Knjižnica čas. „Naprej!“ v Ljubljani. ETBIN KRISTAN Strahovi. Svarilo vsem rodoljubnim Slovencem O, omin vsem dobrim Katoličanom. \? Ljubljani 1908. Založila ,,Delavska tiskovna družba" (r. z. z o. z.) :: Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. :: vil p; ru ni □□□□□□□□O rvjr ■vii I. Da se pomenimo! Prijatelji, učili smo se nekoliko zgodovine, kaj¬ neda? Torej vemo, kdo so bili Vandali, Huni, Obri, Tatari in kaj so počenjali. Vandale hočejo sicer najnovejši zgodovinarji rehabilitirati kakor Ksantipo, toda tako ne premagajo vkoreninjenih tradicij, kakor se oklesti hruška. In glejte — ponavljajo se stari časi, zopet prihajajo barbari, ki jim ni nič sveto, destruktivni elementi, sovražniki vsega, kar je, skratka: Socialisti. Prišli so tudi med naše dobro slovensko ljudstvo in trepetaje se vprašujejo čuvaji narodovega blagra, kaj bo iz tega? Bog daj srečo francoskim in amerikanskim socialistom, ampak pri nas ne potrebujemo tega blaga. Kajti naš narod je od nekdaj bogaboječ, ponižen in skromen, so¬ cializem je pa rastlina, ki je zrasla na tujem gno¬ jišču in kdor jo hoče presaditi na slovenska tla, je , sovražnik naroda in domovine. 3 1 * Prijatelji, vse to mora biti resnično. Kako bi bilo mogoče, da pojo to pesem vsi rodoljubni in vsi katoliški časopisi od Drave do Adrije, da jo deklamirajo pobožni jeziki po stolnih in farn h in podružničnih cerkvah, kjerkoli se zbira verno ljud¬ stvo? Nekoliko desetletij je tega, ko so strašili otroke s »krvavim stegnom*, s »parkljem* in s «špičkarji». Sedaj so začeli strašiti dorasle in nedo¬ rasle otroke s socialisti in s socializmom. In čim dalje več je teh strahov. Hudo je, da hodijo o belem dnevu po svetu. Nekdaj so bili strahovi spodobni. Imeli so svojo uro ponoči in kadar je odbila ena, je bil konec rajanja; celo po starih gradovih je bil tedaj mir; le miši in podgane so smele še pozneje uganjati burke. Tudi spoznati jih je bilo lahko; po pred¬ pisu so imeli belo uniformo, sestavljeno iz rjuh in rožljali so z verigami. Sedanjim strahovom pa ni svet ne dan ne noč; pa še po rdeč ; h kravatah se ne spoznajo, kakor v prvih časih, temveč oblačijo se kakor korektni rodoljubi in pobožni katoličani — če namreč dovoli domači finančni minister. Tudi govorč in pišejo slovensko, navadno čistejše od navdušenih patriotov in nežnih frajlic. Položaj je siten. Strahovi so med nami, bo¬ disi da so ušli iz hudičeve torbe, ali pa jih je vrag namenoma poslal med nas. Tudi se ne da tajiti, da rodi peklensko delo že sadove. Kaj sto¬ riti spričo očitnega pohujšanja? 4 Daniel je šel naravnost med leve. Razni svet¬ niki so poiskali izkušnjavo, da so jo bolje spoznali in lažje premagali. Vsak vojskovodja rekognoseira, preden začne bitko — če namreč ni salonski ge¬ neral. Ne bo torej drugače, prijatelji, kakor da po¬ gledamo tudi mi z rodoljubnim namenom med strahove, kajti le priznajmo si povsem na tihem, da jih ne poznamo. Seveda, če nanese pogovor pri kozarcu cvička, zna za silo vsakdo kaj povedati o socialistih; prekucuhi in brezverci so — vsak vpokojeni žandar vč to resnico. Nekateri pa vedo še več. Na Ruskem mečejo socialisti bombe; na Fran¬ coskem vladajo socialisii in trpinčijo duhovnike; na Nemškem zabavljajo, kadar govori Viljem; po¬ vsod jemljejo ljudem boga in narodnost; nemški socialisti so šovinisti, naši pa prodajajo domovino; vprizarjajo štrajke; hočejo svobodno ljubezen; uničujejo srednje stanove in jemljejo kmetu zemljo. To je bogato znanje. A vendar: Z vso to učenostjo se izhaja, če — ni blizu socialistov. Toda modrujte v tem tonu, pa naj prisede socialist k stalni mizi in kmalu smo vsi skupaj v zadregi. Hudičev komisar začne o kapitalizmu, o produk¬ tivnih sredstvih, o dohodkih brez dela, o mezdi in vrednosti dela, skratka o pojmih, ki jih še naš fant v drugi latinski šoli ne pozna. V takem slučaju je dober recept ta: Reci, da so to vse skupaj fraze, da že poznaš vso socialistovsko zalego in da ti 5 učenost iz knjig ne imponira. Tako se človek reši neprijetne debate. Toda rešitev je le polovična. Kadar gremo domov, nas vendar moti občutek, da je preklicani socialist opazil našo zadrpgo. Zares celo v konver- zacijskem leksikonu, ki ga imajo v vsaki boljši kavarni, je o delu, o socializmu, o socialni demo¬ kraciji, o sociologiji več, kakor mislimo mi, kadar smo najbolj pogumni. Navsezadnje bo naš hlapec, če je organiziran, več vedel o teh rečeb, kakor mi. Seveda on živi med socialisti, ampak neprijetno je vendar. Torej, prijatelji — oglejmo si stvar! Česa bi se bali! Saj smo v veri in v rodoljubju dovolj utrjeni. Ne premotijo nas niti sirenski glasovi, kaj še, da bi se bali za svoje nazore. Pred strahovi, ki še celo niso pravi strahovi, pa že ne bomo be¬ žali. Ge je sedem Švabov lahko šlo nad zajca, gremo tudi mi lahko nad Luciferjevo žlahto in kadar jo spoznamo dodobrega, se zmagoslavno vrnemo kot navdušeni tretjeredniki in koreniti ro¬ doljubi. Ge se kaj utrudimo, pa prinese Pepca Štefan cvička in okrepčamo se tako temeljito, da vzame vse strahove strah. Kajti »stara navada je železna srajca* in »kri ni voda*. »Pri nas je korajža * 6 K k/ar n. Naš krasni svet. Mnogo je strank drugod in pri nas ; bojujejo se, obrekujejo se, a nekaj jih končno vendar veže: svoje cilje imajo lepo pred nosom, da se jih do¬ seže z roko — vsaj v mislih. Lahko se govori o njih namenih, ne da bi si človek moral preveč razbijati glavo. Križ je pa s socialisti, kajti oni ne poznajo mej. Vse je za nič in kar svet bi prekuc¬ nili. Kdo je še slišal od liberalcev, nacionalcev, klerikalcev take besede: Socialna revolucija, nova družba, država bodočnosti? « Namreč: Kar se tiče »države bodočnos(i>, moramo resnici na ljubo priznati, da o njej na¬ vadno ne govore socialisti, temveč njih bojeviti nasprotniki, če jih n. pr. vprašujejo, kako se bodo v »državi bodočnosti* zidale hiše, kdo bo tam vzgajal otroke, kdo bo dobil lepo, kdo pa grdo ženo i. t. d. Socialisti sami so hujši. Oni namreč za bodočnost sploh ne priznavajo »države*, temveč 7 se jim sanja o nekakšni »svobodni družbi*. To ni le anarhistična fraza, temveč komur se zljubi, Ci¬ tati Marksa, Engelsa, Bebela i. t. d., se lahko pre¬ priča, da hočejo odpraviti državo. Na vsak način je »revolucija* beseda, s ka¬ tero se naravnost bahajo. Sedanjo družbo hočejo strmoglaviti — v tem oziru ni dvoma. Kdo je še slišal, da bi dobro vzgojen državljan veličal punt in prekucijo? Ce vemo le to o socialni demokra¬ ciji, nam je jasno, da imamo opraviti s hudobijo. Toda poslušajmo vendar, kaj pravijo socialisti. Nekam težko se je meniti ž njimi, ker začenjajo bar od začetka sveta. Miroljuben rodoljub se spomni včasi na dijaška leta in je zadovoljen, če se ga ne nadleguje z rečmi, ki so davno pokopane in po¬ zabljene. Socialni demokrat pa brska