Poštnina plačana v gotovini	Posamezna štev. Din V—
Štev. 44.	V	3. noven^ir* 19*7.	Leto SC.
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 72
Naročnin« t* tniemstio: Četrtletno 7-50 Din, polletno 15 Din, celoletno JO Din; ra Inozerastro: četrtletne 12 Din. polletno 24 Din, celoletni) 48 Din. — Račun poštne hranilnice, podružnice t Ljubljani, iL 10.711
Sedma obletnica rapallske pogodbe
V soboto 12. t. m. bo sedma obletnica žalostnega rapallskega dne, ko je bila sklenjena med Jugoslavijo in Italijo pogodba, ki je odtrgala od nas 600.000 naših bratov v Primorju.
Naša dolžnost je, da se v teh dneh spominjamo bratov in sester pod Italijo, ki žive tam v težkem in brezpravnem stanju. Dvig-nimo svoj glas proti nekulturnim krivicam, ki jih trpijo ljudje našega rodu pod vlado in pritiskom brezobzirnega in nekulturnega fašizma!
Pod vlado italijanskega fašizma je izgubil naš narod vse svoje pravice. Naš jezik je izgnan iz šol, naš tisk se omejuje in uničuje z vsemi sredstvi, naši ljudje se preganjajo, italijanska vlada izdaja uradne odloke, s katerimi hoče na mah zatreti vsako sled naše kulture in našega jezika, vse, kar si je naš človek tekom stoletij ustvaril z lastno močjo in pridnostjo.
Zaradi teh v nebo vpijočih krivic moramo prav vsi in odločno izjaviti, da svojih zasužnjenih bratov ne moremo in ne smemo pozabiti in da nobena državna meja nima moči in pravice, da bi izbrisala kulturno, narodno, jezikovno in krvno sorodstvo.
Mi vsi smatramo, da krivice, ki jih oficl-jclna in neoficijelna Italija dela pripadnikom našega naroda v Primorju, niso le krivice, prizadete primorskim Hrvatom in Slovencem, ampak celokupnemu našemu narodu.
Zato naš narod mirno in dostojanstveno zahteva človeške pravice tudi za svoje ne-osvobojene brate ter jih hoče s svojim neumornim in smotrenim delom tudi doseči.
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani prosi vsa kulturna in narodna društva široin domovine, da se s predavanji spomnijo ob priliki rapallskega dne naših zasužnjenih bratov in sester. Kot spominski dan je določena sobota, 12. t. tn., odnosno nedelja, 13. t. m. Ta dan naj bodo po vsej Sloveniji, tudi v njenih najoddaljenejših gorskih krajih, spominski govori o zasužnjenih bratih in sestrah. Jugoslovenska Motica prosi, da se ta dan priredi po vsej Sloveniji narodna zbirka pod naslovom «dinarski dan». Vsakdo, ki čuti narodno, naj daruje ta dan vsaj 1 dinar za narodnoobrambnc namene.
Rojaki, tudi ob sedmi obletnici rapallskega dne podprite z besedo in dejanjem delo Jugoslovenske Matice.
Reševanje davčnega vprašanja
Finančno ministrstvo je izdelalo načrt davčne uredbe, po kateri naj se do končne rešitve davčnega vprašanja omilijo davčna bremena — Neznatne olajšave se bodo komaj občutile — Davčnih krivic uredba ne odpravlja, ker bosta Srbija in Črna gora plačevali še vedno manj davkov kakor ostale pokrajine — Uredba ima očividno le namen, da se končno izenačenje neposrednih davkov zavleče — Kdaj bo konec davčnih krivic?
Ni nam treba na dolgo in široko razlagati, da že devet let plačujejo prečanski kraji znatno večje davke kakor Srbija in Črna gora. Povprečni prebivalec v Sloveniji plačuje več kakor dvakrat, v Hrvatski skoro dvakrat in ,v Vojvodini skoro trikrat toliko neposrednih davkov kakor povprečni prebivalec v Srbiji in Črni gori. Slovenija je siromašna dežela in zato tem bolj občuti te davčne krivice, ki so med glavnimi vzroki našega težavnega gospodarskega stanja.
Mnogo je pri nas kmetij, ki se morajo na-tavnost zadolževati, da lahko odštejejo davke. 2e številne kmetije in razna industrijska ter obrtna podjetja so prišla na boben največ fcaradi neizmernih davčnih bremen. Lastniki stanovanjskih hiš v Sloveniji so tako krivično Obremenjeni, da predstavljajo stare hiše samo Ibreme, ki neprestano žre denar, ne vrže pa ničesar. Zato tudi ni čudno, da se že devet let glase ogorčeni protesti prečanskih davkoplačevalcev proti raznim vladam, v katerih pa »o večinoma imeli glavno besedo radikali, ki »e jim ni z izenačenjem in omiljenjem neposrednih davkov prav nič mudilo, saj imajo Svoje pristaše skoro le v Srbiji, ki plačuje
malo davkov. Radikali, zastopniki Srbije, bodo pač z vsemi sredstvi skušali zavlačevati davčno izenačenje, katero bi se moralo že davno izvršiti, ker imamo po ustavi vsi državljani Jugoslavije enake pravice in enake dolžnosti.
Spričo vedno glasnejših protestov proti davčnim krivicam se je finančni minister vendarle lotil reševanja davčnega vprašanja ter se odločil, da potom uredbe izvede začasno davčno preureditev, za katero ima pooblastilo v letošnjem finančnem zakonu. Finančni minister je mišljenja, da je ta začasna davčna uredba, ki naj stopi v veljavo s 1. januarjem 1928., potrebna, češ, da Narodna skupščina ne bo mogla v doglednem času sprejeti končnoVeljavnega davčnega zakona.
Načrt te uredbe predvideva združenje raznih davkov v večje davčne skupine ter prinaša vsem pokrajinam majhne davčne olajšave, Sloveniji ukinjenje dodatnega davka na dividende in neznatno znižanje dohodninskega davka. Za širše kroge pride v po-štev le znižanje dohodninskega davka. Dejanski uspeh tega znižanja je seveda še zelo dvomljiv. To pa Še ne pomeni niti koraka k
odpravi davčnih neenakosti, saj se obenem odpravi v Srbiji tako zvani osebni davek, ki je bil nekako nadomestilo za našo dohodnino. Industrijska podjetja bodo še nadalje v prečanskih krajih močnejše obdavčena kakor v Srbiji. Prav tako bodo ostale neenakosti glede hišnonajemninskega davka. Id je v Sloveniji tako visok kakor menda v nobeni drugi državi.
Ta uredba nam čisto jasno pokaže, da bo prinesla Srbiji večje olajšave kakor nam. Torej Srbija, ki je že itak plačevala male davke, naj bo še manj obremenjena kakor doslej, dočim pomenijo davčne olajšave za visoko nre-ko gospodarske možnosti obdavčene prečan-ske kraje le neznatno drobtino.
S to drobtino se mi ne moremo zadovoljiti. Ako pogledamo v sosednje države, vidimo povsod razmeroma manjša davčna bremena kakor jih imamo v Sloveniji. Dočim se v drugih državah davčne neenakosti in krivice omiljuieja. sc pri naVric "ganemo z mesta. Nič ne pomagajo protesti, da je pri nas krvavo potrebna temeljita reforma sploh vseh davkov, kajti jasno ie, da sedanja davčna preobremenitev uničuje davkoplačevalec, ki morajo ob takih razmerah polagoma priti na stanje, da jim bo plačevanje davkov sploh nemogoče. Vsaj eno bi morali vedeti činitclii. ki nam krojijo davčno usodo, namreč to. da je treba negovati ovco, katero hočeš večkrat striči.
Očividno je ta davčna drobtina, ki ia bomo komaj občutili, vržena davkoplačevalcem le zato, da se bo lahko končna rešitev davčnega vprašanja še zavlekla. Vedno zopet iznajdejo radikali, katere podpirajo v vladi tudi naši klerikalci, kakšen Blažev žegen, da bi nujnost končnega davčnega izenačenja in izdatnega omiljenja zavlekli v nedogled-nost. Naši klerikalci so soodgovorni za te davčne krivice, naši klerikalci so soodgovorni za dejstvo, da bo gospodarstvo v Sloveniji še nadalje hiralo, da bo naš siromašni kmet dalje potil krvavi pot pod davčno preobremenitvijo, da bodo naši obrtniki, trgovci in indu-strijci še dalje bili boj za svoj negotov obstanek ter da bodo naši uradniki in delavci še dalje stradali za davke. Zakaj, klerikalni poslanci, ki ste bili svoječasno tako glasni gro-movniki, ne dvignete svojega glasu v vladi, ki jo podpirate? Zakaj ne zahtevate namesto neznatnih drobtin izenačenja in našim gospodarskim prilikam odgovarjajočega omiljenja bremen po vsej državi? Zahtevajte, da se uvedejo tudi pri nas srbijanski davki. Devet let je bilo dovolj časa za izenačenje pravic in dolžnosti vseh državljanov od Vardarja do Triglava.
V Sloveniji se uvaja makedonska praksa
Nečuven napad na delovanje Zveze kulturnih društev —• Popolnoma neosnovano imenovanje novega ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani —' Neopravičen razpust občinskega sveta v Ptuju — Ljubljana še vedno ni volila svojega župana
Nasilja se v Sloveniji kupičijo drugo na drugo. Počasi a sigurno se uvajajo pri nas makedonske prakse, katerih so se klerikalci menda naučili od svojih prisrčnih zaveznikov radikalov. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu Slovenija makedonski paradiž, kateremu bo do popolnosti manjkalo morda še samo pre-sipavanje kroglic.
Nasilstva klerikalcev okrog volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so med vsemi gospodarskimi krogi Jugoslavije vzbudila največje ogorčenje. Sedaj smo doživeli v Ljubljani nov nečuven kulturen škandal. Zveza kulturnih društev v Ljubljani je namreč te dni prejela od ljubljanske policijske direkcije odlok, s katerim se prepoveduje ob nedeljah in praznikih prirejanje kulturnih filmskih predstav pred pol 11. uro dopoldne. V tem odloku se policijska direkcija sklicuje na neko staro avstrijsko ministrsko naredbo, ki daje državnemu oblastvu možnost, da glede na krajevne razmere določi, ob katerih urah se ob nedeljah in praznikih zaradi službe božje ne smejo vršiti kinematografske predstave.
Ker je znano, da se v Ljubljani vrše ob nedeljah in praznikih neštevilne maše od 4. ure zjutraj do pol 12., je jasno, da dopoldanske kinematografske predstave, ki trajajo le malo časa, ne odvračajo ljudi od maš. Do-tična naredba je sploh stara avstrijska buda-lost, ki spada že davno v ropotarnico. Vernik gre k maši, pa naj bo v kinematografu predstava ali ne, dočim nejevernika tudi taka kunštna naredba ne bo prignala v cerkev. Sicer pa je v naredbi rečeno, da se je treba ravnati po krajevnih razmerah. No, in v Ljubljani se ni bati, da bi vernik, ki obišče kinematograf, ne mogel biti pri eni ali drugi maši. Naredba je nedvomno mišljena le za kraje, kjer je samo ena služba božja.
Uporaba omenjene naredbe v Ljubljani je Ie brezobziren napad na Zvezo kulturnih društev, ker ni ta klerikalna. Naravnost gbro-stasno je, da se onemogočajo filmske predstave, ki so izrazito kulturnega namena. Odgovorni so za ta odlok seseda klerikalci, ki imajo kot vladni možje v rokah vse oblastvo v Sloveniji.
Enako makedonski čin je dr. Gosarjevo imenovanje novega ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Med imenovanimi člani so samo trije ali štirje nekfeiikalci. Zakaj se je to imenovanje zgodilo, ni nikjer utemeljeno. Na prvi seji novega ravnateljstva, na kateri je bil izvoljen za predsednika urednik «Slovencai> g. Krek, sta gg. Kavčič in zastopnik socialistov protestirala proti načinu, kako je minister socialne politike klerikalec g. dr. Gosar odstavil staro in imenoval novo ravnateljstvo, ter proti temu, da niso bile razpisane volitve.
Med drugim je dejal g. Kavčič: Ugotavljam, da je bilo doslej poslujoče ravnateljstvo upravičeno poslovati, dokler se ne izvrše redne volitve. Razpust se je izvršil iz izrazitih političnih povodov brez najmanjše stvarne utemeljenosti. Odklanjam, da bi se hotelo s ponovnim imenovanjem moje osebe prikriti, da novo ravnateljstvo ni izrazito enostransko politično. Globoko obžalujem, da se je pri imenovanju novega ravnateljstva omalovaževala tudi številna moč in moč interesentov.®
Zanimivo je, da klerikalci sami priznavajo, da je prejšnje ravnateljstvo Vzorno poslovalo. Torej nam tega nasilnega čina ni treba še posebej komentirati.
Prav takšen nasilen čin je razpust občinskega sveta v Ptuju. Zakaj se je to zgodilo? Zato, ker dosedanji občinski svet ni prijal klerikalcem. Prav tako jim ne prija izid občinskih volitev v Ljubljani, kjer hočejo iznajti nekake volilne sleparije samo zato, da bi po-
daljšali klerikalni komisarijat na magistratu. Za nove volitve jim nedvomno ni, ker vedo, da bi Ljubljana, ogorčena nad klerikalnimi nasilnimi čini, še bolj obračunala s SLS.
Odkar smo v Jugoslaviji, še nismo doživeli v Sloveniji takih nasilstev kakor sedai pod oblastvom SLS. Ali se klerikalci čutijo res tako krepko v sedlu, da se ne bojijo nenadnega preokreta, ki bi vrnil klerikalcem milo za drago? Šiba za vsa ta nasilstva se že namaka.
Politični pregledi
V Beogradu ni posebnih novih dogodkom?« ki bi spremenili položaj.
Akcija za fronto demokracije se nadaljnje.
Davidovič se je nedavno sestal s šefi opozi-cije in je iz teh razgovorov kakor tudi ia pisma šefom opozicije razvidno, da Davido« vič vztraja pri svoji akciji. Kljub vsem oviram bo končno le doseženo to, kar »i že* vsak res napredni državljan.
Minuli teden je vložil v Narodni skupščini
Radič obtožbo prod Vetji Vukičeviču kot notranjemu ministru
zaradi volilnih nasilstev, o katerih se je raz-pravljalo že v verifikacijskem odboru. Obtožnica pravi, da so v volilnem boju oblastva morala vršiti nasilje po navodilih Vukičeviča, ter izraža začudenje, kako je mogoče, da Vt»-kičevič ni vedel, koliko je star njegov sim Miloš, ki je bil kot mladoleten izvoljen za poslanca. Obtožnica je bila v Narodni skupščini že v razpravi, ki se bo še nadaljevala.
Te dni je bil v razpravi v Narodni skupščini tudi
novi stanovanjski zakon,
ki je bil sprejet in bo veljal do 1. maja 192 Novi zakon ne zadovoljuje ne hišnih lastnike« ne najemnikov, ker se stanovanjska beda na ta način ne rešuje. Država bi morala začeti sama graditi poslopja tako za svoje urada kakor za uradništvo. Prevaljevati breme. Id bi ga morala nositi država, na hišne lastnike, je krivično enostransko obremenjevanje.
Soteščan:
Tajnosti grajskega stolpa
(Povest iz davnih časov.)
(Dalje.)
9.
S tihim nemirom je odšel z Orlovja vitez Jelovčan v spremstvu svojih služabnikov, ki so jezdili pred njim in za njim zaradi varnosti pred morebitnimi napadi. Spori med graščaki so bili pogosti v tisti dobi in kdor je nosil važno poročilo, je moral biti previden, da ni bU zahrbtno napaden.
Pusto in dolgočasno je bilo potovanje na Ostrožje, v knezovo prestolico, pa tudi naporno zaradi slabe poti. To pa ni bilo vzrok otožnosti hrabrega poveljnika, o kateri so se spremljevalci potihoma menili.
*Po obisku na Orlovju je ves drugačen,® je presojal jezdec na čilem konju. «Nekaj se mu je moralo pripetiti.«
•»Kolikor vem, se ni dotaknil ne jedi ne pijače, nič se mu ni moglo prigoditi,» je trdil njegov tovariš.
«Morda pa je izvedel nekaj, kar ga vznemirja, ali pa se je zaljubil.»
«Tako se mi dozdeva, toda...»
Njun pogovor je prekinil vitez, ki je poklical svojega prvega spremljevalca in edinega zaupnika v svoji četi, naj požene konja, ker mu mora nekaj sporočiti.
«Poslušam vašo željo,* se jc odzval poveljniku, dohitevši njegovega vranca.
Najprej mu je dal vitez nekaj navodil za potovanje, na kar je pričel potihoma z važnim naglasom: «Zdi se mi, da na Orlovju ni tako, kakor bi moralo biti. Ali nisi nič opazil, kar bi te navdalo s sličnim dozdevanjem?*
«Nisem,» mu je odvrnil spremljevalec. «Nobene posebnosti nisem opazil, na katero bi bilo vredno obračati pozornost. Sicer pa nisem mnogo ogledoval, sešel sem se namreč s starim znancem...»
«Čudno, jaz nisem videl na gradu tuje osebe.»
«Našel sem kraljevega krvnika Krištofa, tistega velikana, ki je izvršil tamkaj krvavo opravilo.
»Kazen za zločinstvo,» je dostavil vitez. «Taka pregreha jo je zaslužila.»
«Otmar je žrtev svoje plašljivosti, tak junak bi se bil moral braniti.»
«Zahrbtni napad je težko odbiti. Napadalec ga je iznenadil.»
«PomiIujem graščakovo edinko, globoka žalost je izražena na njenem obrazu.»
«Razen tega jo stiskajo najbrž še druge nadloge; strah, nemir in skrbi sem opazil v njenih besedah.®
aPostedica prestane groze in strahu,». je pripomnil spremljevalec. «Pravrti so mi, da je medlela v težki nezavesti, ki jo je popustila šele nekaj ur pred našim prihodom.«
«Prav, da se nismo delj časa mudili,» je vitez izrekel s sočutjem, na kar se ga je krtila prejšnja potrtost. Njegov molk pa je bil kra-tefcr zapazil je namreč krasen lisičji rep, viseč od sedla, na katerem je sedel spremljevalec.
