Kmet in strajici. (Piše poslanec nKmetske zveze".) V sredo po Voliki noči nam je na velikem ahodtt zanpnikov naŠ voditelj dr. Korošee jasno .povedal. ia bomo iraeli najtežje boje v bodoče 8 komunisti. Kot odgovorni državnlk in voditelj adine stcauke, ki iaaa vse pogoje, da uspešno nastopi pri nas proti onim, ki nočejo mirno, atrarao im Bmotreno delati in prenrejevati dr žave JB človeške družbe, temveč hočejo v surovo silo, z revolucijo ia diktaturo izvrševati na sfl/e, kot naš voditelj je torej on opozoril tiso$&cto zaupnike na nevarnost ia strankarsko doi- ŽBOSt. Pretekle dni je izbruhnila prva borba: ko manistični želszničarji so brez prejšnjega obvestila, arez napovedi vzrokov in brez napovedi svdjih zahtey napovedali stavko ali štrajk, Ko jo naSa vlada storila prve dalekosežne protisklepe, ao pozrali komunistični voditelji delavstvo aa splošen itrajk. 1o ni našlo pravega odmeva, državaa oblast zmaguje, red in delo se povsod npostarIja: komnnisti so izgubili srojo prvo bitko in zmagala je vlada, zmagal dr. Korošec, zmagali vsi tisti, ki hooejo mir, red, delo in pošten aporazutn med stanovi Zakaj štrajkovci ne smejo in ne* morejo zmagati? NaSe Ijudstvo je bilo opozorjeno, naše Ijadatvo, posebno še kmetsko, ni moglo in nl hoteto razometi, da imajo prav oni, ki hočejo samolastno nsiliti svoje zahteve in svojo roljo dragim. Dobro smo videli, da pri železničarjih, ˇaaj pri vt^ini, ni tiatega obupnega bedoega stanja in pomanjkanja, ki bi veaj deloma opravičilo in atemeljilo tako orožje, kakor je štrajk. In videli smo tadi, da gredo niti naših komunistov preko mej naše države in da se homatij najbolj reselijo Italijani, Nemci in Madžari in da se ravno ti tajci in nasprotaiki bočejo zopet sko* ristiti in nas zopet ».asužnjiti! M I-Še med onimi. ki živijo «d tedenskih in mesečnih plaS, so bili železmičarji po ogromni večini na najboljžern že med svetovno vojsko in tadi sedaj. Imajo dobre plače, imajo sami in vsi člaui rodbine ugodnosti pri vožnji, imajo agodnosti pri aprovizaciji in imajo tudi službeno obleko. Ker st Ijudje yse U vedeli, so bb komnnistični Todje nesproti ljodstvu ia železničarjem samim atorali poslnževati laži in obrekovanja prott dr. Korošcu, čoš da jiai odtegaje pUče in krajša politične pravice. Toda že nikdo izmed žiyih ne pomai, da bi kedaj nasproti državi in posebno proti vladi vsi smeli tako proato govoriti in krit'zirati, kakor ravno eedaj pod Proti6 Koroščevo rlado. To je v čast vlade in kaže, dn imamo rea syobodo. Ko se je hotela svoboda zlorabiti proti državi ia proti večini ljudstva, pa ravno ta Tlada ni omahovala, ampak je trdno, odlečao in previdao vršila svojo dolžnost ia krivci ne smejo ter tadi ne bodo ušli zaalužeai kazni. Mislimo, da dobro ve naše ljadstvo, da se ob sedanjem osemurneiD delu noben železničar ue bo prezdignil, nobeden zgrudil vsled prevelikega dela iu trpljenja, ampak kvečjema marsikteri od pohajkovanja in pod težo vinskih dahov. Saj imamo sedaj komaj šesti do trstji del tiate- ga dela in prometa na železnicah kakor smo ga imeli med vojsko in pred vojsko. Kajbibilo, čebivse zahteve uresničili? Znano je, da vsled zmanjšanja prometa in zvišanja plač uslužbencev želeinie že sedaj ne izhajajo