neprenehoma po preteklosti kakor kokoš po gnoju, češ, kdor hoče razumeti, kar je, mora vedeti, kaj je bilo. In tako pravi: Na svetu mine vsaka stvar, pa bo minila tudi sedanja družba. Ona ni od večnosti, torej tudi ne za večnost. Naše zemlje, našega solnca, celega na¬ šega svetovnega zistema nekdaj ni bilo in čeprav se bodo svetovi, ki jih vidimo, sukali še milione let po vsemirju, pride vendar čas, ko izginejo drug za drugim, da nastanejo zopet novi. Navsezadnje — to je resnica, ki se lahko prizna. Učenjaki trdijo res take reči in jih doka- 8 zujejo. Še sveto pismo pravi, da je bil svet vstvar- jen v šestih dneh, torej ga prej ni bilo. A kaj ima to opraviti s socializmom? Cujmo: Če svet ni večen in neizpremenljiv — pravi socialist — kako naj bi bila večna, neizpremenlji' a, družba, prebivajoča na zemlji? Najprej je moralo biti bivališče za ljudi, potem so šele prišli ljudje — in sicer po dolgem, dolgem času — in ljudje šele so si osnovali družbo. A ker se se sami iz- preminjali, se je morala izpreminjati tudi njih družba. Morala se je in v resnici se je. Ljudje, ki so tekali nagi po zemlji, ker niso imeli ne platna, ne sukna, ne igle, ne Škarij, ljudje, ki niso našli gotovih hiš, miz in postelj, ljudje, ki niso znali užgati ognja, torej ne kuhati in ne peči, so mo¬ rali živeti drugače kakor mi, ki nam služi par, plin in elektrika. Kaj so vedeli ljudje, ko so živeli v po skalnatih brlogih, o gramatiki, o cerkvah, o gle¬ dališčih, kaj o šampanjcu, o svilnatih nogavicah in o literarni kritiki ? . . . O Dobro, dobro. Saj vemo sami, da pred dese¬ timi leti ni bilo električne železnice v Ljubljani in da izdelujejo v tobačnih tovarnah cigarete s stroji, dočim so jih prej sukali z rokami. Ampak to — Ampak to, pravi socialist, nam kaže, da je tisto, kar je prišlo novega, izpodrinilo ono, kar je bilo starega. Kjer so nekdaj stale lesene koče, so 9 danes hiše iz kamna in opeke. Lesene kajže so se morale umakniti, da so se mogle zidati nove palače. Kar je, mine in porodi se novo. Saj tudi človek umrje, otroci pa naraščajo. Družba, v kateri živimo, je plod tisočintisoč- letnega razvoja. Najraznovrstnejše oblike skupnega življenja ljudi je gledal svet, a vse so morale izgi¬ niti, druga za drugo, da je nastal prostor za se¬ danjo. V jeseni popada listje z drevja, spomladi skopni sneg; kjer je bilo nekdaj morje, je danes suha zemlja; hrast se poseka in deske nastanejo iz njega; živali, ki so živele po širnih krajih zemlje, so izumrle; mesta je zasula lava in pepel iz og¬ njenikov ; iz morja se vzdigne otok in celi kraji se pogrezajo v njem. Vse, vse se izpreminja, izginja. Edino naša družba, prav sedanja družba naj bi ostala neizpremenjena, nedotaknjena, taka, kakršna je, do sodnega dne? To se pravi, da bi moral obstati svet! Vse, kar raste, leze, hodi, bi naenkrat moralo dobiti večno življenje, ampak nič novega ne bi smelo priti vmes. Nobena misel se ne bi smela poroditi v glavi, ki ne tiči že v njej, vsaka iznajdba in vsako odkritje bi moralo biti izklju¬ čeno, ničesar se ne bi smeli naučiti, ničesar ne pozabiti. Postati bi morali žive mumije, ki ne bi imele druge naloge, kakor varovati, kar je. Kajti če bi ostalo le življenje v nas, bi bile izpremembe ne¬ izogibne, ker življenje je izpreminjanje. 10 Morda pa — vprašuje socialist ironično — bi vendar radi živeli? Morda imamo celo voljo, ži¬ veti ? Zlodja! Tega pa vendar ne moremo zanikati. In — glejte! Že se spet smehlja: — Torej imamo voljo, odpravljati staro in vstvarjati novo; torej hočemo izpreminjati, hočemo reforme. Se več: Hočemo revolucijo. Hočemo revolucijo, kajti revolucija je večna. Ko se je odtrgal od solnca ognjeni obroč, iz ka¬ terega se je razvijala naša zemlja, se je javljala v večnem plamenu revolucija; ko je prva kal rastline prerila prst in pomolila vršiček na dan, je rastla revolucija. Ko je človek jemal prirodi kos moči za drugim, je rebeliral. Revolucija je bila, je in bo. Neumrjoča je kakor svet. A po kakšni pravici jo preklinjate, miroljubni meščani in pravoverni kmetje? Da ni revolucija podrla fevdalnega absolutizma, bi imelo meščan¬ stvo še dandanes edino pravico, plačevati davke, a kadar bi se prikazal plemeniti gospod, bi se moralo klanjati njegovi milosti kakor Kitajec man¬ darinu in če bi visokorodni grof oklofutal ali oplju¬ val meščana, se ta še pritožiti ne bi smel. Da ni revolucija obunkala nekdanjega socialnega reda, bi bili naši kmetje še ponižni tlačani, ki bi jih oskrb¬ nik upregel pred pljug, če bi se mu hotelo, hčerko bi si pa poklical gospod grof v graščino, če bi mu bila všeč za par noči. 11 Če je v sedanji družbi sploh kaj svobode, je to zahvaliti edino preklinjam revoluciji. Ampak sedaj je stvar seveda drugačna. Nek¬ danji purgarček, ki se ni upal na ulico s klobukom na glavi, ima danes tisočake v hranilnici, gre po leti na Bled, pošilja hčerke v licej in z močjo de¬ narja je velik gospod. Torej mu ni treba nič več revolucije, da bi mu razcapanci vzeli, kar ima! Postojmo! Gospoda — če se ne motim, čislate etiko. Moralo spoštujete nad vse in dobri kristjani ste. Celo načela imate. Ampak kje ostane pravzaprav načelo, če velja samo dotlej, dokler je Vam ko¬ ristno ? Kakšna etika je to, ki pravi: dokler se mi slabo godi, smem razsajati; kadar imam vsega dosti, mora biti mir? Toda to le mimogrede, ker je krščanstvo nekdaj učilo, da se ne sme storiti bližnjemu, česar se sebi ne želi. Vprašanje je pa to: Ali je sploh kak raz¬ log, bati se za sedanjo družbo? Ali je naš sedanji človeški svet res tako krasan, da bi ga bilo treba ščititi s kanoni in z bojnimi ladjami, z ječami in z vislicami ? «Vse, kar je, je vredno, da pogine?* Ce bi bilo mogoče, obraniti družabni red, kakršen je, bi ne bilo vredno. Kajti če ne bi mogli ljudje osnovati boljše družbe, bi zaslužili, da prekosi opica člo¬ veka. 12 Resnica je pač, da je sedanja družba taka, kakršna mora biti. Razrila se ni, kakor dolga vrsta slučajev, brez reda in pravila zmetanih na kup, temveč po stalnih, nespremenljivih zakonih, po katerih se je ravnal razvoj od začetka začetkov in se bo ravnal na veke vekov. Zato pod milim nebom ni kmalu kaj tako smešnega, kakor znani stok nad dvajset let starih ljudi, ki se neprene¬ homa spominjajo nekdanjih «zlatih» časov in zače¬ njajo vsak stavek z vzdihom: «V mojem času...» Seveda je bil krompir takrat cenejši in znanci iz desetih fara so se shajali ob sejmih na kvante. Ampak doma so prižigali trske in kdor je hotel videti cesarski Dunaj, se je moral priprayljati na pot kakor Columbus, ko je šel odkrivat Ameriko. V tem protislovju se sploh lahko zasači izmed desetih ljudi vsaj devet: Zjutraj preklinja socialiste, ki hočejo prekucniti sedanjo vzorno družbo, zvečer pa stoka, kako je sedaj vse slabo v primeri z nje¬ govo mladostjo. Sreča