«Odkod imaš ta okrasek?» ga je vprašal.
«Cudno naključje, prejasni vitez,» se je nasmehnil spremljevalec. «Ko sem na Orlovju stopil v jedilnico in sedel za mizo, je hlastnila izpod klopi lisica ter me je ugriznila v nogo. Togoten sem izdri meč ter jo zabodel. Poginila je pod spretnim sunkom, za spomin sem dobil njen rep ter si ga je navezal na sedlo.*
Vitez se je bridko nasmehnil in skomignil z rameni. Misli so mu pohitele na Orlovje pred bledo obličje graščakinje, sijoče v cvetju mladostne lepote. Daleč naokrog je slovela njena rajska milota, občudovana po bogatih plemičih; marsikdo je skušal priti v njeno bližino in potrkati na deviško srce, a nikomur; se ni odzvala nežna ljubezen, ki še ni bila vajena prikupljivo sprejemati, znala pa je sramežljivo odkloniti.
Vzlic svojemu tridesetemu letu je bil tudi vitez še vedno novinec v ljubavnih zadevah. Do zdaj je poznal samo eno ljubljenko —» svojo domovino, kateri je živel z vsem mla-deniškim ognjem brez hrepenjenja po kakem drugem nadomestilu. Takoj po odhodu z Orlovja pa so se mu oglasili neznani občutki 2 gorečo željo po mladenki z bledim obrazom. Obsojal je svojo nerodnost, zakaj se ni dekletu rahlo približal in povprašal po njeniS razmerah.
Zamahnil je z roko spremljevalcu v znamenje, da naj zaostane, na kar se je zaglobil v premišljevanje. «Izguba dragega očeta jc boleča rana,* je razmišljal, ^nekoliko jo pač težijo tudi še pokojnikova brezumna raziskovanja — prepovedano zlatarstvo, radi česar je bil pozvan na zagovor. Poziv je dvignil
Spričo nejasnega položaja, kaj bo napravila Demokratska zajednica, se nahaja
vlada v stalnih neprilikah
in ne bo lahko prišla do resnega dela, ki je v naši državi spričo kritičnega gospodarskega stanja nujno potrebno. V vladi je že začelo pokati, ko je te dni
odstopil in zopet umaknil odstop finančni minister dr. Markovič.
Pravijo, da je hotel dr. Markovič odstopiti iz zdravstvenih ozirov. Z druge strani pa se zatrjuje, da je prišel v spor s svojimi ministrskimi tovariši. Po daljših pogajanjih je minister svoj odstop preklical. Z odstopom je grozil že tudi prometni minister general Mi-losavljevič.
Kakor dosedanje vlade se bo, kakor je podoba, tudi ta bavila največ le
z notranjimi spori
ter tako zanemarjala delo za ljudstvo in državo. Tak položaj, kakor je zdaj, je nevzdržen. Vukičevič napenja vse sile, da bi pomiril nasprotstva v radikalski stranki ter da bi si obdržal Demokratsko zajednico v koaliciji. Ako to ne bo šlo, bi si vsaj rad obdržal muslimane, katerim ponuja pogodbo po vzgledu znane blejske pogodbe s klerikalci.
Kdor veruje v napredek, mora verovati tudi v to, da bo kmaiu konec vladovanja nazadnjaškega bloka, ki
ima danes večino le s pomočjo volilnih nasilstev.
Ko bi bile volitve svobodne, bi danes radikali šteli mnogo manj poslancev in bi ne bili več vodilna stranka v državi. Moč radikalov so še povečali klerikalci, ki so se jim pridružili, dasi so jih prej
vedno zmerjali s korupcionisti in framasoni.
Klerikalci, ki so za povečanje radikalske in svoje moči zatajili avtonomijo in pozabili na krvavo potrebo izenačenja davkov, se najbolj boje obračuna s sedanjim režimom, ki bo gotovo prišel na ta ali oni način. Če ne uspe baš vlada samega demokratskega bloka, bo
morda uspela koncentracijska vlada,
ki se smatra tudi kot dober izhod iz sedanjega
nevzdržnega stanja. Pravijo, naj bi koncentracijsko vlado sestavila kakšna nevtralna osebnost izven parlamenta.
Od zunanjih dogodkov je beležiti
kritično stanje v Rumuniji,
kjer so začeli pristaši izgnanega bivšega prestolonaslednika Karla akcijo za njegov povra-tek. Kakor poročajo, je ponekod že izbruhnilo revolucionarno gibanje, ki ga hoče ministrski predsednik Bratianu potlačiti z vojaštvom in aretacijami.
VRHNIKA. Prihodnjo nedeljo 6. t. m. bo pričela Zveza kulturnih društev pri nas zopet s predavanji. Predavanja se bodo vršila redno vsako nedeljo ob pol 3. uri popoldne. Kot otvoritveno predavanje nam bo govoril naš najboljši predavatelj iz prejšnjih let o življenju onkraj groba. Agitirajte tedaj pri znancih, da bo predavanje 6. t. m. mnogoštevilno obiskano. Začetek bo radi zgodnjega odhoda vlaka vedno točen, nakar posebno opozarjamo.
KRŠKO OB SAVI. (Smrtna kosa.) Pri nas je po kratkem bolehanju umrl vladni svetnik, sreski poglavar g. Pavel S v e t e c. Pokojnik je bil sin litijskega notarja, dolgoletnega prvomest-nika CMD, znamenitega narodnega delavca pokojnega Luke Svetca. V Litiji je služboval še iz vojne dobe in si je pridobil med prebivalstvom splošen ugled. V zadnjih treh dneh ga je napadla huda želodčna bolezen, ki ji je podlegel v najlepši starosti 52 let. Pokojniku blag spomin, žalujočim našo iskreno sožaljc!
LJUBNO NA GORENJSKEM. (401etnica poroke.) Pri nas je obhajal 401etnico zakonskega življenja g. Anton Fister, upokojeni strojevodja; soproga mu je zvesta družica Katarina iz ugledne rodbine iz Krope. Jubilant je mož starega kova in neustrašen narodnjak. Zakonskemu paru kličejo vsi njegovi prijatelji in somišljeniki: «Še mnogo srečnih let zakonskega življenja!«
RAKA. Da je pri zadnjih občinskih volitvah zmagala napredna stranka (SDS in SKS), se imamo največ zahvaliti tukajšnjemu agilnemu borcu za napredno idejo g. Alojziju Šribarju. Klerikalci
so bili za trdno prepričani, da bodo sijajno zmagali. Računali so, da dobimo mi kvečjemu 5 odbornikov. Poskušali so delati zmedo v naših vrstah in so širili govorice, da ni naša lista prav sestavljena. Posrečilo se jim je pridobiti nekaj nezadovoljnežev, ki so napredni stvari največkrat škodovali. Klerikalcem se je ponudil v službo tudi bivši naprednjak Fakin. Oba duhovnika sta agitirala po vaseh od hiše do hiše. Še celo šolarji so bili vpreženi za agitacijo. Cerkev se je zadnji dve nedelji kar tresla od političnih govorov. Danes celo trezni klerikalci priznavajo: če ne bi imel zadnjo nedeljo g. župnik tako neprimeren političen govor v cerkvi, bi mogoče še klerikalci zmagali. Vsi pravi kristjani so se zgražali, da se cerkev na tak način zlorablja v politične namene. Ljudstvo je začelo spoznavati, da je največji škodljivec katoliške cerkve tisti, ki jo skruni s tem, da jo zlorablja v politične namene. Prišel bo čas, in ta ni več daleč, ko bo naše res pravoverno ljudstvo samo napravilo svoj kancelparagraf s tem, da bo zapustilo cerkev, čim bo imel duhovnik v njej političen govor. — V zadnjem dopisu glede občinskih volitev je bilo pisano, da se je Raka izkazala za napredno, ker je g. župnik propadel. Danes to popravljamo v toliko, da je g. župnik že postal občinski odbornik. Trije klerikalni odborniki so se namreč «žrtvovali» in odstopili samo zato, da je prišel g. župnik v odbor. Še celo nosilec klerikalne liste je odstopil na ljubo g. župniku, deloma pa zato, ker ga jezi, da klerikalna lista ni popolnoma zmagala, dasi je bil prepričan, da bo dobila dve tretjini odbornikov, nakar bi postal on župan. No, pa zaenkrat mu je spodletelo. Sedaj tudi noče sodelovati skupaj z naprednjaki. Škoda moža, ki se je začel vdinjati farovški politiki!
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Zadnje volitve, pri katerih so bili klerikalci ponovno poraženi, no gredo našemu župniku iz glave. Pričel je zopet bruhati ogenj s prižnice, osobito proti rudarjem in prav pretkano zavija, da so sami krivi posledic, ker niso volili SLS. Ali misli g. župnik, da smo rudarji res tako kratkovidni in da se ne zavedamo, kdo sedi letos že drugič na ministrskem stolčku socijalne politike in da je dr. Gosar cclo razširil davek na ročno delo, namesto da bi ga ukinil. Kdo je naklonil črnogorskim princem 42 milijonov Din, kdo je sodeloval pri znižanju pokojnin in kdo je napravil najnovejši davek na
dokaj prahu med plemstvom kakor tudi med| ljudstvom; trdi očitki so padali na obtoženca, toda smrt ga je odtegnila strogi preiskavi in zakoniti obsodbi.»
V takem premišljevanju in razmotrivanju je dospel Jelovčan na čelu svojega spremstva na Ostrožje, na knezov dvor. Brž se je od-j pravil k gospodarju, knezu Julijanu, ki je bil obenem deželni glavar. Ljubeznivi sprejem je pričal, da je vitez ljubljenec visokega poglavarja.
«Prišel si ob pravem času,» mu je prijateljsko segel v roko in odkazal prostor na divanu. «Važni razlogi govorijo za vojno; okrog nas mrgoli izdajalcev — takih, ki so navidezno naši, skrivaj pa delajo za sovražnike. Tem moramo priti do živega, to je bil namen tvojega potovanja.*
Vitezov molk je bil knezu neprijeten dokaz o neuspehih plemenitega odposlanca. Visoko čelo se mu je nabralo v debele gube; usta, ki so bila pripravljena izreči pohvalo, so se komaj premagala, da niso izrekla ostre graje. Ko se mu je ohladila nejevolja, je mirno nadaljeval: «Nocoj sem imel pomenljive sanje; ako bi bil vraževeren, bi jih lahko preroško razlagal. Sanjalo se mi je, da sem bil na lovu; zalezoval sem lisico, ki se je skrivala med dračje in grmovje. Končno se je zatekla pod moj plašč, obešen na grm, kjer se je zarila v listje.*
«Že zopet lisica.* Vitez se je spomnil pripovedovanja svojega spremljevalca, rekel pa ni ničesar, dokler ga ni knez pozval, naj pokaže svojo bistroumnost.
«Lisica pomeni zvitega sovražnika, knežja milost,* je razlagal vitez Jelovčan. «Preka-njenec uide največi pozornosti in ga navadno zasačimo, ko je prepozno. Vohun, ki ga iščemo, je tista lisica; kdo ve, ali se ne skrtva v zidovju vaše trdnjave.*
«Modro si se odrezal; vendar pa je pri meni kaj takega nemogoče. Predobro poznam svoje ljudi in pri nikomur ne najdem sence j izdajalstva. Kaj pa, ali si se spotoma oglasil na Orlovju?*
«Tako mi je bilo naročeno, vaša milost.* «Ali si videl mlado graščakinjo, lepo Gi-zelo?*
«Govorila sva nekaj časa.* «AIi je resnica, kar pripovedujejo o njeni krasoti?*
«Lepa je kot pomladno jutro.» «Očetova smrt jo je gotovo zelo potrla,* je knez sočutno omenil.
«Pravili so mi, da je omedlela ter se dolgo ni zavedla.*
«Uboga mladenka! Povabil jo bom na Ostrožje ter ji priskrbel razvedrilo, odposlal bom nekaj plemičev, ki naj jo kratkočasijo na samotni poti. Bodi jim voditelj!*
Vitez se je zahvalil za prijetno naročilo, pr? čemer ga je oblila rdečica, katero je skrival pred visokim gospodom. Globoko se mu je priklonil in odpravil k počitku. Zaspal je v mislih na zalo mladenko, ki so se spremenile v mučne sanje. Videl jo je v nevanosti; nekdo jo je neprestano zalezoval, skrival pa mu je obraz, da ga ni mogel poznati. Prebudil se je
in hotel zasesti konja, da ji pojezdi na pomoč: nastale pa so nenadne ovire, tako da se niti drugo jutro ni odpravil na potovanje.
Ko so se njegove misli sprehajale po Orlovju, se mu je oko naslajalo na ljubkem darilu — belem golobčku. ki ga je kot dragocen spominek hranil na svojo oboževanko. Prav nič ni slutil pomena drobne živalce za bližnjo bodočnost.
10.
Dolgo časa je medlela nesrečna mladenka v obupni žalosti po usodnem sestanku z očetom in z njegovim sleparskim zaveznikom. Kot nezavestna se je vrgla na posteljo, kmaiu pa se je pričela zvijati v silni bolesti. «Oče me je zavrgel,* je zaplakala, «obdržal pa je tujca, ki ga zavratno pogublja.* Potok solz se ji je udri po teh besedah po bledem licu.
Pomirila jo je svetloba polne lune, ki je priplavala na obzorje. Dvignila se je s postelje in sedla k odprtemu oknu. Daleč tam na vzhodu se je v sanjavi mesečini črnilo gorovje, za katerim je stalo Ostrožje, knežji grad. Spomnila se je odličnega odposlanca, viteza Jelovčana, ki jo je prijateljsko opozoril na izdajalske ogleduhe. Obšlo jo je kesanje, zakaj mu ni odkrila svoje tuge in izročila izdajalca. Tako bi bila rešila sebe, očeta in domovino.
Misel na prijaznega gospoda jo je napolnila z mehkimi občutki. Globoko v njenem spominu je živela njegova slika, polna pri-kupljivosti in tolažbe. Vedno glasnejše je bilo njeno prepričanje, da bi edinole ta plemeniti
upokojence. Gospodu župniku povemo na uho: dokler ne govori resnice, mu ne zaupamo. Ker sc norčuje iz nas faranov, osobito rudarjev, naj ne pošilja v bodoče agenta za pobiranje raznih prispevkov.
SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Predzadnjo nedeljo je razglasil župan g. Josip Sluga, ki jc obenem načelnik hranilnice, katera je v rokah SLS, da se bo proti vsakomur, ki bo govoril o poneverbi 75.000 Din (kar je revizor ugotovil) pri navedeni hranilnici, sodnijsko postopalo. Ugotovljeno je, da je načelnik g. Sluga prvi raznesel to vest in celo predlagal, da se krivec izroči v preiskovalni zapor. Proti komu naj se torej v prvi vrsti postopa sodnijsko? Gospod Sluga, odgovorile! — Pretečeni teden je prevažal premog za krajni šolski svet pri Sv. Marjeti predsednik g. Josip Sluga po ceni 100 Din za vožnjo. Davkoplačevalci pravimo: Kdor mu je poveril vožnje po navedeni ceni, naj mu jih tudi plača.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Nerednost v pisarni občine Sv. Krištof je dosegla svoj višek. Občani, ki pridejo po več ur daleč zaradi uradnih poslov v Laško, nc najdejo v pisarni ne tajnika, še manj pa župana. V nedeljo dopoldne, ko je največ podla, tajnika sploh ni bilo v pisarni in je župan pošiljal stranke v zadrugo SLS in na okrajni zastop. G- župana opozarjamo, da pospeši nastavitev tajnika, ki bo občanom na raz-p' lajro v uradnih zadevah ne v konztimu SLS in (krajnem zastopu. marveč v občinski pisarni. — rb"neni vprašamo g. župana, kaj dela odpuščeni Llaga.ink Deželak v občinski pisarni.
MARIJA GRADEC. V naši občini so razpisane volitve za dan 21. t. m., s čimer je postalo naše politično življenje zopet živahno. Pripravljata se r've listi, in sicer klerikalna ter gospodarska lista.
slednjo je precej veliko razpoloženje med rSčani, k .t si vsakdo že želi izpremeinbe v občanski upravi. Zato se je «Slovenski Gospodar» i c spravil nad gospodarsko listo in njene pr.ed-s avnike ter jel že kar v .pečetku sramotno izpa-fhit in obmetovati z nedostojnimi priimki nred-'••"•cm nosilca liste g. Skobcrneta, ki je znan po-? njak in priljubljen po vsej naši občini. Ker retovi klerikalci v naši občini vedo. da ne bodo r vogli več diktirati in nabijati nam občanom tako isokih otčnskiii doklad kakor do sedaj, ker jim b ) stala v bodočem občim kem odboru nasproti skupina odbornikov gospodarske liste, so začeii
po svojem časopisju strašiti občane, naj ne podpišejo te liste. Medtem pa je lista že podpisana in sestavljena, a si tega strahu nihče izmed občanov ne vzame več k srcu, ker vemo, da gre tukaj za pravo gospodarstvo, katero pričakujemo že dolga leta. Nosilcu liste popolnoma zaupamo, ker vemo, da je nepolitična oseba, pod katere vodstvom bodo izvoljeni odborniki gospodarske liste delali le za povzdigo in napredek občinskega gospodarstva, kar je edini izhod za izmanjšanje naših visokih občinskih doklad. »Slovenski Gospodam vmešuje tu osebe iz drugih občin v naše zadeve, kar je smešno. Gotovo je dopisnik tokrat sanjal, ko je pisal ta dopis, ker bi mu sicer misel ! ne mogla uiti kar preko meje naše občine. Opo-I zarjamo dopisnika, naj drugič ne sestavlja v | sanjah svojih dopisov ter naj se sramuje dajati po časopisih ljudem priimke. Malo več olike, gospod dopisnik! Glede klevet, iznešenih v zadnjem dopisu «Slovcnskega Gospodarja«, bomo še I govorili.
| POLZELA. (Razne novice.) V nedeljo 30. oktobra t. 1. se je poročil član tukajšnjega Sokola g. Viktor Kresnik, železničar, z gdč. Ivanko Breščakovo. Bilo srečno! — Umrla je preteklo soboto posestnica ga. Marija Tkav-čeva, po domače Mihovčeva. Naj v miru počiva! •— Pri zadnjih volitvah v Zbornico TOI je volilo J odstotkov tukajšnjih obrtnikov svojo stanov-, sko listo. Pač lep dokaz stanovske zavednosti. Obenem pa je to tudi dokaz, da se naše zavedno ljudstvo ne boji nasilnih metod maccdonskega , volilnega boja, ki ga hoče po radikalskem vzoru | uvesti pri nas SLS. Prepričani smo, da bo tudi ! pri predstoječih občinskih volitvah za gospodar-' sko listo odgovarjal uspeh načelu «Terorizirati '•se nc damo!« — Naš Sokol je priredil dobro 1 uspelo igro «Vdova Rošlinka«. Igralcem vsa čast! j Tudi večerna domača zabava je bila dobro ob-, iskana, kar dokazuje, da dobiva Sokolstvo s svojim treznim delom čim več prijateljev. Da, da, z lažmi se nc pride daleč!
