar 25 Srečanj glasbenih šol Gorenjske in za mejstva. V Škofji Loki jih je bilo pet, na Jesenicah in v Radovljici po štiri, v Kranju in Tržiču po tri. v Kamniku, Kanalski dolini in na Koroškem po dve. Po skromne jših začetkih so naredila velik korak naprej. Povečevala se je izbira glasbil, večal se je delež skupinske igre. raven muziciranja je bila vse višja, stopnjevala se je pro gramska širina, izboljševala tehnična in splošna organizacija. Srečanja niso le pre gled dela v šolah, so tudi preverjanje in gibalo novih spoznanj. Zato so postala ne pogrešljiva in že dolgo ni nobenih pomislekov glede koristnosti in nujnosti, da jih šole nadaljujejo. Solistično in v manjših skupinah (duet. trio. kvartet in kvintet) je doslej nastopi lo skoraj /T NI I - kitara. ALEŠ BOHINC - violina. in BENEDIKTA MARKU": - violina 1982, Škofja Loka VID BOBNAR - kitara. PATRICIJA Milil TAC. - flavta. VESNA JAN - flavta, SIMONA AVGUŠTIN - violončelo, MARKO UŠENIČNIK - klavir. Petra ZRIMŠEK - klavir. JASNA JAN - klavir. SUZANA GOVEKAR in AGATA TROJAR - pevski duo. ler SI /.ANA GOVEKAR - petje 198 i Kamnih s.VBINA RENKO- flavta. Vil) BOBNAR - kitara. PATRICIJA MIHELAČ - flavta. ANDREJA MARKI N - klavir, in VESNA JAN - flavta 1984. Jesenice VII) BOBNAR in TANJA TUŠEK - kitarski dno. ANDREJA MARKI N - klavir, ter PATRICIJA MIHELAČ, VESNA JAN, SABINA RENKO in SABINA BERTONCELJ - kvartet llavt 1985, Begunje na Gorenjskem SABINA BERTONCELJ - flavta, ALENKA MEZEK - petje. Rl >K KRANJC - harmonika, in DARJA A/MAN - klavir l')S(>. Kranj JELENA BRVAR - violina, ROK KAK )l. - harmonika. ANDREJA MARKI N -klavir, ZDENKA TOZi >N - petje, ler SABINA RENKO. SABINA BERTONCELJ, LARISA ZURUNIČ in BORCI" BOGATAJ - kvartet flavt 79S7, Bistrica pri Tržiču JAN MILJKOVIC. UROŠ RAKOVEC in DENIS KOKALJ - kitarski trio. JANA ČADEŽ, ANA KAVČIČ in LI/.A HA\VLINA - trio llavt. ter MATEJ RIHTHR - trobenta 312 GLASBE\A ŠOLA SA'M/7.1 LOKA 1949-I99V l')S,s. Škojja Luka II 1.1 \A BRVAR - violina. ZDENKA T<)/.()\ - petje. MITJA SEVER - klarinet. in l KSKA (.Ki IS - flavta 1'iS'i Jesenice GREGOR PIPP - violončelo. MATIJ RIHTER - trobenta, ter A\A Kavčič. 1.1/\ HANVLINA in JANA ČADEŽ - trio flavt /990. Radovljica KOZMA MIAČIČ. MATEJ BERT< JNCELJ in TADEJ PINTAR - kitarski trio. \\I)RIJ K( )PAČ- violina, ter MATEJ RIHTER. JAKA H.ViVLINA. ŽIG \ NAGLIC in TOMA/. KARLI N - kvartet trobent /99/. Trbiž \\W\ BOGATAJ-klavir. ANDREJ KOPAČ - violina, in ANA Kavču - flavta /992. Bororlje M VITI HERTl »NCELJ in TADEJ PINTAR - kitarski duo. h.ma KI BLE - klavir. lei W \ Kavčič. UZA HAViTINA in.I V\,V ČADEŽ - trio tlavt I'>')>, Kranj MATIJ BERTONCELJ. ŽIGA STAN« )N1K. Peter LOVŠIN in ANA Bešter - kvartet kitar. Petra PINTAR in l\ana lil HI I - klavirski duo. ter PetmJOVANt »VIČ - flavta !'>') i. Bistrica pri Tržiču II KA \ I.IIAK - kitara. MATJAŽ KRIŽN V.R - trobenta, in VNDREJ Rl PAR - klarinel /995. Sktifja Inku ANDREJ \ T ALAN - blokfluvta. Petra PINTAR - klavir. EVA OMEJC - violina. in \ok.ilna skupina CARMINA f996. Radovljica EVA ( l.MEJC - violina. MOJCA BIZJAK • violina, m Ivana BI BI.I' - klavir (baročni trio). DEJAN I.APAN.IA in LIKA VEHAR - kitarski duo, ter ŠPELAJELENC ~ harmonika 1997. Jesenice Ji )ŠT K( JSMAČ, JAKA TK1LAK in ANA /.V.. \K - \i.