je, da se ne zaveda, kako se bije po zobeh, ker bi ga sicer grdo bolelo. Toda če je družba res morala postati taka, kakršna je, vendar še ni nikjer zapisano, da bi morali biti vsi ljudje zadovoljni ž njo. In gola resnica je la, da je za milione ljudi sedanji svet pravi pekel. Katoliški filozofi, ki študirajo, kako bo hudič mučil grešne duše, se trudijo prav po nepolrebnem. Oči naj odpro in ozro naj se po 13 svetu, pa bodo našli tukaj mučeništva, da si ne more najženialnejši satan izmisliti hujšega. Ge bi bila beda tega sveta skrita, da bi se prišlo do nje tako težko, kakor do rimskega pa¬ peža, bi ne bilo Čudno, da se ljudje potegujejo za sedanji «red» kakor cigan za svojo nedolžnost. Ampak kdor ne gre iz hiše in le čita časopise, ki dannadan poročajo o neštetih samomorih, o razširjanju tuberkuloze, o tatvinah in roparskih umorih, o eksplozijah, o sodnijskih razpravah z berači i. t. d. i. t. d., bi se lahko prepričal, da imajo vendar nekateri ljudje prav, če so nezado¬ voljni. Nihče ne pravi, da ni na svetu prav nič lepega. Ampak kaj pomaga lepota, če je nedo¬ sežna? In po deželah je vendar na tisoče ljudi, ki res ne užijejo nikdar nič lepega in dobrega ter bi se bili že davno sami pokončali, če bi ne bilo v dušah upanja. A koliko jih je, ki izgube še to, če jih je varalo leta in leta in poiščejo rešitev v vodi ali pa v ciankaliju? Nekoliko milionov jih je pa, ki si ohranijo upanje edino s socializmom, napol¬ njujočim jih s prepričanjem, da se mora izpre- meniti življenje, ker imajo voljo in moč za to. Vi dobri kristjani, ki ne zasmehujete upanja v ču¬ deže in v neznane moči, nimate pravice, rogati se upu, ki se oslanja na svojo, na znano moč, na moč, ki je tisočletja vstvarjala za druge in hoče končno vstvarjati tudi zase. 14 W)5^»S)52SS8ŽSSRfiS35fiS35ž5S)5ŽSSK »^fc?2S5J2S5?2K?2fc?2SS2S5?2K m. Kako živimo? Kdo pa je pravzaprav zadovoljen v naši »pre¬ lepi, preljubljeni» dražbi? Ge bi razpisali najvišjo ceno za tistega, ki lahko dokaže, da še nikdar ni izražal svoje nezadovoljnosti, bi najbrže prišli v najhujšo zadrego, da ne bi mogli nikdar izplačati nagrade. Pač pa nimamo v vsakdanji matematiki številke, ki bi izrekla svoto večno nezadovoljnih in opravičeno nezadovoljnih ljudi. Saj ne pripovedujemo nič novega. Kdo pa ne vč, da je tako? Koliko bistroumnosti je pa treba za spoznanje te resnice? Ljudje božji, če imate oči in nekoliko časa, ne hodite v gledališča iskat tragedij. Okrog vas, pred vami, za vami jih je toliko, da jih vsi pisa¬ telji vseh narodov ne spravijo v knjige in na oder. Ampak v gledališču vam teko solze v curkih, če pogine nedolžen človek, ki si je osvojil v treh kratkih dejanjih Vaše simpatije. V živem življenju 15 pa padajo pošteni ljudje kakor snopje ali pa pre¬ našajo leta in leta muke, kakršnih bi ne bila mogla izumiti nobena mučilnica svete inkvizicije, a ne le, da vam nobena solza ne orosi očesa, še indignirani zakolnete, če vam kdo sporoči tako tiho tragedijo. Kajneda: Človek je ustvarjen po božji podobi, če govorimo s svetim pismom; človek stoji na naj¬ višji stopnji organičnega razvoja, če poslušamo znanost. Kaj pa naj porečemo, ko vidimo, da živi na tisoče teh najvišjih bitij žalostnejše življenje od črne živine? Tujec, ki bi prišel z Marsa ali s kakšnega Si- riovega planeta, bi nas morda prvi dan visoko spo¬ štoval. Videl bi bela mesta s krasnimi palačami in ponosnimi cerkvami; znanstveni zavodi bi se šopirili pred njegovimi očmi, da bi se jim moral klanjati in visoka umetnost bi ga kar oslepila. Potem bi mu pokazali bogate trgovine, skladišča, izložbena okna in povsod neskončne sklade vsako¬ vrstnega blaga za potrebo in za najvišje razkošje. Odpeljali bi ga na deželo, umno obdelano in po¬ krito z zlatim klasjem, s sočno travo, z vinogradi in vrtovi in s šumečimi gozdovi. V umetnih parkih bi se lahko spočil v prijetni senci ob šumečih vo- dopadih in vodoskokih. Z luksurioznim brzovlakom bi ga odpeljali do morja; spotoma bi mu v na¬ glici pokazali razne tovarne in razložili, kako ogrom¬ na bogastva se izdelujejo v njih. V luki bi ga 16 že pričakovali, ker bi jim brzojav ali pa telefon bliskoma sporočil njegov prihod in če bi bil že večer, bi se ob sijajni električni razsvetljavi lahko ogledoval ugodno kakor po dnevi. Videl bi veli¬ kanski promet na železnicah in parnikih, z raz¬ košno jahto bi ga odpeljali na morje, razkazovali bi mu umne, koristne in prijetne naprave in ko bi imel vsega dosti, bi lahko v prvorednem hotelu počival kakor v Abrahamovem naročju. Potem pa bi bilo dobro, da bi se kmalu vrnil tja, odkoder je prišel. Zaradi dobrega glasu naše zemlje si ne bi mogli želeti nič druzega. Kajti če bi ostal dalje, bi se njegovo spoštovanje razblinilo kakor radium v emanacijo. Nebeški dobrotniki! Saj je na svetu res vse polno lepot in toliko bo¬ gastva, da bi se lahko dobro godilo ljudem, če bi jih bilo dvakrat toliko po kontinentih in otokih, kakor jih je. Ali se jim pa res godi tako dobro ? V skladiščih imamo neizmerne zaklade živil, blaga za obleke in obutala, za hišno porabo i. t. d. V skladiščih, da! Ampak živi ljudje nimajo toliko črnega kruha, da bi šli zvečer z družinami lahko siti spat. Potepuhi! — pravite. Ljudje, ki jim smrdi delo! . . . Ali ne čutite, da vam stiskajo grlo te besede? Da jih izrekate samo v lastno tolažbo, pa že slutite, da nimajo pravega temelja? Seveda, brezposelni ljudje so na svetu. Neka¬ teri izmed njih ne marajo dela. Izprideni so. Pa niso vsi tako razcapani. Koliko jih je, ki jih dičijo 17 a ponosni naslovi in vozijo se v prelestnih kočijah! Delo jim smrdi, ampak ker imajo dovolj denarja, imajo pravico lenariti in ljudje jih spoštujejo prav zato, ker ne delajo nič. Čudno spoštovanje! Ampak vsakdanje. Drugi so razcapani. Po ulicah se klatijo, do¬ kler jih ne zaloti prvi policaj. Potem jih vtaknejo po primernih paragrafih v luknjo in kadar pridejo spet med ljudi, se potepajo do prvega paragrafa in do prvega žandarja. Naposled jih kaznilnica po¬ koplje na državne stroške. Zaničevani ljudje, ki zaničujejo življenje. Toda — kdo nam je dal pravico, da jih za¬ ničujemo? Ali je to zaničevanje res pošteno? ri miiione! Niso ušli iz tovaren in se jim ni pri- studilo delo. Leta in leta so nosili svoje zdrave kosti v kapitalistična podjetja in so tara puščali " svojo živo moč, ki se je na čudovit način izpre- rainjala v vsakovrstno blago. Tisti krasni servis iz svetle kovine, ki ga imaš na kredenci v obedoval¬ nici, se blišči, kakor da bi bil vzet iz solnca ; dragi sosed, v teh prelepih posodicah tiči dober kos de¬ lavskega zdravja in nikar naj ti ne pokvari obeda zavest, da je bil ves poškropljen z delavskim zno¬ jem, morda tudi z delavsko krvjo. Lela in leta so delali možje v tovarnah in rudokopih. Za svoje zdravje, ki je ostajalo tam, so dobivali mezdo. B.la so leta, ko je njih posejano zdravje rodilo preobilen sad in kapitalisti šo govo¬ rili o imenitni konjunkturi. Sadove so pospravili v svoje blagajne, ki imajo čudovito lastnost, da se - razširjajo kolikor je treba. Delavci pa so dobivali « mezdo*. Zanje je bila dobra industrialna letina brez pomena. A ko je nenadoma prišla suša, so ostali de¬ lavci pred vrati. «Ni zaslužka,* so dejali kapita¬ listi. Ničesar niso zakrivili delavci, a vendar so naenkrat obsojeni na najhušjo kazen: Na stradanje. 