BRASLOVČE. Naši klerikalci so že pri par občinskih volitvah ostali v manjšini in jim tudi za letošnje občinske volitve ne kaže nič boljše. Zato skušajo ribariti v kalnem in so sestavili poleg oficijelne še drugo klerikalno listo, ki ima naslov kmctško-delavska lista. Seveda se vrši to v polnem sporazumu z oficijelnimi klerikalci, dasi agitatorji za kmetsko-d°lavsko listo to taje in govore, da delajo popolnoma stamostojno.
Ves manever gre Ie za tem, da bi klerikalci ujeli čim več naprednih glasov. Na čelu kmetsko-delavske liste sta Alojz Kronovšek in Leopold Prislan, oba posestnika v Parižljah, oba znana klerikalca. Prvi je bil celo izvoljen kot namestnik poslanca na listi SLS za skupščinske volitve. Ti možje agitirajo na ta način, da se tam, kjer jim to kaže, delajo malo prijaznejši napram napredni gospodarski listi. Na ta način so res dobili nekaj podpisov od omahljivcev. Splošno se govori, da bi bil rad za župana Prislan, za tajnika pa Kronovšek. Pretežna večina občanov, ne glede na strankarsko pripadnost, pa soglaša v tem, da sta ta dva moža mnogo premalo izkušena za take posle. Vsi razsodni ljudje pravijo, naj ostane pri starem. Stari župan in odbor sta mnogo napravila za občinsko gospodarstvo. Stari odbor je prihranil stotisoče, ko je z velikim trudom dosegel, da mora g. dekan plačati polovico stroškov pri popravilih župnišča sam. Ce bi dobili klerikalnega župana, bi st kmalu povečale občinske davščine. Letos, ko je slaba hmelj-ska kupčija, ni nihče posebno voljan prispevati za nadaljnja popravila župnijskih poslopij. Stari odbor ima tudi to zaslugo, da je okrajni zastop 1 prevzel letos cesto Braslovče-Parižlje, s čimer se je precejšnje breme odvalilo od občine. Še to ' je treba povedati: da sedanji župan g. Josip | Omladič dela in uraduje brezplačno ter da še ni niti pare računal za ničesar. Braslovški občani i bomo tudi sedaj dali večino gospodarski IMi in nimamo prav nič strahu, da bi nam odvzeli večino obe klerikalni listi. Mi računamo, da razsodnost še ni zapustila naših občanov, in ne dvomimo v našo zmaeo.
KLJUCAROVCI PRI ORMOŽU. Pisali ste že, da se pri nas pogosto dogajajo tatvine, zlasti poljske. Sedaj je neki že stari prijatelj tuiih stvari obsojen na tri tedne zapoTa zaradi ljubezni do tujega ovsa in čebule. Za tri tedne bo pred njim mir.
PIŠECE. Nepopisno veselje je zavladalo predzadnji teden v našem klerikalnem Izraelu, ko je
župnik g. Toplak prejel iz Beograda, baje od sar tnega voditelja dr. Korošca podpisano brzojavko, da je skupščina razveljavila Urekov mandat. Gospod župnik se je četrt ure od radosti vrtel na eni sami nogi in klical «živio», da je še danes hripav. Takoj je bil ves klerikalni štab na nogah, da to radostno vest še tisto uro raznese po celi fari. Župnik in kaplan sta jo ubrala čez hrib in
r iadenič mogel ozdraviti bolne grajske raz-r-erc, sr.j jc ljubl.tencc vladajočega kneza in lvot tak ima prvo besedo na njegovem dvoru.
«Zakaj mu nisem vsega razodela?« si je r jrtala v pekočem kesanju. «Brez skrbi bi rmi Sila lahko zaupala tajnosti grajskega stolpa, < četovc zmote in kovarstvo vsiljivega Indijca. I'ikdar bi nc bil izdal moje izpovedbe, pa tudi t čettt bi bil prizanesel radi menc.»
Obupno je skrčila pest in začutila, da jo je reka j zabolelo. Vtisnil jo je prstan umorjenega t tjca, ki ji ga je pred smrtjo nataknil na roko. Čarobno sc jc lesketal v močnem svitu lune;; čim bolj ga je opazovala, tein manjše je bilo .! jeno razburjenje zaradi očetovega ravnanja. Nenadoma jo jc objela nekdanja veselest, skrbi so sc odstranile in močen žarek upanja jc posvetil iz daljavo v njeno dušo.
«Ali je pričaral prstan čudežno spremembo?« se je vprašala in zavila roko v belo krilo. Komaj pa je odmaknila prstan, že se jo je lotila prejšnja pobitost in bojazen.
Vsa presenečena je snela prstan ter ga je radovedno ogledovala. Videla je, da je nenadoma otemncl, čim je zdrknil s prsta, na prstu pa je žarel svetel odtis, ki jo je pekel kot razbeljeno železo. Brž ga jc zopet nataknila na sredinec, raz katerega je bliskoma izginil občutek opekline, prstan pa se je ponovno zasvetil.
Obšla jo jc neka prijetna utrujenost, naslonila se je ter je sladko zadremala. spanju sc je zganila, čuteča, da je nekdo položil roko na njeno ramo. Odprla je oči in zagledala ogabnega tujca, ki ji je stal za hrbtom.
«Kaj delaš tukaj ob tej pozni uri?« jo Je presenetila njegova prisotnost. «Kako si prišel semkaj skoz zapita vrata?«
«.Nc delajte se nevedni,« ji je pokazal na skriven vhod v kotu za zagrinjalom. «Od tukaj drži hodnik v stolp, v očetovo .skrivališče..*
«Kako si .ga izvohal?« je strmela razoča-1 rana.
vrako kakor tajnosti grajskega stolpa,« je porogljivo odgovoril. «Razkril sem tudi vaše misli — kesanje, da me nrste izdali vitezu, ki se zanima za ogleduhe. No, ali nisem pogodil?«
«Kdo te je pooblastil za taka vprašanja? Neolikano je vstopiti brez dovoljenja v tujo sobo.«
«Prišel sem radi važnega opravila; v nevarnosti je moje in vaše življenje, ako se mi ponesrečijo načrti. Udajte se usodi, ee hočete, da vas bo ščitilo moje varstvo, sicer ste izgubljeni.«
«Tvoje predrznosti se ne bojim,« je krik-nila in pogledala nesramnega vsiljivca. «Tako nastopanje dokazuje, da si navaden slepar, vohun in izdajalec. Tvoja zvijačnost je omamila očeta, ne misli pa, da si neskončen v svoji zapeljivosti. 2e jutri bo razgaljena tvoja čudodelnost in raztrgana mreža podlega splet-karstva po mojem pokornem osebju.«
S hlinjeno krotkostjo si je Hasan prekrižal roke na prsih ter je zasmehljivo motril razjarjeno mladenko. «Reviea,» je izrekel z namišljenim pomilovanjem, «vaše gospodstvo na Orlovju je doigrano ..
«Kaj?» se je zavzela nad njegovo zadnjo besedo, prepričevalno izgovorjeno.
«Rekel sem, da niste več gospodovalka v tej graščini... Pravkar je dobila novega go-< spodarja...»
«Kakšnega gospodarja?« je mrliško obledela.
«Jaz sem zasedel vaš gospodarski stolec.»
«Lažeš, nesramnik! Moje služabništvo mi je zvesto in ne bo nikdar kaj takega dopustilo.«
«Vaše osebje je trdno na moji strani. Le pokličite služabnice in boste prepričani, da se ne bodo več odzvale. Zapovejte služabnikom in beričem, naj vam pokažejo nekdanjo poslušnost.; pokažite se pred najzvestejšega podložnika in čutili boste vrednost svojega povelja.«
«Pomagajte!» Mladenka je kriknila in planila k vratom, ki pa so bila zaklenjena od zunaj in jih ni mogla odpreti. Obupno je begala po sobi med tihim zmagoslavjem svojega mučitelja, kar je povečevalo njeno bolečino.
«Po kakšni pravici si me razlastil in stopil na moje mesto?« je omagala v silnem ihtenju.
«Po pravici moči, povračila in maščevanja,« je oblastno poudaril. «Rojen sem pod čudovito zvezdo, vsako moje početje je ovenčano z zmago. Ne motim vas brez nujnega posla v nočni tišini: poslan sem po vašem očetu, prihajam pa tudi iz lastnega nagiba.
«Kakšno" je očetovo poročilo? AH se je vendarle iztreznil?«
«Opominja te, da se podvrzi njegovi volji, sicer te bo zavrgel.«
«Prazna izmišljotina; ne misli, da ti verjamem!«
/F)»li« nrihA
plan. Še sedemdesetletna župnikova mati je morala v «službo« in s prepisi depeše ubrati pot pod noge. Ko je novico zvedel naš dični klerikalni oblastni poslanec g. Podvinski, ki je vzel v oblastni skupščini v zakup poslušanje, bi ga skoro zadela kap od radosti. Zakrilil je in zavri-skal kakor v onih lepih starih časih, ko se je kot razborit dragonec prvič povzpel na očetovo žre-bico! Takoj je zapregel voz in ponesel radostno ivest v Gaberje med svoje bratce. Klet nekega klerikalnega veljaka pa je odprla svoje zaklade. Odprle so se pipe in padale so zdravice — na Urekovo kožo. Gosp. župnik je zameril »Slovencu®, da ni ta izdal posebne izdaje, in pa kregal se je nad počasnostjo pošte, ki mu ni dovolj hitro dostavila brzojavke. Takega občega veselja še klerikalna družba ni doživela! Drugi dan pa je sledil maček, grd, črn in umazan, da je bilo joj! Mi pa smo uživali, da nikoli tega, in si mislili, da naših klerikalcev še ne bo kmalu srečal sv. Duh.
SV. JAKOB V SLOV. GORICAH. (Smrt starega gospodarja.) Tukaj jc umrl v| soboto 22. oktobra po dolgotrajni bolezni daleč okoli znani starosta tukajšnjih posestnikov in obrtnikv g. Alojzij Dogonik, bivši kmetski po*-sestnik, mlinar in kovač. Bil je poštenjak od pete do vrha, gostoljuben in postrežljiv do skrajnosti,1 neumorno skrben in delaven do svoje visoke
starosti. Učakal je 90. leto. Ves čas svojega življenja je bil miren in skromen ter se tudi na političnem polju ni udčjstvoval. En dan si ga videl v beli mlinarski obleki, drugi pa v črni kovaški. Bil je svetel vzgled mlajšim gospodarjem. Vsi ga bomo ohranili v častnem spominu!
Kmetijski pouk
VREDNOST SIROVE KLAJE ZA PRAŠIČE.
O tem vprašanju se je žc mnogo slišalo in pisalo, vendar vladajo med nami še zmeraj nejasni pojmi o krmilni vrednosti kuhane in sirove klaje.
Sirova klaja ima gotovo svoje prednosti, je najbolj naravna klaja in nam prihrani mnogo kurjave in dela. Danes ko moramo na vsak iz-
datek gledati, da ga prav obrnemo, je važno, da smo v takih vprašanjih na čistem, vsaj za malo-posestniške razmere, s katerimi moramo predvsem računati. .
Sirova klaja ima tudi to prednost, da so v njej beljakovine kot glavne hranilne snovi bolj prebavne. Opozoriti pa je, da morajo biti živali na sirovo klajo vajene in za njeno prebavo utrjene že od mladih nog. Sploh morijo biti prašiči za sifovo klajo vzgojeni s pomočjo paše in zadostnega gibanja na planem. Za tako rejo je treba naravnega in utrjenega življenja. Pa tudi vsa krma mora biti prikladna in bolj enostavna, tako kakor je n. pr. paša in zelena krma v poletnem času, pozimi pa sirova pesa s potrebnim zoba-njem. Za naše malOposestfriške razmere, v katerih moramo izkoriščati in mešati različna krmila in druge odpadke. je položaj bistveno drugačen, posebno še, če se moramo omejevati zgolj na rejo po naših lesenih svinjakih. Tukaj; je treba vso stvar presojati tudi šc z drugega stališča.	*
Naši prašiči so vajeni na kuhano klajo in je ves žclodec prikrojen le za prebavo lahko prebavnih mehkih krmil. Za tako razvajene želodcc ni trda in sirova klaja. S sirovo peso in drugim korenstvom bi dosegli premalo uspeha. Tudi naša reja po svinjakih ni primerna za prebavo sirove | klaje, zlasti v zimskem času ne. Naše prašiče bi morali za sirovo klajo šele vzgojiti in sicer od j mladega naprej. Dalje pa pokladamo pri nas, razna krmila, ki jih moramo kuhati že zaradi tega, da jih lahko mešamo in da jih živali ne morejo izbirati in zametavati. To velja posebno za različen plevel, ki ga kuhamo, velja pa tudi za različno korenstvo, ki ga mešamo in mečkamo, da jc v tej zmesi bolj porabno, kakor n. pr. krompir, repa, korenje, razni olupki itd. Sicer je pa tudi to resnica, da je kuhan krompir lažje prebaven kakor pa sirov. Slednjič je pa tudi toplota, ki jo dajemo v kuho, veliko vredna posebno v zimskem času, za mlada prasefa iri naše mrzle lesene svinjake. Te prednosti kuhe so tako velike, da se ne dajo kratkomalo nadomestiti s sirovo klajo.
ZIMSKO KRMLJENJE MOLZNE ŽIVINE.
Pri molzni govedi je največ ležeče na krmljenju. Po celili okrajih sc je mlečnost mahoma dvignila, ko so začeli kravam splošno pokiadati boljšo krmo. To je tudi naravno. Vsaj naše mol-
zne živali niso nič drugega kakor živi stroji za proizvajanje mleka. Česar ni v krmi, tega tudi v mleku ne moremo zahtevati.
Pri nas se v tem pogledu še veliko greši, zlasti v zimskem času. V poletnem času je molzna živina ob sočni in tečni zeleni klaji in ob paši še na dobrem, ko pa pride zima s svojo suho in slamnato krmo, pa odpove vsa prejšnja mlečnost, posebno pa to v slučaju, če ne dobi živina nobenih priboljškov z močnejšimi krmili:
Molzna goved, ki naj dobro molze, potrebuje tečne klaje tudi v zimskem času. Tudi pozimi ji sočna in lahko prebavna krma, ki ima dosti beljakovin, najbolj ugaja. Če nam je na tem, da krave dobro molzejo — in na tem nam mora biti povsod ležeče, kjer vnovčujemo mleko in iščemo pri mleku glavni dohodek — potem moramo tuui v zimskem času skrbeti za krmo, po kateri bodo bivali dosti molzle. Če nam je treba poleg dobrega sena in otave pokiadati tudi slamo, potem moramo pokiadati tudi nekoliko močnih krmil, da se dvigne tečnost krme in povzdigne \sa mlečnost.
Zelo važno jc, kakor nas uče izkušnje, da ro-kladamo tem živalim tudi nekoliko sočnega ko-renstva, čele mogoče pese, sicer pa tudi drugega korenstva. Sočno korenstvo vpliva silno ugodno na mlečnost. Po raznih večjih kmetijah polagajo ves čas zime sočno zeleno in okisano koruznico, tako imenovano «ensiložo», da s pomočjo tako pripravljene krme več namolzejo.
So pa šc druge stvari, ki so potrebne molzni govedi in ki pripomorejo do večje mlečnosti. Tu sem spada red v najboljšem pomenu besede. Molzna živina mora biti vso zimo dan za dnevom enakomerno in redno krmljena, redno ob določenih dnevnih urah in s kolikor mogoče enakomerno sestavljeno klajo. V tem oziru ne sme biti nobene površnosti in nobenega zanc-marjenja. Ako naj daje krava dan za dnevor/i svojo količino mleka, potem moramo za to v prvi vrsti sami skrbeti.
Razdelimo si sedaj pred zimo vso krmo za molzne krave tako, da bomo imeli vso zimo enako klajo, namreč toliko sena, toliko otave, toliko slame, toliko korenstva in močnih krmil. Ne pozabimo tudi na redno pokladanje soli in apna. Glede pokladanja in napajanja mora vladati točen red zjutraj, opoldne in zvečer. Le v takem primeru se živali dobro počutijo in hvaležno
E. T. A. Hoffmann:	!,
Grofica Pivardierska
Človek preprostega stanu, po imenu Bar-re, je bil pozno zvečer izvabil svojo nevesto v Boulogneski gozd in jo tam, ker se je je bil naveličal in se začel vlačiti z drugo, večkrat zabodel z nožem in jo umoril.
Dekle, ki je prodajalo povrtnino, je bilo zaradi svoje izredne lepote ter svojega krepostnega vedenja splošno znano kot lepa Tončka. Tako se je zgodilo, da je bil ves Pariz poln Barrejevega zločina in da tudi v družbi, ki se je zbirala zvečer pri vojvodinji Aiguillonski, niso govorili o ničemer drugem kakor o strahotnem umoru uboge Tončke.
