Vuhred. Božični praznik smo pri nas prav slovesno praznovali. Imeli smo ta praznik kar Sest svetih maš. V čast smo si šteli, da je prišel k nam monsijjnor Ivan Vreže iz Maribora. Imel je slovesno polnočnico in slovesno sveto opravilo ob 9. uri dopoldne. Zunaj je bilo krasno božično vreme. Naša sicer velika cerkev je bila ta večer skoraj polna. Sv. Anton v Slov. goricah. Nisem še razmeroma dolgo naročnik vašega tako priljubljenega »Slovenskega gospodarja«, pa vendar moram javno priznati, da mi zelo ugaja in ga tudi v naprej nočem opustiti. Cloveku je treba dobre dužne hrane in to prejemamo iz katoliškega časopisja. Dragi Antonjevčani, med nami je Se dosti takih, ki še nimajo te dušne hrane. Naročite si »Slovenskega gospodarja«, ker bote s tem napravili sebi veliko korist, upravi tega časopisa pa poslali najlepše novoletno voščilo v obliki celoletne naročnine. Ne pozabite na svojo dolžnost in urno-na delo za dobro stvar. Zelim vsem naročnikom »Slovenskega gospodaf ja« srečno in zadovoljno novo leto, pred vsem pa uredništvu in upravništvu tega lista. Božji blagoslov z vami! — Naročnik iz župetinjec pri Sv. Antonu. Sv. Duh na Ostrem vrhu. Božičnice, katero je priredila Solska mladina pod vodstvm Solskega upravitelja g. Božiča, se je udeleiilo prav mnogo ljudi. Dosegla se je lepa svota okrog 1200 Din, nekaj so pa tudi drugi dobri ljudje prispevali. Vse to naj pa bl služilo za podporo tistim, ki so najbolj ubogi. Drug ozir ne ime priti v poštev! Slov. Blstrlca. Pri Sv. Marjeti v Ritoznoju je posvečen. oltar av. Antonu puSčavniku, ki ga že čest let hodijo čaatit ter prosit zlasti sreče in Edravja pri živini. Zato bo tudi letos v nedeljo dne 17. t. m., ob 10. uri dopoldne, pridiga ter peta sv. maša na čast sv. Antonu. častilci sv. Antona od blizu in daleč v obilnem številu povabljent! Sv. Krlž pri Rogaški Slatinl V prvl Stevilki »Slovenskega gospodarja« želimo čitateljem tega lista v domovini in izven nje zdravo in veselo, srečno ter božjega blagoslova polno »Novo leto 1937«. Podamo danes kratko poročilo naše župnije. Zupnija Steje okrog 5000 duS. V preteklem letu je bilo rojenib. 97 otrok (lani 101): 49 dečkov in 48 deklic, od teh 15 nezakonakih in 10 umrlih. Umrlo ie 74 oseb (lani 71 oseb), 43 možkih in 31 žensk, od teh 15 otrok. 5 možkih oseb se je obesilo, 1 možki je bil od vlaka povožen. Eden pa je bil zaklan. (To je bil dober posestnik in vzoren krščanski jnož Bergles Fr., okrog 50 let star iz Negonja. Podlegel je nožu ponočnjaške razgrajačne zločinske roke.) Najstarejše preminule osebe so bile: Oonč Jurij iz Rogaške Slatine, 82 let; Oset Florijan iz Cerovca, 85 let; Ogrizek Ema iz Topol, 85 let, Kos Franc iz Ceste, 87 let; šket Marija iz Brestovca, 89 let; Kunstič Terezija od Sv. Mohorja, 91 let, in Brantuša Anton iz Vinca, 92 let (lani je bil najstarejši izmed umrlih 86 let). Oklicanih je bilo 37 parov, poročenih pa 35 parov, 13 parov iz tujih far. Lani je bilo poročenih 31 parov. — Sv. Krit pri Rogaški Slatini. Prva novoletna fitevilka »Slovenskega gospodarja« bo obiskala tudi v naši župniji morda tu in tam kako dobro krščansko hišo. Morda boste rekli: saj si časopisa nisem naročil. Nič se ne čudite, »Slovenski gospodar« je v teh težkih dneh Vaš najboljši prijatelj, zato Vas je oblskal. Prosimo, odprite mu na široko Vaša hišna vrata; »Slovenaki Gospodar« želi biti VaS zelo zvesti tedenski gost in Vaš dober svetovalec. Trdno upamo, da ne bo v naši župniji nobene krščanske hiše, ki bi zaprla pot svojemu najdražjemu prijatelju. PoJožnico, ki je priložena v časopisu, izpolnite ter dajte na pošto in glejte tako je zveza med Vami in Vašim najljubšim prijateljem sklenjena. Zal Vam ne bo nikdar! Šmarje pri Jelšah. Sadjarska in vrtnarska podružnica. Kakor vsako leto, je imela tudi v letu 1936 tukajšnja Sadjarska in vrtnarska podružnica svoj redni Ietni občni zbor na Stefanovo v gornji šoli. Ob priliki občnih zborov se poroča o