20 V kratkem času se jih je nabralo štiri milione. Pomorske družbe niso imele dosti parnikov, da bi bile sprejele vse zbegane ljudi, ki so se v obupni uri hoteli vrniti v domovino, katero so bili zapu¬ stili, ker jim ni dajala kruha. Na tisoče jih je odšlo v Evropo, stradat doma, a še jih je ostalo v Ameriki štiri milione. Brez dela, brez denarja. - Najprej se je oglasila revščina, potem pomanj¬ kanje, pa stradanje, pa lakota, pa brezstrešje, pa obup. Dragi moj, vem, da se nikoli nisi ukvarjal s takimi mislimi. Toda moral bi se, kajti verjemi: Dotikajo se tudi tebe. Pomisli: Včeraj je bilo dela in zaslužka. Življenje ni bilo knežje, ampak živelo se je. Ge ni bilo fazanov, je bila slanina. Jedlo se je zjulraj, opoldne, zvečer; popil se je kozarec vina, vrček piva. Vsi so bili dostojno oblečeni. A danes se vrti tisočerim v glavi; v vseh možganih kljuje vprašanje: Kaj bo? No, začetkoma se prebije. Od zadnjega tedna je še nekaj denarja v miznici. Varčevati se mora, ker nihče ne vč, kdaj pride zopet kaj v žep. Ge je žena pri hiši, mora napeti vso svojo pamet, da iznajde cenejše kosilo in večerjo. Par tednov se bo potrpelo, potem, ko bo zopet dela, se že po¬ lagoma popravi vse. Toda par tednov mine in dela ni. Še nekoliko tovarn se je zaprlo; še par tisoč delavcev je na cesti. Tovariš, ki bi bil v naj¬ hujši sili posodil kaj malega, je sedaj sam brez 21 zaslužka. Skrb narašča. Morda je drugje kaj dela? Slabše bo plačano, toda sila kola lomi. V časo¬ pisih so včasi taki oglasi. V mestu so posredoval¬ nice. Ampak preveč jih je, ki iščejo zaslužka. Treba se je že ob štirih zjutraj nastaviti, da ne pride kdo bolj zgodaj. Toda — kje dobiti dela za štiri milione ? .. . Morda vendar — jutri, če ne danes. Jesti se mora pa tudi danes. Brez denarja seveda ni nič. V hiši pa ni več vinarja. Zastavnica 1 . . . Hudo je, ampak kaj 1 Kadar bo zaslužka, se že rešijo cape. Polagoma se znese tja vse, kar sprejmol Previdni so tam, kajti preveč je gostov. Naposled tudi tukaj ni več pomoči. In gospodar terja najemnino. Dva tedna že čaka, pa «ne more več». »Boga zahvalite, da vas vržem lena cesto ...» In kaj sedaj? Nekaj ropotije, ki ni za nobeno rabo, žena, par otrok, obupen oče; v daljavo drži cesta, nad glavami je nebo, v glavah pa prazno — prazno... kakor v želodcih. Kaj ? Kam ? . . . Vprašanje, vpra¬ šanje — odgovora ni. Na to še nikdar nisi mislil, sosed ? Ne, nimaš prav 1 Take reči se ne gode samo v Ameriki. Tudi Evropa se industrializira in rodi krize. Tudi pri nas, tudi pri nas. Stradalci ti nič niso mar, praviš? Sam imaš toliko, da ne pogineš, meniš? No, tudi akcijske družbe so že bankrotirale in nikjer ni za¬ pisano, da se ne bo v tvoje deln : ce danes, jutri lahko zavijal sir, če ga bo kaj. In hranilnice, še 22 če so katoliške, niso zidane na skali, ki je Peter Ampak če te do smrti ne doleti nič takega, vendar pomisli malo: Na tisoče ljudi je brez dela; pridne roke morajo počivati, ker nimajo same oblasti nad delom. Očetje stiskajo pesti, ženam upadajo obrazi, otročiči bolehajo, jokajo in staršem se krči srce. Medle oči se ozirajo na vse strani, iščejo, čakajo — tu ni nič, tam ni nič — nikjer ni nič 1 Treno- tek za trenotkom je strašnejši. Stradati je hudo, gledati svojce, otroke, ki stradajo, je grozno. Se¬ veda — tudi — krasti je grozno — in ropati — in ubijati. Ampak gledati male otroke, ki hirajo, umirajo, a krožnik juhe bi jih morda rešil.. .! A kapljice juhe ni, če je ne — vzameš! In v glavi se vse vrti; v ušesih šumi otroški stok in možgane grabi blaznost, divja, strašno boleča blaznost in navsezadnje se stisne pest — Sosed, sosed, vendar bi bilo dobro, da po¬ misliš! 23 IV. Hudobec, Mora & Co. Ponoči in podnevi vidimo strahove, če sli¬ šimo, da napreduje socialna demokracija in se raz¬ širja socializem. Čudno! Kako da imamo časa za to? Kako da je za take strahove še kaj prostora na našem obzorju ? Ali res ni v sedanji družbi nič drugih strahov? Ali jih ni toliko, da se jih rešijo naše misli komaj v nedeljo, če zlezemo na hrib, pa nas včasi zasledujejo še tja? Svet ne more biti paradiž, ker je bil Adam tako neroden, da je šel Evini kači na limanice. V potu svojega obraza si mora človek služiti kruh, ker ga je tako srbelo, da je moral poseči po pre¬ povedanem jabolku. Dobro. Paradiž ne. Ampak zakaj bi svet moral biti pekel in zakaj bi moralo biti na zemlji več peklenščkov kakor v hudičevem taboru? Tega no¬ čejo razumeti socialisti in zares je težko dokazati, M zakaj se mora ljudem na zemlji slabše goditi, kakor grešnim dušam v vicah? Pa — pravite, da ni tako hudo na svetu. Seveda, to pravite le tedaj, če so se skrbi slučajno nekoliko skrile za peč. Danes govorite tako. Poča¬ kajmo vendar par dni; prav kmalu bodo vaše be¬ sede drugačne. Ge pa hočete misliti malo več, kakor prav na sedanji trenotek, se bodete spom¬ nili tolikih grdobij, hudobij, težav in križev, da bodete končno sami priznali: Na zemlji vladajo hudobec, satan in tovarišija. Toda resnice vendar ne bodete rekli. Na svetu vladajo ljudje. Le da je njih vladanje tako ome¬ jeno, da je tudi najmočnejši vladar še suženj, najsi se ne zaveda svoje odvisnosti. Ljudje vladajo, ampak vladajo samo navidezno tako kakor hočejo, v resnici pa tako kakor morajo, kajti nad njimi je moč razmer. To trditev štejejo zagovorniki sedanje družbe kaj radi socialistom v greh, češ, to je orientalski fatalizem, ki bi vzel, če bi bil opravičen, človeku vse dostojanstvo in vsaki upanje. Ako je človek slepa igrača nekake skrivnostne moči, ki jo ime¬ nujete »razmere*, tedaj je njegovo življenje zgolj karikatura, vsako stremljenje nezmiselno, edino pa¬ metno pa bi bilo, leči na hrbet, pa čakati, kaj ukrenejo razmere. Gotovo — če bi bil socialistični nauk fatali¬ stičen, tedaj bi bilo morda še pametneje, vzeti sa- ‘>.b mokres pa ga izprožiti vase. Kajti če hoče fatum našo smrt, moramo itak poginiti; če nam je pa dosojeno življenje, nas ne more ubiti nobena kroglja. Toda trditev, da stoji socialna demokracija na fatalističnem stališču je, če ne hudobna, pa vsaj zoprno zcfistična. Moči razmer se seveda ne da utajiti. Ge sem v puščavi, kjer na dvajset kilome¬ trov naokrog ni ne studenca, ne mlake, če nimam pri sebi kapljice vode ali druge tekočine, solnce pa žge, da