Vojvodinja se je rada zapletala v mora-lična razglabljanja. Tako je tudi zdaj z veliko zgovornostjo razprezala, da rodi med preprostim ljudstvom samo pogubno zanemarjanje pouka in verstva zločine, ki da* bi morali ostati tuji višjim, po duhu in srcu naobra-ženim stanovom.
Grof Saint Hermineski, sicer živa duša vsake družbe, je bil ta večer ves sam vase zakrknjen in bledina njegovega obraza je izdajala, da ga je moral zmesti kak sovražen dogodek. Izpregovoril ni bil še niti besede. Zdaj, ko je vojvodinja končala svojo mora-lično razpravo, je začel: «Oprostite, premi-lostna gospa! Barre čita izvrstno, ima lepo pisavo, zna celo računati in razen tega ne igra baš slabo na gosli. Kar se tiče njegove vere, ob petkih ni užil še niti koščka mesa, je hodil redno k maši in bil še tisto jutro, ko
je potem zvečer izvršil umor, pri spovedi.! Kaj morete reči zoper njegovo izobrazbo ali njegovo vernost ?»
Vojvodinja je menila, da se grof hoče ma- j ščevati nad njo in družbo zaradi neznosne nejevolje, ki ga je oropala vse njegove ljubeznivosti. Nadaljevali so s prejšnjim razgo-j vorom. Mlad mož je baš nameraval še enkrat čim najbolj natančno popisati vse okoliščine Barrejevega čina, kar grof Saint Hermineski nestrpno vstane in kar na ves glas izjavi, da takoj odide, ako ne nehajo s tem razgovorom, ki se z ostrimi kremplji zabada v njegove prsi in mu na novo para rano, čije bolečino je upal v družbi vsaj za nekaj trenutkov premagati.
Vsi so tiščali vanj, naj zdaj ne skriva več vzroka svoje nejevolje. Tcdajci reče: «Ne boste več aekli, da je nejevolja, kar me danes-dela dolgočasnega in neznosnega, pa tudi mojo upravičeno bolečino mi boste odpustili, ko ne morem strpeti govorjenja o Barrejevem zločinu, ako vam odkrijem, kar globoko pretresa vso mojo notranjost. Mož, ki sem ga visoko cenil, ki se je v mojem regimentu iz.-kazal vedno marljivega, hrabrega in meni iskreno vdanega, grof Pivardierski, je bil pred tremi nočmi v svoji postelji na silno grozovit način umorjen.«
«Sveta nebesa,» je kriknila vojvodinja, «kakšen nov strahoten zločin! Kako se je moglo to zgoditi! Uboga nesrečna grofica!®
Ob teh vojvodinjinih besedah so pozabili na umorjenega grofa in. obžalovali le grofico. Topili so se v poveličevanju ljubke, duhovite gospe, čije stroga krepostnost in plemenitost
sta veljali za vzor gospe, ki je bila že kot gospodična plemenita Chauvelinova kras najvišjih krogov v Parizu.
«In ta duhovita, krepostna gospa, ta kras najvišjih krogov v Parizu,« je spregovoril grof z v srce prodirajočim glasom, polnim najglobljega srda, «ta je tista, ki je s pomočjo svojega spovednika, hudobnega Charosta, ubila svojega soproga!«
Nemo, kakor vklenjeni od groze, so vsi strmeli v grofa. Ta se je pred vojvodinjo, ki je bila skoro omedlela, globoko priklonil in nato odšel iz dvorane.
Frančiška Marjeta Chauvelinova je bila v rani mladosti izgubila mater. Tako je bila njena vzgoja zgolj delo njenega očeta, duhovitega, toda strogega in resnega moža. Vitez Chauvelin je verjel, da je mogoče pripraviti žensko srce do spoznanja lastnih slabosti in jih baš s tem zatreti. Z največjo skrbjo je odstranil od svoje hčere vse, kar bi pomenilo le senco guvernante. Tudi je znal ukreniti vse tako spretno, da ni nobena njena vrstnica dosegla tega, da bi nosila obleko iste barve kakor Frančiška ali ji zaupala male skrivnosti s plesa ali kaj sličnega. Poleg tega je skrbel za to< da je obstojalo neizogibno potrebno žensko služabništvo Frančiškino iz samih pri-frknjenih deklin, ki ji jih je potem predočeval kot plašila spačenega ženskega bitja. Ko je dosegla Frančiška tista leta, da je bilo mogoče o tem govoriti, je tudi izvrstno naperil uničujoče puščice svoje ironije zoper sladke sanje o ljubezni, ki žensko dušo v njenem najglobljem pomenu šele prav izoblikujejo iu
vračajo naše prizadevanje. Vsako zanemarjanje in vsaka površnost se pa hitro maščuje pri mlečnosti.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Na svetovnih tržiščih je razpoloženje čvrstejše in so se cene popravile. Pri nas je žitna kupčija dalje mrtva. Več se kupuje turščica. Koncem minulega tedna so bile na ljubljanski borzi za 100 kg na debelo naslednje cene (blago postavljeno na slovensko postajo): pšenica: baška 337-50 do 342-50 Din, sremska 335 do 337-50 Din, slavonska 332*50 do 335 Din; turščica: baška 235 do 247'50 Din; moka «0»: 480 Din.
ŽIVINA. Nakupovanje živine za inozemstvo je zopet živahnejše. Največ sc kupuje za Avstrijo. Cene goveji živini so v glavnem nespremenjene, dočim svinjam popuščajo zaradi večje ponudbe.
KRMA. Kupčijski položaj nespremenjen. Na ljubljanskem trgu so bile naslednje cene za 100 kg: sladko seno 80 Din, polsladko 75 Din, kislo 60 Din, slama 50 Din; na mariborskem trgu ra: seno 70 do 80 Din, slama 35 do 40 Din.
HMELJ. Položaj doma in v inozemstvu brez bistvenih sprememb. Le v Nemčiji so cene slabšemu blagu malo popustile. V splošnem jc razpoloženje še vedno čvrsto. V Žatcu so ostale cene nespremenjene. V Savinjski dolini se prej kukor slej plačuje blago po kakovosti do 55 Din za 1 kg. Slabo blago se plačuje tudi komaj po 30 Din. Kupčija ni živahna in se visoka cena 55 Din dovoli samo res dobremu blagu.
11.	novembra: Moravče (okraj Kamnik), Poljane, Bučka, Laško, Sudenec-Ig, Oplotnica, Can-kova (le za blago), Marenberg, Ormož.
12.	novembra: Bušeča vas, Spodnje Gorje (okraj Radovljica).
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo 31. oktobra v valutah:
1 dolar za 56-20 do 56*40 Din;
v devizah pa:
1 avstrijski šiling za 8 do 8-03 Din;
100 nemških mark za 1355-50 do 1358-50 Din;
100 italijanskih lir za 309-46 do 311-46 Din;
1 dolar za 56-63 do 56-83 Din;
100 češkoslovaških kron za 168 do 168-80 Din.
Sejmi
4.	novembra: Rcčica ob Savinji (samo za blago), Konjice (trg).
5.	novembra: Št. Vid pri Litiji, Beltinci.
7.	novembra: Brežice, Sv. Lenart pri Brežicah, Mengeš, Velike Lašče, Kranj, Sv. Jernej pri Krškem, Moravče (okraj Litija), Višnja gora, Vrhnika. Novo mesto, Jesenice, Braslovče, Nova Cerkev, Križevci pri Ljutomeru (samo za blago), Sv. Lenart v Slovenskih Goricah, Sv. Peter pod Svetimi Gorami.
8.	novembra: Ponikva (okraj Šmarje pri Jelšah).
10. novembra: Puconci.
Kratke vesti
= Društvo kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast bo imelo svoj občni zbor 12. novembra t. 1. v Celju (mala dvorana Narodnega doma); začetek ob 9. uri. Pristop bodo imeli tovariši člani in posebej vabljeni gostje. Vabimo na polnoštevilno udeležbo.
hovniku, namreč: «Se questo € vero, allora la carne ha mangiato Lei ed a me ha dato le ossa.» (Ako je to res, tedaj ste vi pojedli meso, a meni ste dali kosti.) V zavodu, kjer je bilo res nekaj pobožnosti, se ni nihče pohujševal nad to dogod-bico. Gotovo je, da je imel omenjeni italijanski redovnik vsaj toliko verskega čuta kakor kak slovenski duhovnik v uredništvu katoliškega tednika ali v tajništvu njegove stranke. Zlobno slepomišenje «Domoljuba» je, seveda, preračunano na nerazsodnost bralcev.
-f- Bedasto slepomišenje z brezverstvom.
Čenče o brezverstvu, ki ga podtika »Domoljub« »Domovini«, se gnusijo že vsakemu količkaj razsodnemu človeku. Minuli teden se je «DomoIjub« zopet zaletel v nedolžno zgodbico «Kosti», ki smo jo objavili leta 1924. v »Domovini« Vsak bralec se je lahko prepričal, da v tej dogodbici ni nikakega norčevanja iz sv. obhajila, ker ves smešni zaplet zgodbe obstoji v tem, da je duhovniku odpadla v zakristiji ponarejena tonzura v obliki okroglega belega kavčuka, ki ga je cerkovnik pomotoma spustil v ciborij. »Domoljubu« povemo še to, da je jedro te dogodbice vzeto iz pripovedovanja katoliškega duhovnika nekega italijanskega zavoda, kjer je redovni duhovnik med odmorom zabaval svoje gojence s sličnimi šaljivkami. V dokaz navajamo doslovno njegove besede, s katerimi je obhajanec odgovoril du-
„Grofica Pivardierska"
Naša nova povest.
Povest z zgorajšnjim naslovom, ki smo jo začeli priobčevati v današnji številki, se razlikuje od mnogih drugih sličnih romanov in povesti po svoji zgodovinski resničnosti. Ogrodje povesti je namreč posneto po resničnem dogodku. Kajti lik za glavno junakinjo je dala ženska, ki je res morala preživeti vso grozo, kakršne je polna povest.
Nemški pisatelj E. T. A. Hoffmann, pisec naše povesti, pri nas širšim krogom ni znan. Živel in delo\al je pred nekako sto leti in spada v nemškem slovstvu med romantike, to se pravi pisatelje ki zaiemljejo snov za svoje povesti v neobičajnih včasih v bajni preteklosti se vršečih dogodkih, kjer često nastopajo razna tajna bitja in sile.
Povest »Grofica Pivardierska« je pisana v lahko umljivem slogu in s tolikšno sočnostjo, da bodo naši čitatelji gotovo zadovolni ž njo. Glavna junakinja, markiza (grofica) sama, njen podli mož, zlasti pa do dna duše nesrečni mladenič, poznejši menih-avguštinec in grajski kaplan Charost, to so tako živi, resnični, krvi in življenja polni liki, da jih človek ne pozabi izlepa. Skrivnostna noč, ko marki (grof) izgine, pretresljivi prizori pred sodiščem, ko stojita Charost in markiza že tako rekoč z obema nogama v grobu, vse to bo gotovo sleherni čitateljici in čitatelju trajno ostalo v spominu.
Slovenski prevod, ki ga je oskrbel stalen šo-
ki sc samo pri mladeniču utegnejo sprevreči često v spačenost.
Kakor se je vitez tudi trudil, da bi privzgojil iskreni ženski duši Frančiškini hrapavost moškega duha. mu vendar ni uspelo, da bi uničil materino dediščino: vzvišeno milino in ljubeznivost. Vedno bolj je ta izžarevala iz Frančiškine notranjosti, a vitez jo je smatral v neobičajnem varanju samega sebe za plod svoje modre vzgoje, ne da bi bil pomislil na to, kako je uprav zoper njo naperil svoje najnevarnejše orožje.
O Frančiški ni bilo mogoče reči, da je lepa. Za to poteze njenega obraza niso bile dovolj pravilne. Toda duhoviti pogled njenih ognjevitih oči, ljubki smehljaj, ki ji je poigraval krog usten in na licih, zanositi stas, najčistejša umerjenost njenih udov, vzvišena ljubkost slednje kretnje, vse to je dajalo Frančiškini vnanjosti nepojmljiv čar. K temu se je še pridružila mnogo preučena izobrazba, kakršno ji je bil naklonil njen oče in ki sicer le prelahko najgloblje, pravo bistvo ženske uniči, ne da bi bilo mogoče najti nadomestila zanj. Ta ji je omogočala, da je pravilno presojala, ne pa obsojala, in da se je ironija, ki jo je prejela od očetovega razuma, pretvorila v njenem pravem bistvu v dobrohotno, življenja polno šalo. Tako ni moglo biti drugače, nego da je kmalu potem, ko jo je bil oče, ki se je udal zahtevam življenja, uvedel v tako zvano višjo družbo, postala malik vseh kroikov.
Lahko si mislimo, s kakšno vnemo so se :;ttttfOvali mladeniči in možje za ljubko, duhovito Frančiško. Tem prizadevanjem pa so
se zoperstavljala načela, kakršna je bil vcepil svoji hčeri vitez du Chauvelin. Dasi se je nekateri moški, ki mu je narava naklonila vse, da bi ugajal ženskam, bolj in bolj bližal Frančiški, se ji je takoj, čim mu je hotelo biti njeno srce naklonjeno, pojavil pred očmi našemljeni bavbav zaljubljene ženske, ki ga je pričaral oče. In bojazen, strah pred strašilom je umoril v prvi kali vsako čuvstvo ljubezni. Ker ni bilo mogoče reči, da je Frančiška ošabna, nedostopna in hladna, so jeli razmišljati o tajnem ljubezenskem razmerju, če-gar razplet so željno pričakovali, dasi zaman. Frančiška je ostala samska do svojega petindvajsetega leta. Tedaj umrje vitez in graščina Nerbonne s posestvom preide v last Frančiške, edine vitezove dedinje.
Vojvodinji d'Aiguillon (spoznali smo jo v začetku te zgodbe) se je tedajfdelo potrebno, da se pobriga za Frančiškino radost in bridkost in za njene razmere sploh. Zdelo se ji je namreč nemogoče, da bi se moglo, najsi je že doseglo petindvajseto leto starosti, dekle posvetovati samo s seboj. Vajena opravljati vse na nekak slovesen način, je zbrala vrsto gospS, ki so sklepale o Frančiškinem dejanju in nehanju in se nazadnje zedinile v tem smislu, da njen sedanji položaj na vsak način zahteva možitev.
Vojvodinja je prevzela celo težko nalogo, da nagovori dekle, ki se je balo zakona, k izvršitvi tega sklepa. V naprej se le veselila, kako bo zmagovala umetnost njenega pregovarjanja. Napotila se je k Chanvelinovi in ji dokazovala v spretno sestavljenem govoru, ki si ni samo malo ubijala glave ž njim, da
se mora ukloniti zdaj končno zahtevam življenja, opustiti svojo trmo in nedostopnost, se brez pridržka prepustiti čuvstvu ljubezni in osrečiti s svojo roko moža, ki bo nje vreden.
Frančiška je poslušala vojvodmjo z mirnim nasmeškom, ne da bi jo bila le enkrat samkrat prekinila. Kako pa je vojvodinja ostrmela zdaj, ko je Frančiška izjavila, da je čisto njenih misli, da njen položaj, last raz-sežnih posestev in upravljanje premoženja na vsak način zahteva, da se usidra v življenju na ta način, da se omoži z uglednim možem svojega stanu. Nato je govorila o tej možitvi kakor o kupčiji, ki mora biti nujno sklenjena, ker je posledica njenega razmerja. Menila je, da ji bo morda kmalu mogoče izmed snubcev izbrati tistega, ki se bo izkazal za najpametnejšega in najbolj mirnega.
»Gospodična,« je vzkliknila vojvodinja, «gospodična, ali je res vaša bogata duša, vaše sprejiemljivo srce čisto zaprto za najlepše čuvstvo, ki osrečuje človeka? Kaj res niste nikdar, nikoli ljubili?«
Frančiška jo je zagotovila, da se to ni zgodilo nikoli. Nato je razpletla naziranje svojega očeta o čuvstva ljubezni, ki ga je z zločesto posmehljivostjo zasadilo v človeško srce zlo načelo v naravi.
Vojvodinja je bila vsa iz sebe spričo takih" odurnih načel. Začela je Frančiško prav pošteno karati, češ, da je sledila nauku, ki se zdi njej naravnost peklenski in ničvreden in ki rodi baš isto, česar ona dolži najvišje čuvstvo, namreč borno in skaženo življenje. Nazadnje je prijela gospodično za roko. Solze
trudnik našega lista, je točen in vesten, vendar pa tak, da ne dela sile slovenskemu jeziku.
Prepričani smo, da bomo s to povestjo, ki bo v naši «Domovini» zdaj prvikrat objavljena v slovenskem jeziku, ustregli vsem našim čitate-ijem in čitateljicam. Skrbe naj pa vsi, da bodo lepega čtiva deležni tudi njihovi prijatelji in
znanci! Zato na delo za «Domovino»!
★
* Deveta obletnica poloma avstro-ogrske monarhije. V dnevih 28. in 29. oktobra 1.1. je poteklo devet let, odkar je razpadla stara avstro-
lista župana dr. Sajovica 259 glasov (11 mandatov), nemška lista 208 glasbv (9 mandatov) in lista dr. Rajha 54 glasov (2 mandata). Demokrati so glasovali deloma za listo dr. Rajha, deloma pa za listo dr. Sajovica. Slovenska večina se je s temi volitvami znova okrepila.
* Odhod dr. Nemethyja iz Prekmurja. Bivši odvetnik in pravni zastopnik veleposestnice grofice Zichyjeve v Beltincih dr. Viljem Nemethy se je izselil na Madžarsko, kjer si je že prej kupil veliko posestvo.