>1B< >VES - trio violin, ter IRENA sMll) -saksofon l')'>s. Sttbtirjet (Kanalska dolina i Indiju ŽIVA JEŠE - llavta. Petra PINTAR - klavir. EVA OMEJC -violina. ter JOŠT KOSMAČ. JAM. TRILAR m \\A ŽAGAR - violončelo /999. Celovec DIANA \' >VAK in JAM/ GOL< >B - kitarski duo. JOŠT KOSMAČ - violončelo ter I \ A ()MEJC - violina. JERNEJ KRALJ - v iolina. in TINA JERALA - klavir Moji otroci in Glasbena šola Škof j a Loka Ravnatelj me je povabil, naj za Loške razglede predstavim našo družino: Sajniste edini. L'i hi vse otroke poslali t' glasbeno šolo. ste jut gotovo najštevilnejši daleč naokoli.' Res so vsi naši otroci obiskovali Glasbeno šolo v Skofji Loki. To so Jure (1962-1990). Miha (1966), Ana (1970), Jaka (1973), Liza (1975), dvojčka Nace in Cene ( 1979) in dvojčici Iva in Eva (1981). Večkrat je kdo spraševal, ali sva tudi starša glasbeno izobražena. Mama Irena je sicer začela igrati klavir, a je kmalu odnehala. Tudi mene so poslali h klavirju. V dveh letih nisem končal snovi za en letnik in starša sta uvidela, da z mojo glas- 313 LOŠKI RAZGLEDI 47 beno izobrazbo ne bo nič. Ko mi je bilo kakih šestnajst let. sem si kupil kitaro in nekaj časa obiskoval pouk. Ko sem se po dobrem letu naučil nekaj akordov, sem poskusil igrati s sošolcem, ki se je učil klarinet. Dvema se je pridružil tretji m kmalu nas je bilo toliko, da smo lahko igrali tisto, čemur smo rekli dixieland. Kmalu smo začeli igrati tudi za ples. najprej na domači šoli. potem pa po drugih plesnih dvo ranah. Priložnosti za igranje ni zmanjkalo in vztrajal sem približno pet let. Ko je prvi sin začel hodili v šolo, smo ga vpisali tudi h klavirju. Bil je uspešnejši od očeta in je dokaj solidno napredoval. Ob njegovem igranju se mi je zahotelo pre veriti, ali /nam še kak akord na kitari. Skupno igranje je bilo obema všeč in po nekaj letih se nama je pridružil drugi sin. Začel je z blokflavto, nadaljeval pa s klarinetom. Vsi trije smo doma večkrat skupaj muzieirali. To smo počeli tudi na počitnicah. Tam smo včasih z glasbo pospremili odhajajočega prijatelja ali koga z glasbo pričakali. Ljudem je bilo všeč in naš orkester smo postopno okrepili z nekaterimi drugimi navdušenci. Med njimi so bili taki z glasbeno izobrazbo, pa tudi taki. ki so imeli zgolj veselje in pogum sodelovati. Hči Ana se je učila violino, Jaka trobento. Tudi ta dva sla se nam pridružila, ko sta iz svojih inštrumentov znala izvabiti prve tone. Liza se je pridružila s flavto. Nastala je nekakšna na pol organizirana pocestna godba s pisanim repertoarjem. Vodja in aranžer je bil Jure. Če ni bilo klavirja, je igral kitaro, trobento ali bombar- don. Trikrat so se otroci sami podali na dvotedenski izlet po nekaterih evropskih državah. Z najetim kombijem so potovali in v njem spali, čez dan ali zvečer pa so z igranjem po cestah in trgih »priberačili« za stroške potovanja. Jure. Miha. Jaka in Liza so več let igrali tudi v loški pihalni godbi. S skupnim muziciranjem smo bolj ali manj prenehali po Juretovi smrti leta 1990. Tudi drugi otroci so bili že dokaj odrasli in so imeli dovolj svojih obveznosti. Tako se Nace. ki se je nekaj let Ličil kitaro, in Cene, ki se je učil klarinet, nista nikoli zares pridružila družinski godbi. Prav tako tudi ne [va in Eva, ki sta se učili klavir. Cisto prenehali pa nismo. Včasih se nam še ljubi, če se ponudi priložnost in če se ob številnih obveznostih posamezniki lahko uskladimo. Vadimo pa nič več. Vsaj kot skupina ne. Vaje in nastopi so dvema postali poklic. Miha je končal študij saksofona na Aka demiji. Igra v Big bandu RTV Slovenije in poučuje saksofon na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Liza končuje študij flavte na Akademiji in igra v pihalnem orkestru slovenske policije. Tudi Jaka je po končanem študiju trobente na Srednji glasbeni šoli nekaj časa nameraval nadaljevati študij na Akademiji, a svoje namere ni uresni čil. Igra pa priložnostno v različnih skupinah. Preostali so igranje povečini opustili. Ana violine nikoli več ne vzame v roke, dvojčka in dvojčici pa tudi le še redkokdaj poprimejo za svoje inštrumente. Peter Hawlina 314