bi smatral pekovsko peč za ledenico, tedaj bom trpel žejo, pa če bi imel tisočake v žepu in najabsolutnejšo voljo, da se napijem. In če me sreča v trenolku, ko mislim, da moram žeje um¬ reti, človek s sodom vode, pa mi je ne da rado- voljno, mu je najbrže vzamem, če le morem, dasi- ravno vem, da je rop pregrešen in prepovedan. Ampak socializem ni nikoli trdil, da je človek sl epo orodje slučaja, ali razmer, ali fatuma. Človek je plod razmer; z močmi, ki so mu jih dale raz¬ mere, pa zopet vpliva nanje in jih izpreminja; s tem pa neposredno vpliva na človeka, ki bo plod teh izpremenjenih razmer in ki bo po svojih last¬ nostih zopet vplival nanje. Iz tega sledi: Danes smo taki, kakršne so nas napravile današnje razmere; jutri pa bodo razmere take, kakor jih napravimo mi in v teh razmerah bodemo sami taki, kakršni bomo nujno morali biti. Na svetu je dandanes hudo. Človek bi mislil, da so ministri veliki gospodje in da se jim dobro godi. Pa se vendar jeze nad vsako opozicijo in kritiko in bore malo jih je, ki bi umrli s portfe- ljem v roki. Najbogatejše trgovske hiše se podirajo, mogočni voditelji držav in narodov žive v večnem strahu pred bombami in bodeži, slavni prvaki imajo nesrečno in bedno rodbinsko življenje. Kadar zmaga odkritosrčnost, prizna skoraj vsakdo, da je nezadovoljen. Ce bi se zbralo vse tarnanje v en glas, bi ne bilo slišati nobenega druzega ropota na svetu. V svoji kratkovidnosti pa iščejo ljudje »krivca*. Kdo je tisti hudobec, ki nas peha v nesrečo? Kar pa pride socializem in pravi: Tistega osebnega satana, ki ga iščete, da bi mu naložili vse grehe sveta, sploh ni, ampak godi se vam tako, kakor se vam mora goditi v razmerah, ka¬ kršne so. In če si hočete pomagati, ne tarnajte, O ne podstavljajte nog posameznikom, temveč izpre- menite razmere sebi v korist. Toda če smo dospeli do te točke, pride naj¬ važnejše vprašanje: Kako? Nikar se pa ne prenaglimo. Najprej moramo vedeti, kaj nas najbolj teži v sedanjih razmerah. Ne »kdo*, pač pa »kaj* je krivo, da nismo srečni? Rekli smo že, da ne moremo iskati nebes na zemlji. Človek je nepopolno bitje, tudi vsi ljudje skupaj so nepopolni, že zato si torej ne morejo 27 urediti brezpogojno popolnih razmer. S takimi vprašanji so se ukvarjali nekateri utopisti, ki pa tudi niso dosegli ničesar, ker je bilo nemogoče. Pač pa smemo vprašati: Kakšna bi morala biti družba, da bi dala svojim elanom toliko sreče, kolikor je more uživati človek po naravi. Kaj ovira v sedanji družbi tako srečo? Kdo je (isti »hu¬ dobec* ? Prijatelji! Nihče nas ne posluša. Lahko smo torej odkritosrčni. V večji družbi je to težko, kajne ? V mladosti so nam toliko pripovedovali o idealizmu, da nas je sram priznati svojo materialno naravo. Visoke cilje moramo imeti, kolikor mo¬ goče take, da jih sploh ne morejo izraziti besede človeškega jezika. Prostaško je, govoriti o želodcu, o raztrganih hlačah, o dolgovih. Ampak ker so vrata res zaklenjena, snamemo lahko tisto nerodno krinko, ki jo zaradi svete konvencionalnosti no¬ simo noč in dan, in prav po tihem povemo, da nas vendar nobeno vprašanje ne muči tako, kakor materialno. Nobeno drugo nam ne prizadene to¬ liko skrbi in obenem nam nobeno ni tako gnusno. Ce imamo gmotne brige, je vsaka druga misel potlačena v ozadje. Celo spolne reči premaga kru¬ ljenje v želodcu. V šolskih knjigah so različne povesti, s kate¬ rimi se hoče izpodnesti ta resnica. Citali smo gin- ljive istorije o učenjakih in umetnikih, ki so v podstrešnih izbah trpeli mraz in lakoto, pa so 28 Vendar svetu darovali neprecenljiva dela. Ampak v knjigah je bilo tudi zapisano, da je zemlja sre¬ dišče sveta in solnce z vsemi zvezdami se pohlevno suče okrog nje. Ob bistrih potokih žive nedosežno * lepe Vile; blagodarne Rojenice polagajo otrokom neskončno srečo v zibelko in dobrosrčni škrati od¬ pirajo svojim ljubljencem oslepujoče podzemeljske zaklade. Tupatam verjamejo ljudje take bajke, zato pa vendar niso resnične. Kaj naj človek velikan¬ skega izume nocoj, če je moral davi lakote umreti? Pa kaj naj sploh dokažejo posamezne izjeme, če jih je kaj? Če možgani ne dobe hrane, prav tako ne morejo delati, kakor ne roka, če je izgubila moč. In še hujša kakor dejanska lakota, je morda' gmotna skrb, tista skrb, katere se reši v sedanji družbi komaj neznatna peščica ljudi. Ali je ta skrb neizogibna? Kje tiči njen glavni vzrok ? Ge ga najdemo, tedaj imamo hudobca. In potem lahko preiščemo, ali ga je moči ugonobiti in kako? Poiščimo ga torej! 29 v. Vzrok. Pravovernim katoličanom je lahko. Ni se jim treba mnogo ukvarjati, če hočejo vedeti, zakaj ni popolne sreče na svetu. Naj bi Adam in Eva ne bila grešila, pa bi bila še danes v paradižu, kjer ni bilo nikakršnega pomanjkanja. Košček jabolka je torej kriv, da morajo ljudje trpeti zlo v vseh mogočih podobah. Katolicizem je velik in močan, ampak ljudem vendar navadno ne zadostuje njegovo tolmačenje. Naši starši v raju so okusili sad spoznanja in od tistih dob nas preganja apetit. Tudi mi bi radi spoznali, a lepa pravljica o paradižu nam ne po¬ maga v tem. Ce smo vsi Adamovi sinovi in za¬ radi njegovega greha obsojeni, nam ne gre v glavo, kako da je kazen tako neenaka. Kako da ima eden za kazen palačo in vilo ter pet milionov dohodka na leto, drugi pa beraško malho in žandarja za petami. 30 «V potu svojega obraza si boš služil krub> — je bilo rečeno človeku, Morgan je človek, knez Švarcenberg je človek, Pij X. je človek, uči¬ telj Tesnopasnik je človek, zidar Strmogled je člo¬ vek. To je prirodoslovna resnica. Ampak kje je ostala ona druga resnica o potu in kruhu? Težko bo kdo videl Morgana, Švarcenberga, Pija in še marsikaterega takega, da bi se potil za svoj kruh, kateremu bi navadni ljudje najbrže rekli pogača in pečenka. Tesnopasnik in Strmogled se pa pogo- stoma potita tudi brez kruha. Bodisi torej že kakorkoli s katekizmom — zadoščati nam ne more njegovo razlaganje. Ge hočemo spoznati vzroke, se moramo že nekoliko potruditi, da jih najdemo. Ampak le nikar strahu; tako težko to ni, kakor junaštva kraljeviča Marka. Da more živeti, potrebuje človek predvsem hrane, obleke in stanovanja. Ge ima vse to, je njegovo življenje še borno. Ampak če nima hrane, tedaj sploh ni življenja. Vsi vemo, da se živež prideluje z delom. Ge bi komu podtikali, da ne vč tega, bi bila žalitev nesramna. O puščavnikih pripovedujejo, da so živeli ob koreninah in kobilicah. Ampak malokdo ima tako dober želodec. Še takemu mesu, kakršnega je jedel kralj Atila izpod svojega sedla, bi se ne ripvadil vsakdo in še tistega ni bilo brez vsega dela. 31 Na vsak način pa je treba' dosti dela za vsak¬ danji «kruh», ki ga potrebujejo količkaj civilizirani ljudje. Ampak česa je treba za delo? Zmožnosti na vsak način; zdravih rok, zdrave pameti, primernega znanja. Toda