^ ____ __________ * Cesta Gornji grad—Nova Štifta—Kamnik
ol^ka monarhfta in^	popravljena. Glede na svoječasno opozorilo, da
dobili svojo svobodo. Češkoslovaška praznuje ^ o™3 c,csta p0™" grad-Nova Štifta— praznik osvobojenja vsako leto na dan 28. okto-	zaradi poplave močno poškodovana in
bra. Na ta dan so Čehoslovaki že imeli svojo ;vez Pretrgana, se objavlja, da so cestni objekti državo, dočim je Jugoslavija dejansko nastala Popravljeni in je cesta za promet z vozili zopet Šele mesec dni kasneje, ko smo se ujedinili s P°rabna-
Srbijo in Črno goro. Zato je naš praznik 1. de- * Princ Ernest Windischgratz prestopil v pra-cember, praznik ujedinjenja Srbov, Hrvatov in voslavje. Z Dunaja poročajo, da je princ Ernest Slovencev.	j Windischgratz, pravnuk cesarja Franca Jožefa,
*	Lep dar kralja Aleksandra visokošolski mla- prestopil v pravoslavje ter se oženil z gospodično dini. V Beogradu je dograjen akademski dom, Elizo Schwimmerjevo, nečakinjo industrijca Vi-velika in lepa stavba, ki jo je namenil kralj Ale- ljcma Offenheimerja. Njegov oče je bil lastnik ksander beograjski visokošolski mladini. Poslopje dvorca «Suvobora« na Bledu.
ima poleg drugih prostorov 250 malih stanovanj-1 * »Domoljub« in «Zavržena ljubezen«. Šele skih sob. Žalostno je le. da si beograjsko vse- čez dve leti se je spomnil «Domoljub«, da je izha-učilišče ne upa prevzeti doma, češ. da bi se stro- jala v »Domovini« povest »Zavržena ljubezen«, ški ne krili z dohodki.	ki ni bila po klerikalnem okusu. Povest je ne-
*	Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in in- dolžna kakor novorojeno jagnje, pa vendar «Do-dustrijo v Ljubljani v nedeljo zaključene. Volilna moljubovemu« piscu ne ugaja, ker mora najti na komisija je po pošti prejela 19.079 glasovnic, a njej nekaj zlega, sicer bi ne bil klerikalec. Takšen osebno je v nedeljo volilo le 9 volilcev. tako da napad po dolgem času je podlost in tipično kleri-je skupno glasovalo 19.088 volilnih upravičencev, kalna zavratnost, kakršne smo že itak vajeni. Delo volilne komisije bo najbrže končano šele koncem tedna in šele takrat bodo znani rezultati volitev.
* Voditelj makedonskih Turkev Ferad beg Draga oproščen. Kasacijsko sodišče v Beogradu
*	Smrt vdove po pisatelju Stritarju. V Aspan-gu pri Dunaju je umrla gospa Terezija Stritarjeva. vdova po našem pisatelju Josipu Stritarju. Sledila je svojemu soprogu v večnost po kratkih letih osamljenosti in bo legla v grob v svojem domačem kraju, kamor se je iz Rogaške Slatine vrnila kmalu po Stritarjevi smrti. Pokoj-nici bodi med Slovenci ohranjen blag spomin!
*	Občinske volitve v Kočevju. V nedeljo so se vršile v Kočevju občinske volitve, katerih rezultat je naslednji: SLS 68 glasov (3 mandati),
je razveljavilo razsodbo mitroviškega sodišča zoper znanega voditelja Turkov v Makedoniji Ferad beg Drago, ki je bil obsojen na 20 let ječe. Ferad beg Draga je bil takoj izpuščen iz zapora.
*	Sneg v Hercegovini. V Hercegovini je zapadel te dni po mrzlem dežju tudi v dolini precej debel sneg. V okolici GaČka in Idbara so bili silni snežni meteži. Vihar je bil tako silen, da je rušil drevje in podrl tudi več hiš.
*	Nova zvonova v Bogojini. Eno zadnjih nedelj je dobil stolp cerkve v Bogojini (Prekmurje) nov zvon. Prav tako je dobil nov zvon tudi stolpič nad zakristijo. Blagoslovljenje se je izvršilo
so ji prišle v oči. ko je rekla: «Ne. drago moje Prav slovesno.	j
blago dete. ne. to ni mogoče! Sama sebe va- * Izvajanje socijalne politike SLS v laškem raš Kažeš se nam slabšo nego si v resnici, okraju. Iz Laškega nam pišejo: V Trnovem pri Tuja so ti vsa načela tistega strogega, trmo- Sv. Jederti živi 881etni Franc Lipovšek, vpoko-glavega moža. ki se je življenju sovražno po- jeni cestar. Imenovanemu je bila leta 1917. pristavil nasproti! — Ti si ljubila in si se upirala znana dosmrtna mesečna pokojnina v znesku glasu svojega srca samo zbog priumetničene 20 kron. katera se mu je pod gerentom g. dr. Ro-svojeglavosti! — Ni mogoče, da bi ne bilo šem povišala na 50 Din. Dokler je bil g. dr. Roš nikogar, ki ne bi v njem takoj šinila ljubezen gerent. je mož prejemal svojo pokojnino redno v tvoje z ledom obdano srce!«	do konca meseca junija 1927 Ko je zavladal
Frančiška je nameravala odgovoriti, ko klero-radikalski režim, je odstavil veliki župan se ji je zazdelo, da jo je nenadoma presunila g- dr Roša ter na njegovo mesto imenoval po-misel kakor blisk. Vsa je zardela, potem pre- sestnika g. Hrastnika, načelnika SLS za okraj bledela liki mrlič ter strmela v tla. Globok Laško, z mesečno plačo 700 Din. G. Hrastnika vzdih se ji je izvil iz prsi. pa je povzela: «No, so po preteku enega meseca spoznali klerikalni biti hočem odkrita. — Res. bil je v mojem vodje kot nesposobnega, zaradi tega so ga odsta-življenju trenutek, ko me je z uničujočo silo vili in imenovali na njegovo mesto g. dr. Godniča iznenadilo čuvstvo. ki sem se ga navadila z mesečno plačo 2500 Din. Od tega časa je dole-
mrziti in ga mrzim!»
«Gorje ti!« je vzkliknila vojvodinja, «gor-je ti! Ali povej!»
«Dopolnila sem bila baš svoje šestnajsto )eto,» je pravila Frančiška, «ko me je uvedel moj oče v vaš krog, premilostna gospa. Znali
telo uslužbence in upokojence hudo zlo. Imenovani starček, ki je zaradi svoje visoke starosti nezmožen za delo, leži v postelji, brez vsakega premoženja in brez pokojnine. Nad dejstvom, da se 88Ietnemu starcu ukine zakonita pokojnina, se zgraža vsa okolica, ki ima sedaj priliko zasle-
ste premagati mojo zmedenost in me dovesti dovati praktično izvajanje socijalne politike SLS. do tega, da sem se čisto predala svoji čudi. * Temešvarska nuna v tožbi proti g. Erženu To kar bi danes zavrgla kot razposajeno, se pogorela. Klerikalni listi so pred meseci na dolgo je ljudem zdelo tedaj na vso moč ljubeznivo, ta lahko bi bila toliko nečimerna, da bi se bila smatrala za slavljeno kraljico družbe.s
«To ste bili, to ste bili!« je vojvodinja prekinila gospodično.
«Ne vem več,» je nadaljevala gospodična, tkaj sem baš govorila, toda vsa družba je peslušala s tolikšnim zanimanjem, da so bili v negibni tišini pogledi vseh nepremično :tprti vame in sem morala od sramu povesiti oči.
ilie prihodnjič.)
in široko pisali o tožbi temešvarske nune Gotfride Frankove proti uredniku mariborske socialistične «Volksstimme» g. Erženu. Po daljšem tiskovnem postopanju zaradi klevete v članku, zaradi katerega se je čutila nuna Gotfrida žaljena, pa je okrožno sodišče tožbo temešvarske nune zavrnilo in jo obsodilo tudi v plačilo stroškov. Sodni sklep je že davno pravomočen, nuna bi morala stroške že tudi poravnati, toda o Gotfridi Frankovi ni ne duha ne sluha. Kakor je podoba, bo moral tcmeš-varski samostan obiskati eksekutor.
*	Samoumor. 161etna služkinja trgovca gosp. Rateja v Trbovljah Leopoldina Pečnikova je te dni skočila v Savo. Njeno truplo so izvlekli iz Save v Radečah. Baje je izvršila samoumor zaradi neozdravljive bolezni.
*	Žaloigra dveh zaljubljencev. Te dni so pripeljali iz Zagorja v ljubljansko bolnico mladega Ljubljančana, ki je bil v popolni nezavesti. Gre za 251etnega Oskarja Kastelica, sina znanega ljubljanskega krojaškega mojstra g. Kastelica. Mladi Oskar je odšel nedavno od doma, ne da bi komu povedal, kam je namenjen. Vzel je s seboj večji znesek denarja. Kasneje so ugotovili, da se je napotil v Kranj, kjer je imel ljubico, 241etno natakarico Mimico Kleinovo. Z njo je t aredil več izletov z avtomobilom, med drugim tudi na Bled. Usodnega dne sta prišla zaljubljenca v Zagorje ob Savi, kjer sa prenočevala v mali gostilni Kovač v Toplicah. Oba sta bila sicer nekam zamišljena, vendar pa nista vzbujala ni-kakšne pozornosti. Kaj se je ponoči godilo med zaljubljencema, ni bilo mogoče ugotoviti. Naslednjega dne zjutraj pa so Kovačevi naenkrat slišali iz njune sobe tri strele, oddane hitro zaporedoma. Ko so vdrli v sobo so našli Oskarja in Mimico ležati v mlakah krvi. Na tleh je ležal revolver. Dekle je imelo dve rani, eno v srce, drugo v desno sence, fant pa tudi rano v desno sence. Takoj poklicani zdravnik je ugotovil, da je Ka-stelic še pri življenju, dočim je bila deklica že mrtva. Njeno truplo so prepeljali v zagorsko mrtvašnico, Oskarja Kastelica pa z vlakom v ljubljansko bolnico. Samomor sta izvršila zaljubljenca gotovo zaradi tega, ker se zaradi raznih ovir nista mogla poročiti.
*	Dve smrtni nesreči v Cerknici. Predzadnjo nedeljo popoldne je šel 851etni oče Mehle (po domače Vrbec) v Cerknici na hlev po mrvo za konje. Ko je natlačil koš, ga je vlekel za .seboj po precej položnih stopnicah. Nekako v sredi mu je spodrsnilo in mož je z višine kakih dveh metrov padel ter priletel z glavo na trda tla, kjer je obležal nezavesten. Po dveh urah je izdihnil, ne da bi se bil zavedel. Pokojnik je bil trdna domača korenina. Bil je sicer na užitku, toda ker je sin-gospodar padel v vojni, je oče pridno pomagal vdovi in nedoletnim vnukom pri gospodarstvu. Nekam žalostna usoda spremlja Mehletovo hišo. Kakor rečeno je gospodar končal v vojni; njegovi hčeri je bila padla sekira na glavo in jo do smrti ranila; njegovo mater so pred dvema letoma potegnili mrtvo iz potoka Cerknišče, oče pa je sedaj nesrečno preminul. — Nekaj dni na to se je pripetil drug žalosten dogodek. Na Slivnici se je prevrnil voz stelje na posestnika Damijana Mi-hevca in na njegovo ženo. Dočim je ostala slednja pri življenju, je bil mož na mestu mrtev. — Oba pokojnika sta bila naprednjaka. Damijan Mihevc, ki je imel 60 let, se je prav živahno udej-stvoval v krajevni politiki. — Obema družinama izrekamo iskreno sožalje!
*	Skrivnostna smrt kmečke žene. Te dni popoldne je prejelo litijsko sodišče opozorilo, da je pod zelo čudnimi okoliščinami preminula 281etna žena Frančiška Bratunova iz Goliš v kresniškl občini. Župnik je sicer izvršil že vse cerkvene obrede, pokopati pa je sorodniki niso dali in so zahtevali, da nepristranska komisija ugotovi vzroke njene smrti. Pokojna Frančiška je bila po izpovedbi sosedov nekoliko vdana pijači, kar je seveda motilo odnošaje z njenim možem. Tako tudi usodnega dne. Pred odhodom na poljsko delo je sledil kratek prepir in njen mož je odšel zadnji iz hiše. Proti večeru pa je prišel k teti na obisk mali Tonček. Našel je teto v čudnem položaj«, nepremično ležečo na skrinji, ter ugotovil, da V teti Francki ni več življenja. Stekel je na polje in poklical strica. Tudi mož je z grozo opazil, da je njegova žena mrtva. Dogodek je postal še skriv-nostnejši, ko je mož pokojnice nenadoma izginil. Zdravniška komisija je pri obdukciji dognala, da je bil vzrok nenadne smrti Frančiškine otrpnjenje srca, kar se lahko smatra za posledico uživanj« alkohola. Zaradi natančnejše ugotovitve se bo želodčna vsebina kemično preiskala, da se dozene, čc ni morda Frančiška použila kaj takega, kar M bil neposredni povod za njeno naglo smrt. Sice* ni bilo na truplu nikakih ran ali drugih znakoir
nasilne smrti. Zakaj je izginil Bratun, še ni po-' polnoma pojasnjeno. O njem je znano, da so mu vojna leta uničila živce. Ni izključeno, da je nanj vplival žalostni dogodek tako, da se je ustrašil suma in obdolžitve, da je on kriv ženine smrti. Saj je tudi na sestri izginulega Bratuna učinkoval dogodek tako razburljivo, da se je revici nekoliko omračil um. V takem stanju je klečala med Kresnicami in Lazami na tračnicah ter preslišala ropot prihajajočega vlaka, ki ji je odrezal nogo. |
*	Smrtna nesreča v Št. Petru v Savinjski dolini. Posestnik Jurij Saveršnik iz Št. Petra v( Savinjski dolini je peljal voz slame iz Marije Reke. Sedel je še z nekim moškim in žensko na visoko naloženem vozu. Zavozil je tako nesrečno kraj cesti, da se je voz prevrnil v cestni jarek in pokopal vse tri pod slamo. Saveršnika so potegnili mrtvega izpod slame, dočim sta dobila oba druga ponesrečenca hude telesne poškodbe. Saveršnik je bil ugleden posestnik in napreden' mož. Blag mu spomin!	j
*	Samomor v Mrzlem vrhu. Pišejo nam: Tukaj se je ustrelil vojak 47. obmejne čete Vladimir Corevič. Samomor je izvršil tako, da je puško nastavil pod brado ter jo sprožil z bajonetom. Pokojnik zapušča ženo in eno nedoraslo dete, je rodom Hrvat:	|
*	Vrela voda usmrtila dete. V Črnem potoku pri Šmartnem se je pri Mlinarjevih po nesrečnem naključju zvrnila velika posoda z vrelo vodo na 14mesečnega Jožka Kavška, ki je zaradi opeklin umrl čez nekaj dni v strašnih bolečinah.
*	Samomor slovenskega trgovca v Karlovcu.
V	hotelu «Jadran» v Karlovcu je izvršil samomor trgovec Franc Gaspari, doma iz Novega mesta.
V	pismih, ki jih je zapustil, navaja, da si je kon- ( čal življenje, ker so ga klevetniki onemogočili kot trgovca in mu s tem izpodkopali eksistenco. i
*	Aretacija vlomilca in tatu. Orožniki v Grosupljem so prijeli drznega tatu in vlomilca, stra-hovalca ljubljanske okolice, Alojzija Strgarja, doma z Rudnika. Strgar jc znan po svojih številnih tatvinah sukenj po raznih ljubljanskih šolah. ki jih je izvršil letos pozimi in zaradi katerih je bil obsojen na večmesečno ječo. Meseca junija je pobegnil iz zaporov ljubljanske jetnišnice ter se je nato ves čas klatil po ljubljanski okolici, kjer je izvrSl šest velikih tatvin in vlomov.
*	Obešenka na drevesu. V Rošpahu pri Mariboru je pasla živino GOktna starka Marija Jarči-čeva, ki je bila zadnji čas neprestano zamišljena. Večkrat je pravila ljudem, da si bo nekaj napravila. Ko je usodnega dne popoldne pasla na travniku svojo živino, si jc na bližnje češpljevo drevo privezala vrv, napravila zanko ter si jo dala okoli vratu. Ko jo je kmalu nato našla obešeno njena hčerka, jo je takoj odvezala in jo skušala oživeti. Bilo pa jc že prepozno. Pravi vzrok samomora ni znan.
" Velik vlom v Metliki. Te dni ponoči so vlomili neznani vlomilci v trgovino g. Ivana Male-šiča v Metliki in odnesli raznega manufakturnega blaga v vrednosti 25.000 Din. Prvi, ki je opazil vlom, je bil čevljarski mojster g.- Mehak. Napotil se jc ob 5. zjutraj v svojo delavnico in je mimogrede opazil odprta vrata Malešičeve trgovine. Ko je ugledal v njej neobičajen nered, mu je bilo takoj jasno, da so trgovino obiskali vlomilci. Alarmiral je sosede, in orožnike, ki so skupno z lastnikom trgovine ugotovili, da sc. jc moral vlom izvršiti okrog, 1. zjutraj in da so drzni vlomilci odnesli 36 hal raznega manufakturnega blaga, večjo množino tobaka, in pletenih ženskih vrhnili jopic. Metliški orožniki so po ugotovitvi omenjenih dejstev takoj začeli z zasledovanjem vlomil-ccv. Na poti proti pokopališču Sv. Roka so našli razmetanih več pletenih jopic in zavitkov tobaka za pipo, iz česar je sklepati, da se jc vlomilcem na begu zelo mudila. Privedeni policijski pes iz Ljubljane «Pego» je pokazal sled k zasehnici Mariji Lasičevi in njenemu sinu Juretu. Oba so aretirali. Osumljenca sta spočetka tajila vsako krivdo, končno pa je sin Jure priznal, da je. sodeloval pri vlomu.