in jim mora država doplačevaii iz dragih svojih dohodkov. Ne ižhajajo železaic^ kljab tema, da so zvišale neizmeroo voznino za Ijndi in za blago. Oe pa bi Dgodilt vsem nenasitniui željam in zahtevam komunistiČnih voditsljev in njihovih pristašer, bi morala država zvisati še bolj voznine in poleg tega še velikanske svote \z ostalih državnih dohodkov plačeyati ouira, ki so le osem ur v deloma lahki slažbi. Odkod pa bi vzela denar? Morala bi odirati še bolj Jjudstro z davki, morala bi naravnost uničevati druge stai^^ve, posebno Še km8tsko ljudstvo, ako bi hotela zadostiti neprimernim zabtevam. Niti kot državnik, niti kot vedja delavnega kmetakega Ijudstva vlada in posebej dr. KoroŠec taga ni mogel storiti, zato so začeli boj proti njeaau, proti vladi in proti koriatim in potrebam največjega dela jugosloranskih državljanor sploh. Toda Ijudstvo ni zato tukaj, da bi plačevalo neizmerno visoke voznine za osebe in za blago, poleg pa še v daykik ogromne avote za one, ki se malo po železnih progah 8 nr sučejo, obračajo in deloma po* hajkujejo. Kaj bi pomenila zmaga komun i s t o v ? Zmaga komuolator bi pomenila strašen nered, neizmerno naailje malega števiia organizi* ranih nad velikanakim številom drngih. Zmaga bi odpravila osebno laatnino in državJjansko axobodo, za vse atanove izvzeto enega. Zavladale bi straeti, zdivjani eiementi bi delalj tako, kakor na Ograkom in pobijanje bi bilo, kakor je še 36daj v Rasiji. Vlada je vedela, da ae vse to pripravlja, zato je bila irdna, odločna in močna. Vlada ve, da nikdar ni mogoče nživati ljubega mira in se veseliti varnoati in reda in c'a ni aiogoče nikdar nrediti države ia ojenega gospodarstva, ampak da gremo vsi skupaj neizogibao v pogin in propad, ako bo vaak teden prišel eden all drugi, nastavjl nož in dejal: vlada izprazni do zadnjega beliča svoje kase, nič te ne briga, aii jaz delam ali ne, ti samo daj ! Zato vlada in posebej dr. Koro5ec ni mogel in ae tudi ni botel ukloniti pred komuuiati. Kaj moramo storiti? Komunisti nam olkdar v'ada]i niao in nam vladati ne snaejo pa tudi ne bodo, ako bomo za sebe \n avojo kor'st in svoj obstoj atorili svojo dolžnost. Iu ta je: Trdno sklenimo svoje vrs^e v političnih, gospodarskih in atrokovaih organizacijah. Zdrnženi in ujedinjeni na en pr«gram, program krščanake pravičnosii in sporazuma vseb ntaaov. Upošte vati se smejo in morajo Ie prinerne in pravične zahteve vseh stanov. S porftenim, skupnim, premišljeuim delom in s eamozatajevanjem in požrtvovaluostjo uredimo laliko uašo državo in u- stvarimo blagostanje z& vse. Le poSteso delo n«| dobi tudi pošteuo plačik) f No^etno, da bi eni g-ospoiovali, imelt diktaturo iu uživaii, dragi pa samo pldčsvali, delali in trpsli. Tlačaniti sJovensko ia jagoslovanaka kmetsko Ijudstvo se nikdar več ne sme! Suženjstvo je suženjstvo, pa naj izhaja od grofa, ali od tnjf ga neroda ali pa od enega stana ! Potiti&na iii gospodarska svoboda mora veljatitadi za kmetako ljudstvo. Svreta in oedotakljiva naj ostane kmetu ia nje^ovim potomcem pravioa lastnine do zemlje, v katero polaga ves svoj trad, vbo s?ojo skrb, svoje upanje ia svojo Ijub«zenl Prar viea do laatnine pa mora kmetskema Ijudetvii ostati do pridelkov njegovih žuljev!