čudno: Človek ima lahke vse to, pa vendar — nima dela. Strašno neumno je to slišati. Ce hočem delati, kdo bi mi mogel braniti? Krepak sem, mlad, znam, kar je treba — in vendar? Prijatelj, in vendar ne smeš delat’, če ti ni dovoljeno. Ce se ti ne da dela! Nezaslišana logika je to, pa je vendar oficielna logika kapitalistične družbe. Delati se mora po božjem in človeškem zakonu; angel je napovedal človeku pot obraza njegovega, postava preganja človeka, ki mu smrdi delo — seveda le tedaj, ako je revež. Ampak — prepovedano je delati, če se človeku ne podeli delo! Kako je ta očitna blaznost mogoča? S samimi rokami in s pametjo se ne more delati nič. Treba je tudi snovi, n. pr. za kruh moke, drože, soli i. t. d., za moko žita, za žito semena; razven tega pa delavnih sredstev. Tudi če imam vso tvarino za kruh, ga ne morem zme¬ šati, zmesiti in speči s palci na dlani, ampak treba je za to raznih priprav. Teh pa nima tisti, ki bi rad delal, ampak drug človek, ki se mu pravi gospodar. Ce hočem delati, ga moram prositi, da mi dovoli. Ako pravi 32 «ne», je pa «ne»; in če pravijo vsi mojstri, kar jih vprašam, «ne», mi ne pomaga živ krst, da bi delal in izpolnil božjo postavo. A če ne dobim dela, tudi nimam kruha. In tako je moj obstanek, g je moje življenje v rokah drugih ljudi, ki morda sami ne znajo, kar znam jaz, ki pa oddajajo delo po svoji volji, ker — so gospodarji delavnih sred- • štev. No, kruh se izdeluje še marsikje po malih pe¬ karnah. Ampak pomislimo na drug*e potrebščine, ki j h vstvarja delo s pomočjo velikih, velikanskih in dragih delavnih sredstev, s pomočjo ogromnih strojev v ogromnih tovarnah. Polagoma izpodri¬ vajo taka velikanska podjetja sploh proizvajanje v malem. Nekdaj si je vsakdo naročeval hlače in suknje pri mojstru krojaču, ki je imel nekoliko igel, vatel, škarje, gladilo, niti, pa mu je to skoraj zadostovalo. Pa je prišel stroj za šivanje in moj¬ ster, ki ni hotel zaostati za drugimi, si ga je moral 0 omisliti. Pa se je stroj povečal, prišli so še drugi, komplicirani stroji. In danes je tako: Ge imam dovolj denarja, si postavim velikansko poslopje, namestim vanje čudovite stroje, najamem ljudi, ki znajo ravnati ž njimi, v skladišče naložim ogromne kupe suknja in druzega blaga in tedaj se začne: V eni sobani režejo delavci rokave, v drugi hlač¬ nice, v četrti jih sestavljajo s stroji, v peti delajo žepe in na krajih se skladajo gotove obleke razne mere, pa gredo v prodajalnice, krojaški mojstri 33 3 pa stiskajo pesti, ko gledajo, kako hodijo njih nek¬ danji odjemalci v tovarniško prodajalno, oni pa — nimajo dela, Ne le delavec, temveč tu li mojster ne more delati, če ga je volja, ampak če dobi dela. In če , ga dolgo ne dobi, izgine vsak razloček med njim in delavcem, končno je sam proletarec, kakor oni in mora iti prosit v tovarno, ki ga je uničila, za • delo. A če v tovarni nočejo, jih ne prisili nihče, da mu dajo dela. Kdo še ni šlišal prismojene trditve, da soci¬ alna demokracija uničuje rokodelstvo in da ho¬ čejo socialni demokratje proletarizirati srednje stanove? Ceš: Kadar bodo na svetu sami prole¬ tarci, zmaga socialna demokracija . . . Tudi to je tak strah, ki ga slikajo na vse stene. Pa je žalostno, da se tresejo ljudem hlače pred takimi strahovi, kajti v svojem trepetu ne vidijo tistih strahov, ki hodijo res po svetu in bašejo ljudi v svojo vrečo kakor parkelj na Mi¬ klavžev ve če v. Srednji stanovi propadajo, to je že res. Ampak ne uničuje jih socialna demokracija, ki bi jim le rada odprla oči. A večinoma miže taki ljude, kakor tisti veliki tič v Sahari, ki skrije glavo, pa potem misli, da ni nevarnosti, če je ne vidi. Nekoliko več možganov bi se pa vendar lahko prisodilo lju¬ dem, kakor noju. 34 Kapitalizem in velika industrije sta nerazdrnž- ljiva. Z veliko industrijo ne more mala obrt trajno konkurirati, kajti sto je bilo od nekdaj več, kakor ena; mali mojstri so v tem popolnoma podobni „ delavcem, da si ne morejo kupovati t>stih velikih in dragih strojev, ki jih rabijo bogate tovarne in konec je ta, da se mora mala obrt umakniti ve- * liki industriji. Ne, ker hočejo socialni demokratje, ampak ker je kapitalizem močan. Poglejmo doma v velika mesta. Na tisoče je bilo tam krojaških mojstrov, ki so delali za pri¬ vatne naročnike. Tekmovali so med seboj, ampak stvar ni bila prehuda; če ni bilo dela za deset po¬ močnikov, ga je bilo vsaj za dva in ob tem se je že živelo. Pa je prišla velika manufaktura". Ljudje so začeli hoditi v velike prodajalne, kjer je gotovih oblek na izbero, za vsako velikost in vsake kvali¬ tete. Človek dobi obleko takoj, ni mu treba par- krat pomerjati, čakati, jeziti se, če ni mojster gotov o pravem času i. t. d. Vse je bolj priročno in na¬ vadno tudi ceneje. Samostalni mojstri, izvzemši nekatere, ki so slučajno »slavni*, so izgub li svoje naročnike in zaslužek, s tem pa tudi samostalnost. Veseli so morali biti, če so jih vebke tvrdke spre¬ jele v službo in postali so »Stuckmeistri*. Kje pa je razlika med njimi in pomočniki? Komaj v imenu! Socialna demokracija razlaga, da je tako in Zakaj je tako, strahopetneži pa kriče: Socialna de¬ mokracija je kriya! 35 3 * Srednji stanovi pa imajo tudi »dohre prija- telje», ki razumejo socialna vprašanja tako kakor zajec na boben. Oni hočejo rešiti malo obrt in zahtevajo zakone, ki Daj ustavijo razvoj kapitali¬ stične industrije. Kako neki, ljudje božji? Vsi bi se krohotali, če bi prišel človek in bi dejal: »Prepovedati se morajo železniee>. Kdo pa verjame, da je to mo- * goče? Takrat, ko so napravili sedanjo južno želez¬ nico, pred okroglimi šestdesetimi leti, je ta nova kočija odjedla kruh neštetim voznikom. A sinovi teh voznikov bi se danes sami lepo zahvalili, če bi se odpravile železnice. Živ krst ne verjame, da bi bilo to sploh mc- goče. Pa je vendar tudi železnica plod tehničnega in kapitalističnega razvoja. Kako naj se pa ustavi razvoj kapitalizma na katerem koli drugem polju? Mtljarde ne požirajo samo vinarjev, ampak tudi milione. Ne le male obrtnike, temveč tudi manjše kapitaliste uničuje veliki kapitalizem. Tako je kakor * v vodi: Malo ribico požre večja, to pa še večja. Amerikanski »trusti* so znali spraviti produkcijo raznih izdelkov popolnoma v svoje kremplje in ob tej koncentraciji je šel tudi marsikateri bogatin rakom žvižgat in žabam gost. A naše akcijske družbe, naši karteli so samo začetki »trustov*. Kakor se je postavil kapitalizem v Ameriki, tako se postavlja tudi po Evropi in kdor se z bikom bori, je morda junak, modrijan pa ne. 36 Os, okoli katere se vrti ves ta proces, so pa delavna sredstva. Noben mali obrtnik si ne more napraviti takih kakor velekapitalisti, seveda tudi noben delavec ne. Ker je ločen od delavnih 0 sredstev, ne more delavec užiti plodov svojfga dela, mali obrtnik pa ne konkurirati z veleindu- strialcem. V modernem gospodar-tvu odločuje, kdor v ima delavna sredstva, kdor jih nima, je pa suženj. Rešiti se sužnosti, se torej pravi: Dobiti delavna sredstva. To je strašno, kajneda? Ali pa ni bolj strašno, trpeti že danes bedo, pa vedeti, da bo otrokom še hujše, ker se bo ka¬ pitalistična moč še povečala? Danes jč mali moj¬ ster fižol in krompir; v par letih sin še kaše in močnika ne bo imel. Ampak socialna demokracija — to so stra¬ hovi 1 Kdor hoče po sili biti slep, mu ni moči dati zdravega vida. A delavci ne ostanejo slepi. Pa se vsaj ne čudimo, če delavci napredujejo s svojimi »strahovi*, drugi pa propadajo. 