*	Obsodba zagorskega in prekmurskega Ča-ruge Ivana Balažiča. Pred varaždinskim sodiščem je bila te dni zaključena 24dnevna razprava jprota zagorskemu Čarugi Ivanu Balažiču in nje-
govim 38 pajdašem, ki so izvršili 61 razbojništev, tatvin in vlomov- širom Prekmurja, Medmurja in hrvatskega Zagorja. Med lopovi se je zagovarjala tudi Balažičeva ljubica 191etna Franca Štrle-kova. Ivan Balažič je bil obsojen na 8 let težke ječe; poleg tega pa Ima prestati še ostanek kazni iz mariborske kaznilnice, odkoder je svoječasno pobegnil. Njegovi pajdaši so dobili po 4 mesece do 5 let težke ječe. Skupna kazen vseh obsojencev znaša 50 let in 1 mesec. Poleg tega so obsojeni na povračilo škode v znesku 155.000 dinarjev.
*	Roparski umor pri Vidmu. V Stari vasi pri Vidmu je neznan razbojnik vdrl v hišo posestnice, gostilničarfce in trgovke Marije Zvačičeve, precej premožne vdove, ter vdovo, ki je bila že priletna, napadel s sekiro, ji razklal glavo in z nožem prerezal vrat. Nato je neznanec pobral denar in druge vrednosti ter izginil.
*	Strašen zločin treh podivjanih iantov. Na progi med Trbovljami in Hrastnikom se je: odigral nečuven zločin. V samotni soteski so trije mladeniči v starosti 20 do 22 let srečali neko kmečko mladenko in jo zlorabili. Kakor obsedeni od zlobe so mladi zločinci nato zahtevali od svoje žrtve, da skoči v valove Save, ki je tam prav deroča. Deklica se je seveda obupno branila skoku v pogubo. Zato sta jo pograbila- dva napadalca in jo res brez sence usmiljenja popadla in treščila v! vodo, kjer je nesrečno dekle utonilo. Na nasprotni strani Save se je ob tem času slučajno nahajala1 neka kmetica, ki je opazovala zločinsko početje.! Pohitela je do orožnikov, ki so se takoj podali na' lov za zločinci in jih zares tudi kmalu zajeli ter j jih oddali v sodne zapore v Laškem. Zverinski zločinci zaslužijo brez milosti edino -vešala.
*	Slovenec poneveril v Zagrebu veliko vsoto. Sluga v tkaninski tVornici Mautner, d. d. v Zagrebu, Robert Blažič, rodom iz Kostanjevice pri Gorici, je poneveril. tVrdki nad 365.000 dinarjev ter pobegnil s svojo ženo Reziko preko Karlovca in Bakra v Italijo, kjer sta bila blizu Gorice oba' aretirana. Blažič je italijanski državljan in ga bo j sodilo italijansko sodišče, dočim bodo njegovo ■ ženo Reziko izročil! našim oblastvom.
*	Ljudje, ki trpe na težkem telesnem odvajanju in jih pri tem mučijo obolelosti debelega črevesa ter preohilica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi na možgane, glavobol in utripanje srca. naj pijejo zjutraj in zvečer po četrt kozarca prirodne grenčice «Franz Josef». Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se voda «Franz Josef» uporablja z najboljšim uspehom pred operacijami v trebuhu in za njimi.
na stališču, naj vsaka stranka za sebe kandidira, kogar hoče. S svojim postopanjem se na eni strani izpostavljate posmehu treznih ljudi, na drugi strani pa starejši in treznejši možje SLS sami pravijo, da ne morejo ničesar za postopanje posameznikov.
S takimi sredstvi se ne vodi dostojen volilni boj. Vaše postopanje dokazuje le, da se nas bolite. Polzela bo pa 20. t. m. pokazala, da misli samostojno in da si ne da zapovedovati od enega samega «davkoplačevalca». Mi nismo hoteli boja, toda če nam je usiljen, ga sprejmemo. Rečemo pa, da ne pričnite z osebnim bojem, ker v tem primeru Vam ho žal, da ste ga pričeli. Saj se razumemo? Mi gotovo nismo krivi, da se. ljudje odvračajo od SLS zaradi nekaterih ljndi, ki se jim vsiljujejo, pa jih ne marajo. Zato so pa našo listo podpisali na vodilnih mestih možje gospodarji, katerim se lahko zaupa in katere homo tudi volllL Prepričani smo pa, da se s polemiko po časopisju ne bo izvojeval volilni boj. Če pa komu prija, da vidi svoje ime tiskano v «cajten-gah», naj nadaljuje.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Polnelske občinske volitve
Polzela, koncem oktobra.
Ker se ni dal za predstojsče občinske volitve na Polzeli doseči sporazum med vsemi strankami, so se združili razen klerikalcev volilci vseh strank in vložili skupno gospodarsko listo Paieg oficijelne SLS. To pa zopet ni prav znanemu dopisniku «Slovenskega Gospodarja«, ker namreč nismo njega prosili za zadevno milostno dovoljenje, in priobčuje že kar v naprej v omenjenem listu napade* s katerimi strelja v prazno. Govori o lažeh in zopet lažeh, za katere pa pri nas prav nihče razen,njega ničesar ne ve. Bodite vsaj malo resni! To jc eno.
Drugo, kar moramo povedati, je pa to, da smo, mi svobodni državljani in davkoplačevalci, ki imamo pravico, da si po svobodni volji izbiramo svoje zastopnike. To pravico imamo vsi, tako kmetje kakor obrtniki, delavci in drugi. Vaša zakotno zasmehovanje obrtnikov in drugih, ki so podpisali gospodarsko listo, se Vam bo še bridko maščevalo pri teh in vseh poznejših volitvah. Poleg tega se mi ne damo komandirati od ljudi, ki mislijo, da morajo po instrukcijah. gotovega časopisja pri nas uvajati nasilen način volitev. Razne več ali manj jasno izrečene grožnje, pri zrelih možeh in fantih ne zaležejo. Prav tako ne sramotno agitiranje pri možeh, naj preklicsjo podpise, ki so jih dali kot možje za gospodarsko listo. Mi pustimo Vašo listo v miru, ker stojimo
Občinske volitve v Stari Loki
S t a r a L o k a, koncem oktobra.
Kakor smo že poročali, so se za občinske volitve v Stari Loki združili vsi naprednjaki in sestavili listo, ki so na njej zastopani vsi sloji, tako da bodo v novem občinskem svetu razen kmetovalcev lahko zagovarjali svoje težnje tudi obrtniki, delavci in trgovci. Celo pametni pristaši SLS priznavajo, da so na naši napredni listi res zbrani možje, ki bodo delali v korist vseh stanov. Vsakdo ve, da bo naša občina napredovala le tedaj, če se dela poprimejo vsi, ki so za napredek. Delavce na naši združeni gospodarsko-kmetsko-delavski listi zastopajo pristaši socijalistične stranke, ki se je že pred vojno borila za, pravice delavskega stanu. Sicer so tudi klerikalci sestavili svojo delavsko listo, da bi preslepili delavce, a ti. so dobro poučeni, da klerikalci hočejo na ta način dobiti le glasove delavcev za svojo stranko, da bi bili pri občinskem gospodarstvu zopet sami neomejeni gospodarji in bi se moralo zgoditi vse po zahtevah iz farovžev.
Imena, naših kandidatov, ki so izbrani izmed pristašev SDS, SKS in socijalistične stranke, so najboljše jamstvo, da bo novi odbor zmožen ia voljan delati za gospodarski napredek in blagostanje občine v dobrobit vseh občanov brez razlike stanu. Vsi se še spominjajo, kakšen red in nepristranost sta vladala v občini, ko je bil župan lesni trgovec g. Franc Dolenc iz Stare Loke. Dobro pa vsi občani poznajo tudi zmožnosti nosilca naše liste Antona Hafnerja, gostilničarja in posestnika na Trati, in druge može, ki so bili vedno kot dobri gospodarji vnsti za splošni blagor in napredek v občini. Zato naj se nikdo ne pusti nasprotnikom preslepiti in pregovoriti, da bi v nedeljo glasoval z njimi ali pa ostal doma, ker bi s tem koristil le klerikalcem in škodoval splošnemu napredovanju občine.
Vsakdo naj v nedeljo gleda na svoje mlačne in neodločne sosede, da bodo vsi šli možato na volišče in vrgli svoje kroglice v drugo (2.) skri-njico. Zmaga nam je zagotovljena, če vsi storite svojo dolžnost.
Kje živi nad 39.000 Slovencev
Windsor (Kanada), 1. oktohra.
Dežela, kjer živi nad 30.000 Slovencev, je v. domovini malo znana, dasi obsega pretežni del Severne Amerike in meri 3,769.665 kvadratnih milj. Meji na tri morja & 13.000 miljami morske obali. Kanada je večja kakor 18 Francij, ali 33krat tolikšna kakor Italija, je večja kakor Združene države ameriške z Alasko vred za 11.992 kvadratnih milj. Meja med Združenimi državami in Kanado je dolga 3000 milj, in sicer: 1600 milj po suhem in 1400 milj po vodi. Severnozapadni del Kanade meri skoro 1 milijon kvadratnih milj in sploh še ni obljuden.. 50 odstotkov površine še ni razdeljenih v province. Umevno je, da ves ta del zemlje ni in ne more biti uporaben, ker leži na skrajnem severu.
Prirodno bogastvo te dežele je neprecenljivo. Bogata pšenična polja, na katerih se letno pridela za 41 milijonov ljudi kruha, se obdelujejo z najmodernejšimi stroji. Izvoz pšenice znaša dnevno vrednost 1 milijona 135 tisoč dolarjev. Ostalih življenskih potrebščin se izvaža dnevno za % milijona dolarjev; to je poleg tega, da se v deželi sami preživlja 9 in pol milijona prebivalcev. Iz ogromnih pragozdov se dobiva letno za
Stran 9
Vsaka skrbna
stavno in hitro. V društveni dvorani, kjer imamo I Vsaka skrbna mati lahko mnogo stori za dvakrat na teden pevske vaje, vprašam, kje je ta zdravje svoje rodbine. Znano je, da ista hrana v ali oni član, in odgovor je navadno: *Ali še ne enaki množini ne prija enako vsem članom rod-veš, da je šel predsnočnjim ,čez' na nočno kvoto; bine. Drugačna mora biti hrana za človeka, ki saj je že pisal iz Clevelanda.» «No, seveda, kar ima lahko delo, kakor za onega, ki opravlja težko želimo mu, naj se srečno pomeša,s pristavi drugi. delo. Kdor se mnogo giblje v prosti naravi, mora
«AIi je šel s čolnom?* «E, kaj bo hodil s čolnom, saj gre z aeroplanom za isto ceno.»
imeti drugačno hrano kakor oni, ki pri svojem poklicu večinoma sedi. Drugače je treba kuhati
440 mihj. dolarjev različnega lesa Pn lesni indu- bila nam tukajšnjim Slovencem kaka informacij stnji je zaposlenih nad 100.000 ljudi. Tudi papirna ska pisarna in nič manj ali še bolj potrebna zlasti industrija jc dobro razvita in proizvaja 25:3 od-|za vse one) ki 2:e nameravajo priti v Kanado.
Tako nekako je pri nas. Nadvse potrebna bi za zdrave ljudi kakor za one, ki trpe na raznih
stotka svetovne preskrbe papirja, Dežela tisočerih jezer, katerih
želodčnih ali drugih boleznih.
Gospodinjstvo pa ni zdravilišče in tudi denarja nima vedno toliko na razpolago, da bi bilo
cnnn IA?nogo tisoč dolarjev bi naši rojaki prihranili,'mogoče ustreči vsem rodbinskim članom, ven-
-e ? 3,000' ako bi bili o deželi,.zakonih in sploh o vseh naj-' dar se pa da to do gotove meje storiti. K sreči ima 220.000 kvadratnih milj notranje vode, kjer vavnoRih ctvnrpi, rinh™ in	1	;	, ,	, ,
je z ribarstvom zaposlenih 75.000 ljudi s kapita- žal do daneTiSs tt ^T^tZlc^ ^ P°Tga V 'T	®T\kJ
lom mirn™™ Hnior^r	i 00 aaHes 1135 ca*D st(w,io Slovencev nuna ureja prehrano na ta način, da nudi človeku tek
mili v nrnm,t„ ^ fj ea.e take	ki bi dajala nasvete, ka- do te ali one jedi, dočim so mu druge jedi zoprne.
enaS™Si nfSrft^	i' krS'1C imajo vsidrugi narodi. V tem so Nemci in1 Ako človeku nobena jed ne tekne, lahko skle-
S^SrLS^^^
™ Jd, nrtiSS m^T tLČ	• Za nasvete" Vem iz ^tne izkušnje. kaj vse bi često, se nam pristudi. To pomeni, da je telo
^emSo LfS niSt Itn	,ahk° bi,° dru^če' ^o bi Ml ob prihodu v ne-1 prenasičeno s to enolično hrano in da hoče imeti
IStaTShB offbTviShST znani svet vsakdo vsaj nekoliko poučen. -Tako Spremembo. Otroci Cesto nočejo jesti goveje
Sm° d° ma,e izieme Vsi povoini Menci zaradi juhe in mesa, pač pa zahtevajo sadje ali močnate ^vednosti potrosili lepe vsote denarja, izgubili jedi. Takim željam je treba vedno ustreči. Včasi
^^^ScSZ ^S^^ ^^^l "a času in P°vrhu vsega nas je edino nevednost se pa človek ne sme zanesti na tek. Tako n. pr. svetovne preskrbe. mehkega lesa drugo mesto-na dovedla do neljubih preizkušenj, svetu s 35 odstotki svetovne preskrbe, zdravilnih rib drugo mesto s 25 odstotki svetovne . preskrbe, ovsa tretje mesto z 11-3 odstotki svetovne preskrbe, pšenice tretje mesto na svetu z 10 odstotki svetovne preskrbe. Zlata tretje mesto z 9 odstotki svetovne preskrbe, srebra tretje mesto z 9 odstotki svetovne preskrbe
Albin J. Steblay.
Pismo iz Amerike
L e v a c k (Kanada). 6. oktobra.
.___________________ Tudi tukajšnji Slovenci ne smemo pozabiti na
Lastniki vseh večjih tukajšnjih podjetij so' čjtatelje in čitateljice »Domovine®, zato jim poši-kapitalisti iz Združenih držav, ki ne zamudijo pri- ^amo najlepše pozdrave. V Levacku izhajamo še
tekne bolniku po tifusu solata, ki je pa ne sme jesti, ker bi povzročila smrt.
Razumna gospodinja mora dobro vedeti, kaj komu tekne in kaj ne, odnosno kaj kdo sme ali ne sme jesti. Marsikaj v tem pogledu zve iz kuharskih knjig. Zlasti pametni so kuhinjski tečaji, ki se vrše po deželi. Na teh tečajih je treba na vse to opozoriti učenke.
Eno načelo pa velja splošno, in sicer, da je
like pokupiti vseh vrednejših zemljišč, kakor rud- P^cej dobro. Delavske razmere pri nas niso naj- hra.na.tem b«1^, čim enostavnejša in skrom-
slabše, dela je več kakor po drugih kanadskih ne*ša krajih, kjer vlada precejšnja brezposelnost. Zaposleni smo v rudokopu niklja. Kopanje v
nikov, gozdov itd. Največji odstotek novih naseljencev v Kanado pripada Združenim državam, Prošlo pomlad se je izselilo iz Združenih držav
v Kanado 1378 družin; tu niso všteti samci, ka- rudniku je nevarno in je zahtevalo 3. t. m. «H>et' oso^aie^" v .i^ra^BdoTnTprov^nKhko
Riževi cmoki. Daj 35 dekagramov riža, malo
terih število je najmanj petkrat tako veliko. Do človeško žrtev, vrlega našega sobrata, ki je padel dušjti in potem ohladiti Nato temeljito premešaš male izjeme so vsi prišli v Kanado, da si tu ku-^ globok prepad na kamenje. Nesrečnik si je 4 dekagramc masti z dvema jajcema, nakar zme-pijo ali vzamejo v najem rodovitna tobačna polja zlomil hrbet in obe roki. Smrt ni nastopila takoj, m vsc to z rižem jn 6 dckagTami moke, napraviš v južni Ontariji, kjer je tudi nekaj slovenskih far- temveč je ranjenec po težkih mukah izdihnil šele 5z te snovi ne preve2 velike cmoke, in jih deneš mrejev, ki so se naselili iz Združenih držav pred drugega dne. Pokojnik je bil češkoslovaški rojak v jahno osojjeno vrej0 vodo jn jjj, p'ustjg getrtin-kakimi 20 teti. Večina teh starih naseljencev po- zapušča v stari domovini ženo ter pet nedo- ko urc vreti na zaprti plo§či štedilnika. Na mizo ve. da takrat skoro niso vedeli, da obstoja med rashh otrok. Naj mu bo lahka kanadska gruda! jih da5 lahko s S0lat0j kak§no omako aJi s ku. Kanado m Zdrazemmi drzavtmi kaka meja, ker' Dne 5. t. m. se je nedaleč od tukaj ugreznil ni bilo nikake razlike v denarju, zaslužku in živ- neki drugi rudokop. Človeških žrtev ni bilo, -ker ljenju sploh. Vsi *Kranjci» in »Štajerci®, kakor se 80 bližajočo se nevarnost opazili pravočasno. V sami imenujejo, so zelo vljudni, česar bi človek Prepad je potegnilo le nekaj železniške proge in na prvi pogled ne pričakoval! Bavijo se ponaj-1 več poslopij.
več s sajenjem tobaka, ki jim prav dobro uspevaj ^ Mi rudarji pač nismo nikdar varni in ne vemo, tako da nihče ne misli ua povratek v stari kraj. če nas ne bo že prihodnji hip . doletela nesreča. Vprašal sem priletnega moža. ali kaj izve, kako Drugič še kaj!	L. K.
je sedaj v starem kraju. Odgovoril mi je: «Ja, -
hanim sadjem.
tulk sm zvejdu, de je vojska vse zmejšala in de sa tam večne prekucije. E,'brez cesarja ..Pohval me jc, naj mu kaj povem, kako kaj «ronajo» ■brez cesarja, a z možem starega kova sva prišla v neljubo mi navzkrižje. Ni se čuditi, da je takih
Podzemski požar, ki traja že 43 let
Listnica uredništva
Sodražiea. Premalo jasno in preveč proti paragrafom.