delu odbora v poslovnem letu. Iz poročil je razvidno, ali vrši odbor svojo dolžnost in v kakšni meri. Uspeh dela pa bi bil povsod večji, ako bi članstvo zasledovalo delo svojih odborov, se udeleževalo poučnih predavanj ter izletov, odbor pa se udeleževal disciplinirano svojih odborovih sej. Cim več stika imajo člani z odborom, tem več jim lahko društvo tudi koristi. Tako je bilo na IX. letnem občnem zboru tuk. podružnice precej razveseljivo poročilo. Podružnlca namreč razpolaga z lepo svoto, katero bo sahko uporabila za prispevke svojim članom pri nakupu potrebnih sredstev za potrebno nego sadnega drevja. Iz podružničnega poročila je tudi razvidno, da se j« v minulem letu delalo za to, da bi tudi naši sadjarji ne zaostajali za sadJarji sosednih podružnic ali tudl sosednih držav. Prirejala 80 se poučna predavanja in izleti, nabavili samo sadno drevje sort, ki ustrezajo našemu okoliSu. Nabavili amo tudi sredstvo za pokončavanje drevesniii škodljivcev. Ob priliki obfinega zbora se je tudi vršilo primerno predavanje, ki ga je imel tuk. sreski kmetijski referent g. Bračko. Omenil je najpotrebnejše osnove tukajšnjega sadjarjenja, predvsem čiščenje sadovnjakov; tu ne pomaga najučinkovitejše in najdražje škropivo, najvzornejše oskrbovanje sad, nega drevja od poedinih sadjrjev, ako se ne dela strumno od drevesa do drevesa, od sadjarja do sadjarja. Tudi pri nas bi bila potrebna uredba, kakor se izvaja v sosednih državati, v katerih posebna komisija odloča po sadovnjakih, ali je drevo še za življenje sposobno all pa se obsodi na sekiro, da se s tem odstrani ugodno skrivališCe za neštevilne Skodljivce sadnega drevja. Ce v določenem Casu poeestnik sam ne izvrši odkazanega mu dela, mu komisija na njegove stroške poSlje delavce. da opravijo ta posel. In enako je tudi s snaženjem ostalega drevja. Radi tega je samo po sebi umevno, da pri nas škropljenje nima tistega učinka, kakor ga dosegajo po drugod, vsaj v celoti ne. Da pa je tudi gnojenje potrebno, naj bi se vsi neverjetni Tomaži sami prepričali na svojem lastnem zemljišču, da pri slabo rastočem drevesu skopljejo na zunanji strani drevesne krone do 30 cm globok jarjk; v njega nasujejo guoja in vmea premrznjene zemlje; videlo se bo, kako bo drevo v par letih oživelo. Za vsa našteta dela bi st naj s pridom uporabili zimski dnevl. Po prizadevanju kmetijskega referenta g. Bračka se namerava za naprej gr&diti v delokrogu podružnice sadna su&Unica, na katero se pripravlja tudi sosedna podružnica Pilštanj. Zeleti je, da bi se v Smarju rea postavila vzorna sušilnica za sadje, s katero bi obhajala podružnica prvo desetletnico svojeya obstoja. S primerno podporo od strani banske uprave, sreakega kmetijskega odbora in občinc Smarje ter s prostovoljnim delom podružničnih članov lahko tekom poletja stoji v Smarju ena najvzornejših sadnih sušilnic, kar jih je sploh do sedaj v rabi. G. kmetijskemu referentu bodi na tem mestu izrečena lepa hvala za njegovo požrtvovalnost in delo v prid podružnice in vseh sadjarjev. Slovenci v Zagrebu. V mesecu decembru smo imeli mnogo lepih in zanimivih prireditev v našem Slomšekovem društvu: Najprej nas je obiskal sv. Miklavž, ki je letos lepo obdaroval vefi siromašnih otrok z obleko in drugim potrebnim. — Dne 13. decembra je naš pevski zbor sv. Roka napravil javen koncert božičnih slovenskih pesmi v župni cerkvi sv. Petra. Petje je bilo zelo lepo In obisk je tudi bil zadovoljiv. — Dne 20. decembra, popoldne po večernicah, smo imeli zanimivo in poučno predavanje (sodnik g. Rant), kako se je treba vesti na sodišču. — Božične praznike smo lepo obhajali pri sv. Roku, katerega cerkvica je bila vedno nabito polna. še Hrvati so prišli poslušat in občudovat naše lepo petje, ki ga Imamo v Zagrebu. Na praznik sv. Stefana je bilo zopet predavanje o Rusiji in boljševiškem brezboštvn. Tako amo sa poslovili od starega leta in z novim pogumom in novim upanjem stopili v novo leto.