37 VI. Od nekdaj je bilo tako! Najhujši strah je ta, da hoče socialna demo¬ kracija »vpeljati* nekaj, česar še ni bilo nikoli. Prekucniti hoče družabni in gospodarski red. Ali ni to blaznost, ko je bilo vendar od nekdaj tako? Seveda! Ge bi bilo res, da je bilo gospodar¬ stvo na svetu vedno enako in da se ni nikoli iz- preminjal družabni red, tedaj bi bili socialni de- mokratje norci, ne pa strahovi. Toda čudno je, da se s tako neumnostjo še lahko lovč kalini v člo¬ veški podobi. Danes vidimo parne stroje, električne motorje, čudovite akumulatorje, železniške lokomotive, pa- robrode — odrasli otroci pa mislijo ... ne! Nič ne mislijo, ampak kar tako se jim zdi, da morajo biti kapitalisti lastniki delavnih sredstev in da sploh ne more biti drugače. »Ker je bilo od nekdaj tako*. 38 No, prijazni katoličan, kdo pa je imel delavna sredstva v Adamovem raju ? Da — takrat ni bilo delavnih sredstev, kajti ni bilo dela. Blagor nam, če bi ob sami lenobi dobivali vse, kar potrebujemo za življenje. Le ne¬ koliko dolgočasno bi menda bilo. Pa pustimo raj, ki je izgubljen. Vprašajmo rajši učenjake, kakšna delavna sredstva so imeli ljudje v najstarejših časih. Da ni bilo električnega pluga, bržčas ni treba do¬ kazovati ; saj ga še dandanes nimajo pravpovsod A semtertja ga že imajo, le verjemite, sosed! Naj starejši ljudje pa niso imeli niti lesenega; tudi se^ kire niso imeli in motike in grabelj. Kajti vse to je moral izumiti človek ; na drevju niso nikdar rasle take ropotije. Ge nam ne bi dokazovale stare najdbe, bi nam morala dopovedati sama pamet, da niso prvi ljudje imeli nič druzega kakor naravo in njene surove snovi. Neobdelani kamen je ležal na tleh in to je bilo prvo človekovo orodje in orožje. Nado- mestoval mu je kladivo in meč, sekiro in puško. Bil je njegovo prvo delavno sredstvo, a zanj takrat prav tako važen, kakor danes lokomobil in Krup- pov top za nas. A ne pozabimo glavnega vprašanja: G e g a v o je bilo delavno sredstvo ? Ker je bila zemlja malo obljudena in človek tudi še ni poznal denarja, smemo verjeti, da ni bilo kapitalistov, ii bi bili že takrat zagrmeli strahovite besede: Kdor hoče 39 dela in kruha, se mora vpreči v našo mašino! Lastnik delavnega sredstva je bil, kdor je delal! Kamen ni ostal surov, kakor ga je razmetala priroda. Človek se je izuril in si je napravil iz njega vsakovrstno orodje. Kdor ga vidi danes, mora občudovati spretnoit tistih rok, ki so izdelo¬ vale iz prostega kamna ne le praktične, temveč tudi lepe sekire, mogočna kladiva in najfinejše igle. Tisočletja je bil kamen najvažnejša snov in spomin na njegovo znamenitost se je dolgo ohranil. Židje n. pr. so smeli pri neki verski ceremoniji rabiti samo kamnen nož, ko so že davno znali ob¬ delovati kovine. Dobro vemo, da se je to temeljito izpreme- nilo. Človek se je polastil brona, začel je rabiti železo, že prej seveda se je seznanil z ognjem in njegovimi čudeži, naučil se je izdelovali jeklo. Ampak ne pozabimo: Nekdaj je bil delavec lastnik delavnega sredstva. To je važno, kajti s tem je nesmrtno blamirana tista ošabna trditev : Od nekdaj je bilo tako! Prav nasprotno je res: Nikoli ni bilo tako, kakor je danes. Še včeraj je bilo nekoliko drugače in jutri, prihodnjo uro, bližnji hip bo spet drugače, kajti čas je izpreminjanje. Pameten človek ne želi, da bi se vrnili časi, ko so ljudje prebivali v brlogih, iz katerih so s stra¬ hovitimi boji prepodili divje zverine. Kolibe na kolih sredi jezer niso naš ideal. Tudi ne zdibu- 40 jemo po časih Nomadov, ki so imeli domovino danes tukaj, jutri tam. v vsaki pa enake križe in težave. Ne nazaj, temveč naprej hočemo. Konservativci — vsi nasprotniki socialistov so namreč konservativni — pravijo, da se mora ohra¬ niti, kar je. A nikoli se ni ohranilo, kar je bilo. Vse, kar se je porodilo, je umrlo, kar je nastalo, je izginilo. Ako bi bili gospodje tako dosledni kakor se delajo; bi morali storiti nekaj strašno neum¬ nega. Ge je namreč res vsaka revolucija »ilegi- timna», torej nedopuščena, tedaj bi se morale naj¬ prej prekleti vse revolucije, ki so že bile in izbri¬ sati bi se morali praktično vsi njih sledovi. Pa prevdarite, stric Matija, ki se z vsemi štirimi držite starega, kaj bi se tedaj moralo zgo¬ diti! Hlače doli Kajti nezakonite so; gospodarska revolucija jih je porodila. Ven iz hiše, ki je bog ni ustvaril, ne priroda sezidala! V prah ž njo. Proč z mesti in vasmi, s plugom, s knjigami, z vozom, z domačimi živalmi! Smrt kulturi in civilizaciji! Nazaj v gozde, v puščave, nagi, brez orodja, ognja, strehe! Kajti samo tisto prvotno divje življenje divjega človeka je bilo legitimno; vse, kar je poz¬ neje prišlo, je rodila revolucija! Sapo vam je zaprlo, striček? Le potolažite se! To se ne bo zgodilo, pa če bi nam tisoč fanatič¬ nih prorokov začelo hvaliti blaženost »naravnega življenja>. Toda sedaj bodite pravični. Ge je bilo doslej dobro, da je napredoval svet, tedaj vam 41 mora biti všeč, da gre še naprej. In če so pri¬ vatni kapitalisti v večnem izpreminjanju postal lastniki delavnih sredstev ter skoraj neomejeni go¬ spodarji,. vam mora biti prav, da izpremeni bodoči razvoj tudi to. Pa verjemite: Za glavo ne pojde. Ne plašite se strahov, ki jih nil 42 VII. Kako pa bodi? Torej — dobro! Da se po svetu ne cedi med in mleko, priznamo. In da si vsi želimo zboljšanja, ne tajimo. No da! Saj se pehamo takorekoč od rojstva do smrti za košček kruha; če ga imamo, bi si ga radi zavarovali. Potem bi ga radi priskrbeli ženi, otrokom. Ge je že kruh pri hiši, bi človek rad imel še kaj druzega, nekoliko ugodnosti, udobnosti, za¬ bave. Za samo delo vendar ne moremo živeti; pravzaprav res ni življenje, delati po dnevi kakor konj, ponoči pa spati, da se more drugi dan zopet delati. Človek živi pravzaprav šele v tistih urah, ko je sam svoj gospodar in teh je res malo . . . Aha! Zakaj, prijatelj, se torej jeziš nad soci¬ alizmom? Saj se ne — praviš! »Nekoliko smo vsi soci¬ alisti — dandanes>. 