škrilje. Ne razumemo, kaj hočete povedati.
Na nevarnem ozemlju liudje brez strahu -;rado poslopja.
Malo je znano v širši javnosti, da se nahaja v državi Ohio (Zedinjene države) pokrajina, ki je
enakih patrijotov dobiti v tujem'svetu ker Neiasna namigavanja se ne morejo priobčevati, v polnem smislu besede ognjena. V tej pokrajini
...	- .	*	1rAt»	lrtl,lr/-v «>	___ „ „ 1______________tnn^^A Ln InrA rrn IaitiaIm <> /-w 1 r nlomomi
mnogo jih je, ki so pred davnimi leti opustili vssiko zvezo s svojci v domovini.
Splošne razmere, m to v celi Severni Ameriki, so bile zadnje mesece bolj slabe, a s časom sc položaj zopet boljša. Tu v našem mestu je zadnje Jase opažati na tisoče Kitajcev in Japoncev, ki se trumoma utihotapljajo čez mejo v Združene dfžave. Tudi vsi drugi narodi ne zaostajajo v tem in je tukaj res pravo preseljevanje narodov. Kar se tiče Jugoslovenov, zavzemajo banaški ■Nemci in Hrvatje prvo mesto. Tudi več Slovencev je vzela noč brez slovesa, tako da se ie naša že itak mala naselbina zmanjšala in je društveno delovanje od časa do časa težavnejše. Gre pač vse po pravem ameriškem sistemu, to je eno-
%m.mmHo(i
KOLIN/KACIKORUA
JEtI¥P/TNfl H A U I N A PRIME/.
SA
ker pridejo lahko v navzkrižje za zakonom.
Laško. V hudem navzkrižju z zakonom. Uredništvo ne more prevzeti odgovornosti.
Oplotnica. Ali je vse tečno, kajti sicer nas primejo paragrafi? Prosimo, da nas obvestite. Marija Zagorje. Objavili bomo prihodnjič.
ŽENSKI VESTNIK
Pravilna prehrana
Važna je pravilna prehrana za človeško telo. Tega bi se morala zavedati vsaka gospodinja. Koliko bolezni si nakopljemo s tem, da jemo, česar J večji požar, kar jih je bilo na svetu. Pričeli sd
je mesto, katerega temelji so v plamenu, toda ljudje kljub temu brez strahu opravljajo svoje vsakdanje posle. Mesto se zove Straitsville. Z vrha bližnjega hriba se more opaziti na stotine ognjenikov, ki pretvarjajo zemljo v pustinjo. Ako prideš na rrib kakega ognjeniškega žrela, opaziš v globini plamen, ki šviga neprestano že od leta 1884.
Tistega leta jc prišlo v državi Oliio do rudarske stavke in rudarji so iz osvete proti lastnikom premogovnikov zažgali premog. Spočetka je pričela goreti samo ena premogovna plast, česar V takratnih viharnih časih sploh niso opazili. Šele,-ko se je ogenj močno razširil, se je javnost začela zanimati za stvar, ker je bil to nedvomno naj-
bi ne smeli jesti, ali pa da ne jemo, kar bi morali jesti. Večkrat smo že pisali o tem, a je potrebno, da vedno, znova ponavljamo te nauke. Številne bolezni so posledica nepravilne prehrane. Spočetka človek kakšne zahrbtne bolezni niti ne opazi, pozneje po postane bolezen zelo občutna ali celo smrtnonevarna. S pravilno prehrano lahko mnogo bolezni preprečimo ali vsaj znatno
uhlav-imn.
gasiti ogenj, kar pa ni nič pomagalo. Prebivalci tamkajšnjih krajev so se končno tako privadili na nevarnost, ki jim je vedno grozila, da se za silni požar sploh niso več zmenili. Mirno in brezskrbno so celo začeli na ognjenem ozemlju graditi hiše. Ako plamen požre kako poslopje, se zaradi tega nihče preveč ne razburja.
V osrčju tega ognjenega ozemlja delajo nemoteno rudarji, ki spravljajo na dan prvovrstni
premog. Na številnih krajih mečejo vrelci kipečo! Zasebna kmečka gospodarstva, katerih je 24 mi-vodo visoko v zrak. Rdeči plameni švigajo na lijonov, so razdeljena v Rusiji na tri razrede. reč sto krajih iz zemlje. Premog razvija pri go- j Prvi razred predstavlja vaške siromake, katerih renju strupene pline, ki so zelo nevarni za ljudi, je 30 odstotkov. Sem spadajo kmečke družine, ki Tujci, ki prihajajo v te kraje, se začudeno dejansko nimajo zemlje, a vendar spadajo med last-sprašujejo, ali res ni mogoče pogasiti požara. nike nepremičnin po registrih sovjetskih predpisov. Mnogo denarja se je že porabilo za gašenje, a Ti ljudje morajo šele čakati, da jim vlada nekoč
brez uspeha. Enkrat so kar tri leta nepretrgoma dodeh zemlJ°- Ker Pa mmaJ° m^ tem &80111 nitl.	. .	__________
spuščali cel potok v globočino žrela. Ko so kon- žlveža za prehrano, zapuščajo debelo m pritiskajo s dobna Italiji, poje še enkrat toliko mesa kakor čali z gašenjem, je postal ogenj še hujši. Ako pa v mesto> da bl ^ tam primerno preživljali. Toda v Italija; na vsakega prebivalca pride dobrih 31 kg. bi poskušali žrela zasuti, bi si požar takoj poiskal mestih l'e trda za. službe. In tako ti ljudje samo Približno toliko mesa kakor v Španiji se poje tudi
pride več ko 22 kg mesa letno na vsakega prebivalca. Na Madžarskem in v Rumunijl pride letno na vsakega prebivalca okrog 24 kg, na Poljskem pa nekaj preko 27 kg.
Čudno je ,da je uživanje mesa na Norveškem, kjer so življenske prilike enake švedskim, precej večje. Na vsakega prebivalca odpade letno okrog 30 kg. Španija, ki je po življenskem načinu po-
v Jugoslaviji. Nizozemcem se ni čuditi, da odpade na vsako glavo letno 34 kg mesa, saj je
desetletja in desetletja.
izhod na drugem kraju. Neizčrpne morajo biti številčno pomnožujejo ogromno armado beračev in zaloge premoga v tem področju, sicer bi moral brezposelnih, požar že nehati. Pravijo, da bo ogenj trajal še Nisem mogel razumeti, kako je mogoče, da je v znano, da Nizozemci ljubijo razkošne pojedine.
Rusiji osem milijonov kmečkih družin brez zemlje j Za Nizozemsko pride Švica, kjer uživanje mesa in možnosti preživljanja Odšel sem torej v mini- j dosega 37 kg na osebo. Bolgarija je sicer kme-.	strstvo za kmetijstvo in sem prosil tajnika g. Or- tijska dežela, domovina najboljšega kislega mleka
iifpko življenje ruskih kmetov lova, naj mi pojasni, ali je to sploh mogoče in kako jogurta, a vendar odpade na vsakega prebivalca Zanimiv opis življenja ruskih kmetov izpod pe- le mogoče tako stanje trpeti v državi, ki najbolj pri- (letno 38 kg. Za en kilogram več iznaša konsum resa Bolgara g. Mladena Kostova prinaša torkovo diguje socijalno pravičnost. G. Orlov je moje na-1 mesa v Belgiji. V Nemčiji poje povprečni prebi-, Jutro". Vsebina, ki bo gotovo zanimala naše po- vedbe potrdil in pristavil; „Vsi ti križi in to trpi je- valeč letno 47 kg. Vzrok tolikega uživanja mesa deželane, je naslednja:	i nle ie neobhodno potrebno za zmago revolucije, so veliki industrijski kraji, kjer je meso v po-
Prihodnji rodovi bodo živeli v boljših razmerah." manjkanju sočivja vsesplošna hrana. Na Danskem
! Ali ni blaznost dopuščati, da v nepopisnem Pride na vsakega prebivalca 55 kg.
Kmetijsko vprašanje je bilo v Rusiji vedno naj-
t2cde:?o7 siromaštvu ginevajo milijoni samo zategadelj, da	V Angliji je označeno mesno uživanje s 60 kg
segel pri obnovi in napredku vasi, je odvisen obstoj bodo imeli boljše tisti rodovi, ki pridejo za njimi?	na vsakega prebivalca. Š; več ko Anglija po,e
, Jr , s . j. . , . . -xi Po moji sodbi je to zločin, ki nima primere v zgo-	mesa Amerika in sicer za 10 kg več na vsakega
ruste države, pa tudi obsto, boljševiškega re- dovinLJ	prebivalca. Viš,k mesnega konfumiranja je pa v
Zim	I To pa še ni vse. Drugi razred, o katerem govori Avstraliji, kjer poje letno povprečen prcbivalec
G. Černov, minister za kmetijstvo v vladi Keren-	g Kalinin> so ))Srednjaki". To so nekakšni srednji 103 kg mesa.
skega, je napravil m začel izvajati zelo širok pro-	j(metovalci, ki razpolagajo samo 7 dvema do tremi Preveliko uživanje mesa ni zdravo in zato
gram agrarne reforme. Nastop boljševizma pa je	hektarji zemlje. Toda zopet je med temi nesrečniki Pravijo, da imajo največio bodočnost države, kjer
prevrnil njegove načrte in napravil iz njih nepo-	4Q odstotkov takih, ki nimajo živine. v knilgi se ne uživa mnogo mesne hrane.
pisno zmedo. Domislimo se samo časa, ko so vojaki KaIinina berem0i da jg na severnem Kavkazu	-
bezali s fronte ko so po mestih delavci m z njimi	427 ods{ctka kmd0v 5rez živinP in da je tudi v j f^™ . , , „ » zdruzeni nezadovoljnezi vdirali v stanovanja in žmd Rusije> y Povolgijli 42 odstotkov kmetov, ki i	t0l na '° v Am r
plenili. Istočasno so kmetje na deželi zaceli brez	nimA)-0 nitj enega repa y hlevU) 20 odstotkov kmetov 1 Pred tedni je zadel St. Louis, mesto v Zedi-sistema deliti zemljo in opremo. To razdeljevanje pa ima y hlevu samo po en rep	njenih državah, strašen vihar, tako zvani tornado.
S^SLS"855 15 LZin igv'.le Naposled pride 10 odstotkov kmetov, katere ime-! .0 grozni katastrofi smo že kratko poročali. K Pavel ukradel konja. Matevž jezopet odpeljal voz.	: £	;	temu d dku nam pjše očividec;
JZZnVif \tlZX	in 3med te računajo danes v Rusiji vse tiste, ki imajV Malo pred eno uro popoldne smo slišali r
dovo jen s to razdelitvijo'- in kme je ki so bili se	> Ti kmečki bogatini ni- St. Louisu od daleč skrivnostno votlo grmenje,
poln. jeze na stan režim, so razdejal, vse kar jih	in^^m^SL katero so nekateri takoj spoznali za prihaiaiočl
je količkaj spominjalo na njihovo suženjstvo. Vse	J P da jihPker £0 kmečki „buržuji", izpodkoplje tornado Zače'o se je mračiti in za nekaj hipor
tisto, cesar niso mogli razdeliti med seboj, so raz-	uniči J je zaviada]a grobna tišina. Nato sino 5uU močan
dejali. Tako so bili porušeni gradovi in uničenju N'številke> katere je pošteni predsednik šum kakor šum peroti ogromnih ptic. Nenadoma so zapaau celo kmetijski stroji.	| sov.etskjh. republik zapisai čisto hladnokrvno. Po- se je vlila ploha in pribučal je tornado. Videlo
Temu burnemu času so sledila leta „vojnega dajam jih Zato, ker že same na sebi kažejo žalostno se nam je, kakor da se je odprlo peklo in so se komunizma". Prišla je meščanska vojna. Bela sjik0; kako iZgjeda današnja ruska vas. Če človek vse peklenske sile spravile nad nas uboge zera-garda je stala pred vrati Moskve Rusija se je voj- vidj 'to sjik0) se ga poloti naravnost groza. Rusija, Ijane.
skovala s Poljsko. Kmet je moral dati vojakom ogromna država, umira počasi in sigurno. Kjerkoli Vse skupaj ni trajalo več kakor pet minut, ia letino in živino. Rdeči teror je bil razglašen in se sem se ustavil med Moskvo in Ljeningradom, med vendar je teh pet minut zadostovalo, da je i i je izvajal na nezaslišan način. Tedaj pa, ko so po- Minskom in Pskovom, povsod sem videl siromašna ponosnega mesta St. Louisa nastal kup razvalin, šle vse zaloge in ko je bilo uničeno vse, kar je imel jn bedna sela z razbitimi lesenimi bajtami in zdelo Enako je trpela okolica Poruš me so bile skoro ruski kmet, je nastopila najstrašnejša doba, doba se m; je> da me vodi pot skozi ogromno pokopališče, vse hiše. Grmenje viharja je še povečaval ropot lakote. Strahote tega časa so nepopisne. Še danes na katerem se čuti povsod dih smrti Medtem pa so rušečih se hiš. padanje opeke in dreves ter kri-se čutijo posledice tiste dobe. Rus<a država jih bo kolovodje tretje internacijonale bogato plačani. I čanje ponesrečencev.
težko prebolela. Ko pa je tudi to minilo ter so se y kmetijskem ministrstvu izdeluje ogromno šte-' Ko je tornado oddivjal, so potegnili iz ruševin boljševiki obdržali na krmilu, je polagoma nastopil vilo uradnikov še 0gromnejši načrt »moderniziranja 83 mrtvecev in okrog 1500 lažjih ter 700 težjih novi čas in so se začeli rdeči sanjači vračati od Jn eiektrjficirania" ruskega kmetijstva Kmet pa ranjencev. Število mrtvecev se je nasbdnje dni praznih lepih besed k resničnemu življenju. To je čaka na zml- Jin njma niti lesneo.a pi'ugai kaj še še povečalo, ker je več ranjencev podleglo pobil čas nove gospodarske politike. Komunizem je ];0 - }n kravJQ, Po nafrtih v kmetijskem ministr- škodbam in so nekaj mrtvecev dobili iz razvalii
"	1	' ............§ele pozneje.
Kako grozen je bil tornado, se vidi tudi i t
stopil v dobo ustvarjanja.	| sWu pa bo dobil ruski kmet traktorje, lepe hiše in
Zemlja je bila tedaj proglašena za last države, elektrifikacijo. Toda vse to je še bajka bodočnosti,
Obdelovala se je na komunalen način, to se pravi, kajti boljševiki pošiljajo poročila o svojih lepih na
tega, da je nosil po zraku izrvana drevesa i»
kmetje so morali drug drugemu pomagati, da je črtih v inozemstvo, da jih tam prijatelji boljševikov dele streh. Zadnji strašnejši tornado v teh krajih
bilo vse obdelano. Ta poskus pa je propadel že takoj v začetku. Zivljenski zakoni so bili močnejši kakor sanjaštvo moskovskih sanjačev. Zato so začeli komunisti agitirati, naj se kmetje začno združevati v tako zvane skupnosti in naj začno skupno obdelavati zemljo. Tudi ta načrt je propadel. Naposled so komunisti opustili komunizem in so se spravili s pogoji, ki jih je zahtevalo življenje. Danes ima Rusija 24 milijonov zasebnih kmečkih gospodarstev.
Revščina in muke teh 24 milijonov kmečkih družin v boljševiškem raju predstavljajo največjo
prikazujejo kot stvarna dejstva. To je vse, kar so doslej storili za izboljšanje položaja ruskega kmeta gospodje rdeči komisarji.
Uživanje mesa v posameznih državah
Ne jedo povsod po svetu enako in tudi ne enakih količin posameznih jedi. Zlasti količina mesa, ki pride letno na eno osebo, je v različnih državah zelo različna. Trgovska zbornica v Milanu (Italija), se je lotila dela, da ugotovi, koliko žaloigro naše dobe, ki nima para v zgodovini mesa se poje v posameznih deželah in koliko človeštva.
Kakšno je resnično stanje ruskega kmeta po deset let trajajočih komunističnih poskusih? G. Ka-linin, predsednik sovjetskih republik, podrobneje navaja uspehe, katere je boljševizem prinesel ruski državi, v knjigi, ki je izšla pod naslovom „Osnovna kmetijska vprašanja". Iz te knjige so posneti naši podatki.
kilogramov pojedenega mesa pride na vsakega prebivalca. Ta statistika velja za lansko leto. Kot najmanjši mesni konzument se navaja Italija. Na drugem mestu je Rusija, kjer prednjačijo sočivje in močnata jedila. Od pojedenega mesa pride v Italiji in Rusiji na vsakega prebivalca letno komaj od 18 do 20 kilogramov. V Avstriji in celo na Švedskem, kjer se mnogo in dobro je, tudi ne
je bil leta 1896., a sedanji tornado je napravil dosti večjo škodo kakor leta 1896. Po tornadu je bil po ulicah nemogoč vsak promet. Policija je takoj stopila v akcijo ter je na vse konce ia kraje mesta razposlala številne straže, da je preprečila plenjenje in tatvine.
Mesto se sedaj že popravlja in bo kmalu zopet v redu, kajti mi Američani smo nagli in ne pustimo posledic katastrof nepopravljenih mesece in mesece, celo morda vse leto, kakor se to rado dogaja v naši stari domovini. Kolikor nam je znano, ni bil med ponesrečenimi noben naš rojak.
X Morilec Petljure pred pariško poroto
oproščen. Pred pariško poroto se je zagovarjal zid Schwarzbard, ki je svojčas ustrelil ukrajinskega hetmana Petljuro. Porotnikom je bilo stavljenih pet vprašanj, ki so jih vsa zanikali, dasi je Sehvvarzbard priznal umor, samo se je izgovarjal, da je atentat izvršil zaradi- strahovlade, ki da jo je uvedel v Ukrajini Petljura,
ki je baje dal pobiti mnogo nedolžnih ljudi. Schwarzbard je bil takoj izpuščen na svobodo.
X Zaostalost ruskih vasi. V zadnjem času se po ruskih vaseh množe napadi na zdravnike. Največje ogorčenje je Vzbudil v Rusiji umor treh zdravnikov za otroške bolezni. Prvi umor je bil izvršen v Samarkandu. Zdravnik Mirles je lečil nekega otroka, ki je kljub zdravnikovemu prizadevanju umrl. Oče umrlega otroka je sklenil osvetiti se zdravniku. S svojimi sorodniki je izvabil zdravnika na ulico pod pretvezo, da gre k drugemu bolnemu otroku. Naenkrat pa je potegnil nož in zabodel zdravnika v prsa. — O drugem umoru zdravnika poro-Žajo iz Novosibirska.K zdravnici Tiber-Petrovi je prišel oče bolnega otroka in zdravnica je vprašala, kako se dete počuti. Oče je odgovoril, da je otrok umrl, obenem pa je potegnil izpod suknjiča sekiro in udaril dvakrat zdravnico po glavi, da je obležala mrtva. — V Har-kovu je bila umorjena zdravnica Estermanova. Morilka, delavka Kočetova, je prišla nekega večera v njeno stanovanje in jo poklicala v čakalnico, kjer jo je ustrelila zato, Ver ni •zdravila njenega otroka. Morilec, ki je umoril zdravnika v Samarkandu, je bil obsojen na smrt in ustreljen. Druga dva morilca čaka najbrž ista usoda. Kljub temu pa se kmetsko ljudstvo ne spametuje. O tem priča tudi nepodpisano pismo, ki ga je prejela nedavno zdraviliška zbornica harkovske gubernije. Neznani pisec omenja, kako se je Kočetova o -etila zdravnici za smrt svojega deteta in pravi, da bodo tudi v harkovski guberniji pobili nekatere zdravnike. Sovjetska oblastva so načela vprašanje, kako bi bilo mogoče zdravnike zasititi. Praktičnih sredstev za njihovo obrambo, žal, ni. Edino uspešno sredstvo je širjenje polenih knjižic o zdravstvu, v katerih bi neved-■emu ljudstvu dopovedovali, da zdravnik ne »a delati čudežev in da so mnoge bolezni iploh neozdravljive.
X Petdesetletnica starokatoiikov. Dne 18. t. m.
je minilo 50 let, odkar je bila v bivši Avstro-Ogrski priznana nova cerkev starokatoiikov. Zadevni odlok je izdalo avstrijsko prosvetno ministrstvo 18. oktobra 1877. Dotlej starokatoliki niso kili priznani. Njihove verske občine so se začele I ustanavljati kmalu po letu 1870. ne le v Avstriji, ! marveč tudi v nekaterih krajih Nemčije in Italije. Povod za ustanovitev nove cerkve je dala nova tegma o nezmotljivosti rimskega papeža, ki jo le 18. julija leta 1870. svečano proglasil z neznat-11» večino zadnji koncil katoliške cerkve. S tem j inein je padla možnost nadaljnjih cerkvenih zbo-j lovanj, kajti kjer je nezmotljiva glava, ne morejo . Bije uveljavljati svojih nazorov. Prva posledica j dogme o nezmotljivosti rimskega papeža je bil 1 tipad starokatoiikov od katoliške cerkve. Staro-| katoliki so sklicali že v avgustu 1871. prvi cerkveni zbor v Monakovem, kjer so položili temelje love cerkve. Starokatoliki se pa sami ne priznavajo za novo cerkev. Smatrajo se za stare kato-Ike, dočim smatrajo rimsko-katoliško cerkev z njeno dogmo o papeževi nezmotljivosti za novo cerkev. Od rimskih katolikov se razlikujejo sta-rtkatoliki samo v tem, da ne priznavajo papeževe »ezmotljivosti. Sčasoma so nastale med njimi in lanskimi katoliki tudi druge diference. Tako je iatio starokatoliškim duhovnikom na prosto voljo, ali se hočejo oženiti ali ne. Ločitev zakona starokatoliki priznavajo in sežiganju mrličev ne nasprotujejo.
i X Stoletnica vžigalic. Leta 1827. je izdelal angleški lekarnar Walker v Stocktonu prvo praktično uporabno vžigalico, ki je bila uspeh dolgoletnih poizkusov. Prva vžigalica se je pa zelo razlikovala od sedanjih. Bila je 10 cm dolga, pol centimetra široka in več milimetrov debela. Glavica je bila iz klorokislega kalcija in žvepla. Pri-feanje je bilo zelo komplicirano. Glavico je bilo treba oviti z gladilnim papirjem in jo potem naglo potegniti iz ovoja, da se je vžgala. Walker je jrodajal svoje vžigalice v pločevinastih škatlicah UD 84 komadov. V vsaki škatlici je bil košček Aidilnega papirja. Šele čez dve leti so prišle prve vžigalice v London. Leta 1829. so izumili vžigalice. wi katerih ni bilo treba gladilnega papirja.
Šest let pozneje so začeli izdelovati te vžigalice večjih množinah in kmalu so jih tako izpopolnili, da niso več potrebovali žvepla, ki je bilo zdravju in delavcem v tvornicah za izdelovanje vžigalic zelo škodljivo.
X Strašno početje sadistične ženske. Sadističen človek je tak, ki uživa na tem, da muči ljudi ali živali. O tipu strašne sadistične podivjanosti poročajo zadnji francoski časopisi. Pred pariškimi porotniki je sedela te dni 47letna učiteljica nekega otroškega vrtca Marija Bouvierjeva. Ta ženska je v zavodu uganjala strašna zločinstva in je deco mučila na vse mogoče načine. Otroke je privezovala k drevesom, jih krvavo bičala in jih ščipala z razbeljenimi kleščami. Porota je razgalila njeno strahotno početje. Na dan so prišle grozne stvari. Tako je dokazano, da je Bouvierjeva na zverinski način do smrti mučila neko dete, da je dve deklici vrgla v greznico, neki drugi dekli-ci je zlomila prst na roki, jo z nožem urezala v jezik in ji zvila roko. Podivjana ženska je bila obsojena na 15 let ječe. Občinstvo z obsodbo ni bilo zadovoljno in je zahtevalo, da jo porota obsodi na smrt.
X Nepojasnjen umor v Nizzi. V Nizzi se je te dni zgodil umor, katerega ozadje še ni razčiščeno. Žrtev je postala Američanka Vernayeva, ločena soproga ameriškega zobozdravnika. Žena je bila dalje časa zaposlena v nekem zdravilišču. Tam se je seznanila z bivšim ruskim gardnim oficirjem, ki se je izdajal za žrtev revolucije in je živel od različnih podpor. Odnošaji so se nadaljevali tudi, ko je Američanka zapustila zdravilišče in živela od zaslužka, ki ga ji je donašal pouk v glasbi. Rus jo je zasledoval in jo hotel poročiti, toda ona ga je zavračala, ker se njen prijatelj ni mogel spoprijazniti z rednim delom. Odnošaji so se v poslednjem času ohladili, čeprav sta stanovala v istem stanovanju. Te dni pa so Američanko našli mrtvo, dočim je Rus izginil. Policija je uvedla preiskavo.
X Samomor zaradi smrti psa. V Berlinu se je odigrala nenavadna žaloigra. NaKurfursteu-damu sta stanovala zakonca, 62letni sedlar Schiisselmann in njegova 561etna žena. V ponedeljek so ju našli mrtva. Zastrupila sta se s cijankalijem. Policija je bila sprva mišljenja, da sta šla zakonca zaradi bede v smrt. Preiskava pa je dognala, da sta zakonca izvršila samomor, ker nista mogla preboleti smrti svojega psička, ki jima je nedavno poginil. Vse svoje premoženje sta zapustila Društvu za varstvo živali v Berlinu.
X Krvava osveta zaljubljenca na smrtni postelji. V javni bolnici v Nizzi leži 37letni inženjer Notar as že več mesecev in zdravniki so izjavili, da je njegovo stanje brezupno. Mož je bolan na pljučih. Kljub temu se je pa pred tremi tedni zaročil z uradnico Heleno Biai. Mlada nevesta je redno posečala bolnega ženina, mu prinašala razna darila iu ga tolažila, da bo kmalu okreval in da se jima obeta srečno zakonsko življenje. V soboto je prišla Helena zopet v boluico. Bila je napram ženinu izredno hladna. Notaras jo je takoj vprašal, zakaj se je tako nepričakovano izpremenila. Dekle spočetka ni hotelo odgovoriti, potem se je pa naenkrat obrnilo k bolniku: cPravkar sem bila pri zdravniku in sem se informirala o tvoji bolezni.» Ženin je po teh besedah pre-bledel. Dekle je nekaj časa oklevalo, nato je pa izjavilo bolnemu ženinu, da je po mnenju zdravnikov njegovo stanje brezupno in da s poroko ne bo nič. Te besede so nesrečnega mladeniča tako zadele, da se je onesvestil. Ko se jc zopet zavedel, mu je dekle izjavilo, da mora umreti in da njuna zaroka nima nobenega zmi-sla. Inženjer jo je vprašal, ali je prišla le zato, da mu pove bridko resnico. Helena ni odgovorila. Šele na drugo vprašanje je izjavila, da je imel njen prihod samo ta namen. Komaj je izrekla te besede, je segel Notaras pod vzglavje, kjer je imel spravljen revolver. «Pa pojdi tudi ti z m eno j», je zakHcal in pognal nevesti dve krogli v prsi Helena je bila takoj mrtva. Oblastva so morilca aretirala, a ga pustila v bol-niei, ker so zdravniki prepričani, da bo itak kmalu umrl.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Ceneni klobuk.
Vera: «Kako lep klobuk imaš! Koliko je stal?*; Milena: »Samo en poljub.® Vera: »Komu si ga pa dala?® Milena: «Jaz? Nikomur. Pač pa ga je cM moj mož sobarici in mi je moral zato kupiti klobuk...»
On že ve.
Nameščenec: «Gospod ravnatelj, moram Vam javiti, da se bom jutri poročil.®
Ravnatelj: «To mi je prav po volji, ker oženjem uradniki mnogo raje sede v pisarni kakor neoženjeni..
Dober lovec.
Prvi lovec: «Kaj praviš, ali ni to dober strel? Dve divji raci sem pogodil skozi gosto grmovje.® Drugi: «0, jaz pa sem nekoč zadel raco skozi hrbet svojega soseda, in pomisli, ta raca je bila celo že pečena...»
Na noge jih je postavil.
Pijani Gašper je kolovratil po cesti, ko ga j« srečal župnik in ga pokaral zaradi njegove pijanosti.
Gašper: «Nikar naj ne zamerijo, gospod župnik, vesel sem, da sem vso družino postavil »a
noge.®
Župnik (dvomi): «Kako pa si to napravil? Gotovo si zadel v razredni loteriji.®
Gašper: «Ne, ne! Veste, prodal sem vse miz« in stole, pa je sedaj vsa obitelj na nogah, ker nima kje — sedeti..
Čuden kanarček.
«Ali vam smem predstaviti gospoda Potepaj«, ki je baš dospel s Kanarskih otokov?® je ogovoril gost gospodinjo.
»Prav drago mi je,® je odvrnila gospodinj* «gospod bo gotovo tako prijazen, da nam bo zapel kaj lepega...»
Recept.
Bolnik: «Gospod zdravnik, moji živci so strašno zdelani. Spim izredno slabo. Vsak najmanjši šum me zbudi. Zlasti ne morem prenašati mačjega mijavkanja.®
Zdravnik (piše): «TaIe prašek bo prav gotovo pomagal.®
Bolnik: «Kdaj naj ga pa vzamem?« Zdravnik: «Prašek ni za vas... Daitc ga mački!..
Iz otroških ust.
Mati: «Ali bi hotel košček torte?« Sinko: «Ne!» Mati: «Kaj bi pa rad?» Sinko: «Cel kos, mamica!®
Račun.
Zadoščenje.
Učitelj: «Mamica ti da pet dinarjev. Od teh mega zapraviš, a dva izgubiš. Kaj ti še ostane?«
Francek: »Par zaušnic.«
Med otroki.
Mali dečki se igrajo «pogreb».
Mož: »No, otroci, če predstavljate pogreb, «iorate tudi jokati.«
Otroci: «0, ne, mi pokopavamo učitelja.®
Mož: «Za katero boleznijo pa je umrl?»
Otroci: »Za nobeno! Mi smo ga ubili...«
Seveda se kesa.
Sodnik: »Ukradli ste par čevljev. Ali se ke-sate, da ste to storili?«
Obtoženec: «Kako bi se ne kesal, saj so bili Čevlji preveliki!«
Seveda.
Posledica ljudske veselice.
Urša: «Tvoj mož je pri srečolovu dobil prašiča. Kako ste ga pa spravili domov?«
Neža: «0, mnogo laže kakor mojega moža...« I
Pri brivcu.
Kosmatin: «Nikar me tako na kratko ne ostrižite, kakor ste me zadnjič!«
Brivec: «Zakaj ne?»
Kosmatin: »Da ne bo kdo mislil, da sem ženska.«
IVI A L I OGLASI
Žena: »Kaj misliš, ali je bil tisti golob, ki je prinesel zeleno vejico v Noetovo ladjo, moškega ali ženskega spola?«
Mož: «Gotovo je bil moški, sicer ne bi tako Solgo časa zdržal z zaprtim kljunom ...»
Stara nevesta.
Oče: «Nikakor ne razumem, da ne vzameš Marijane in zametuješ tako bogato nevesto.*
Sinko: «Moti me njena preteklost.«
Oče: «Kaj se to pravi? Njena preteklost je Cista in brezmadežna.«
Sinko: «Že res, toda je malo predolgotrajna.«
Iz šole.
Trgovec: «Vaš maček mi je požrl klobaso, ki stane 10 dinarjev.«
Gospodična: «Jaz bom mrho že pretepla.«
Trgovec: «Če ga Vi namlatite, nimam jaz od tega ničesar.«
Gospodična: «No, ga pa tepite Vi!...«
V slaščičarni.
V slaščičarni stoji majhen dečko, ko vstopi stranka. «Oče pride takoj,« reče možic.
Stranka (se šali): «No. mali, tebi pa ni hudo, ko lahko ješ toliko slaščic.«
Dečko: «0h ne, saj jih ne smem jesti, le ližem jih včasih ...»
Slabe posledice.
Mirko: «Zadnjič sem pri Česnovih za stavo pojedel 10 hrenovk in 10 žemelj.«
Vlado: «Ali si čutil kakšne slabe posledice potem?«
Mirko: «Seveda! Česnovi me sedaj več ne vabijo na obed ...»
Zna loviti kaline.
Mojzes Kon je trgovec, seveda. Nekoč ga je obiskal Izak Roženkranc in oba sta razpravljala baš o kupčiji, ko je vstopila stranka in zahtevala par hlač.
Kon jih je takoj prinesel in jih ponudil po 200 dinarjev.
«Ali nimate drugih?« je menila stranka.
»Seveda jih imam, boljše in lepše, zato pa stanejo 300 dinarjev.«
Stranka pomerja, plača zahtevano vsoto in odnese hlače.
Ko so se zaprla vrata, je Izak začuden vprašal: «Kako je mogoče, da je možak vzel druge hlače, ki so znatno slabše kakor prve, ter jih je celo brez ugovora dražje plačal?«
Mojzes: «Če znaš molčati, ti povem, zakaj je mož kupil druge hlače? V žep prodanih hlač sem nalašč kakor pomotoma vtaknil denarnico — papirnato seveda in brez denarja...»
Edina pametna beseda.
Trgovski vajenec
s primerno šolsko izobrazbo (učenci meščanske šole imajo prednost) se sprejme takoj v trgovino Ivan V e s e 1 i č v Ormožu.	264 j
REVMATIZEM.
Zahvalna itiava.
Q. drju. I. Rahlejevu
Beograd
Kosovsfca ulici (1
Poedinci, ki so trpeli na revmatizmu ln uporabljali Vaše zdravilo »Radio Balsamica«, so z niim zelo zadovoljni in pravijo, da Vi ln Vaš preparat zaslužita najvišjo pohvalo. Ker tudi jaz že par let trpim na revmatlzmu v nogah. Vas prosim, da mi pošljete po poštnem povzetju tri stekleni« Vašega zdravilnega preparata. V M i 11 č i n i c i (srez podgorski, okr. valjevskt), 4. januarja 1925.
Živojin Dr. Djukic
delovodja opštine milinafik*
Zdravilo „RADIO BALSAMIKA" izdelate, oro-daia in razoošilia oo novzetiu labtratorii ..RADIO BALSAMIKA" dria. I. RaHleleva v Beograda, Kosovska ulica 43.	I
Učitelj: »Janezek, imenuj mi kakšnega če-feeronožca!«
Janezek (premišljuje in reče): «Miza».
100.090
glasbil smo prodali lansko leto, kar priča o izvrstni kvaliteti naših izdelkov. Pošljemo Vam —	instrument po
izredno nitki ceni direktno i« tovarniškega skladišča 8 dni na ogled. Gramofoni od 345 Din, violine od95 Din, h.rmonike od85 Din dalie. Citre, gitare. mandoline, tamburice, pihala itd. Velik katalog sastonj! Zahtevajte ga taKoi od tv. skladišča
MEINEL IN HEROLD
Imtii glnlUM |rnililli, HIIIIIII tUM
C
"HvO,
Zdravnik: «Ali je bolnik mnogo blodil od sinoči naprej?«
Žena: «Da, gospod zdravnik. Ko ste Vi odšli, je še rekel: ,Ali je mazač že proč?' In to so bile edine pametne besede, ki jih je izrekel...»
Izšla je
Blasnikova
VELIKA pRATIKA
za prestopno leto 1928.,
ki ima 366 dni.
„VELIKA PRATIKA." je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedor najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
,/VELlKA PRATIKA" je najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri	251
1
/ffl UiWjM3, Brtj 12.
laja za konzorcij »Domovine* A d o I f Ribnika r,
Urejuje Vlad. Kapus.
Za Narodno tiskarno Fran J e z e r 5 ek, I