43 Le tega nikar ne reci socialnemu demokratu. Nasmejal se ti bo tako, da te bo nazadnje res še sram. Ampak — že vem. kaj misliš povedati ! Ce govore socialisti samo nasploh o zboljšanju, jim pritrjuješ; čez drn in strn pa ne moreš za njimi. Kajti tista nrekucija, tista revolucija — to je vse strašno, grozno! Zli se ti pa le zato strašno, ker nikoli nisi jasno premišljeval teh reči in ker sploh ne veš, kaj da pravzaprav hočejo socialisti. O revoluciji smo se že nekoliko pomenili; treba je le še to po¬ vedati: Nikjer ni zapisano, da mora vsaka revo¬ lucija biti krvava. Ti slišiš besedo, pa te obhaja kurja polt. V duhu že vidiš divje tolpe, žganja pi¬ jane, od maščevanja razgrete, poškropljene z ljudsko krvjo, vihrajoče po mestu, žgoče in pobi¬ jajoče, ropajoče in podirajoče, zidajoče barikade. Fantazija ti slika krvave glave na visokih drogovih, razuzdane babnice, razlivajoče petrolej in vihteče baklje. In v duhu že kličeš policijo in vojaštvo na pomoč, pa če misliš še nekoliko dalje, ti stoji pred očmi že rela krvava slika divjega boja, od katerega imaš končno škodo na vsak način. Križ je, da poznaš od revolucije samo zunanjo, od njenih sovražnikov neštetokrat popačeno sliko, da misliš na njene boje — a ne na vse! — ne misliš pa na revolucijo samo : Na družabno izpremembo. Glavna, odločujoča revolucija so še ni izvršila; ampak v preteklosti je bilo že mnogo revolucij, ki niso bile krvave. Morda celo veš kaj o njih, ampak mislil nisi še nikoli, da so bile revolucije. Ali se ti ne zdi, da je bilo krščanstvo samo- posebi velikanska revolucija? Kaj pa odkritje Amerike, ki je izpremenilo življenje v dveh delih sveta? Tudi iznajdba parne sile in njena poraba je bila revolucija; uničila je mnogo, prijatelj, in če hočeš sam nekoliko misliti, ni treba, da se razklada to. Pa še nazaj! Ogenj, ko se ga je človek naučil delati, je povzročil velikansko revolucijo, katere le ne poznamo dovolj. Vse življenje človeka in nje¬ gove družbe se je izpremenilo, ko je postala iskra njegova last. Le poskusi pomisliti, kako bi bilo dandanes, če človeštvo ne bi imelo ognja! Kadar govord socialisti o revoluciji, ne mislijo na ogenj in žveplo, na moritev in klanje, ampak na tisto izpremembo, ki nastane, ko izgine sedanji družabni red. Nihče ne pravi, da za to gotovo ne bo nobenih hudih bojev. Gospodarski in politični boji so neizogibni; novi socialni red bo njih po¬ sledica. Gotovo je pa to, da krvavi boji ne bodo nujno potrebni. Ge bi imeli sedanji mogotci dovolj razuma, jih res ne bi bilo treba. Ge pa bo tudi kaj takih bojev, jih bodo zakrivili mogotci, ne pa socialisti, ki bi jim bilo najljubše, če bi se preobrat izvrš'd povsem mirno, še brez pretepa in kreganja. Toda za način boja ne gre. Ta ni kar v rokah socialistov. Kakor ho, bo. Gre pa za cilj, ki ga hoče doseči socializem. 45 V svojih programih pravi socialna demokra¬ cija, da hoče priboriti delavnemu ljudstvu poli¬ tično moč in sicer v ta namen, da si osvoji de¬ lavna sredstva. Kakor se zdi filistejcem grozna revolucija, tako se ji zdi smešen ta cilj. Enkrat pravijo, da je to sploh nemogoče, drugič pa, da se mora za tem skrivati vendar še kaj druzega, česar pa noče povedati. No, ta cilj ni prav nič smešen, kajti delavna sredstva so najmočnejši faktor družabnega reda. Od delavnih sredstev je odvisno delo, od tega užitki. Posest delavnih sredstev pa odločuje, kdo sme delati, koliko mora, odnosno sme kdo delati in kaj sme ali more uživati delavsko ljudstvo. Videli smo, da sedanja posest ni od večnosti, pa tudi ne za večnost. Kapitalistična industrija se je porodila, ko ji je tehnika dala instrumente in se je potem razvila. Ž njo se je razvil sedanji kapi¬ talistični razred. V srednji in stari vek se ne more obrniti razvoj, torej mora iti naprej. Kaj pa naj druzega pride na mesto kapitalistične lastnine, kakor skupna lastnina? K temu cilju peha dvojna sila. Prva je za¬ vedna volja delavskega ljudstva. Misleči proleta¬ riat v4, da je suženj, ker lastnik delavnega sred¬ stva lahko ž njim razpolaga, kakor hoče. Ker ni misliti na to, da bi vsak posamezni delavec dobil vse stroje, tovarne i. t. d., ki so potrebne za nje- 46 govo delo, si ne more misliti druge rešitve, kakor te, da preidejo delavna sredstva skupno v roke vseh, ki jih rabijo. Kolektivistično lastnino kot cilj bi mu torej moral diktirati že zdravi razum, če- i tudi ne bi bilo prav nobene druge sile, kakor nje¬ gova volja in moč. Druga sila je pa v prirodnih zakonih, ki se javljajo v splošnem gospodarstvu J tako, kakor v gibanju zvezd ali v rasti rastlin. Nujnim gospodarskim zakonom sledeč, kon¬ centrira kapitalizem gospodarsko moč boljinbolj v posameznih rokah. Ker je ta resnica silen dokaz za socializem, so si kapitalistični mogotci najeli «učenjake», ki naj bi dokazali, da ni take koncen¬ tracije. To je namreč tudi grozota kapitalizma — in ena izmed največjih! — da s svojo denarno močjo gospoduje nad duševnim delom. Služiti mu morajo ne le roke, ampak tudi glave, če nočejo zanemariti — želodca. A tega strahu ne vidijo oni, ki jim je socializem polnočna pošast. Najeti učenjaki torej trdijo, da se kapitalizem ne koncentrira. Pomagati jim mora uboga statistika, s katero delajo kakor svinja z mehom. Metoda, katere se poslužujejo, je čudovito enostavna, n. pr.: V Žabjem Gradu je bilo lani 5 velikih davko¬ plačevalcev, 320 samostalnih mojstrov in trgovcev. Letos so samo štirje veliki davkoplačevalci, pa 335 samostalnih malih obrtnikov in kupčevaicev. Torej P Razvija se srednji stan, ne pa veliki kapitalizem. 47 Kdor ne misli rajši s svojo glavo, pa verjame in si prihrani trud. Seveda si prihrani tudi spoznanje. Enega velekapitalista torej ni več v Žabjem gradu. — Kaj pa je ž njim? Sicer ne bi ta enojka dokazovala še ničesar, naj se je zgoiilo ž njim karkoli. Ge je umrl, je težko verjetno, da bi bilo prišlo njegovo bogastvo malim moj c trom v roke. Ge je prišel na boben, so se najbrže polastili nje¬ govega imetja bogatejši kapitalisti. A če preisku¬ jemo, izvemo, da se je le odselil, ker si je v Žabjem Gradu že toliko nagrabil, da poslej lahko špekulira v Cekinskem Mestu. Ampak večje število malih obrtnikovi To je dokaz! Počasi. Vprašajmo, koliko je med letošnjimi samostalnimi lanskih 1 Sto ljudi je v stari veri, da ima rokodelstvo najbolje jasli, poskusilo srečo; toda petdeset izmed onih, ki so lani še mojstrovali, je obesilo samostalnost na klin, da ni bilo treba obesiti svojega telesa tja. Petdeset takih, ki so de¬ lali s tremi, štirimi pomočniki, dela zdaj z enim ali nobenim pomočnikom in s kakšnim vajencem. Sto takih, ki so jedli petkrat na teden meso, ga ima le še ob nedeljah in praznikih na mizi. Izkazi akcijsKih družb, kartelov, trustov o svojih dohodkih potrjujejo resnico, da se tam zbira kapital in da tudi tam slabejši polagoma odpadajo, posamezniki pa postanejo absolutni vladarji. Koliko je v Ameriki trustov, koliko pri ms delniških 48 Vsebina.: Stran Da se pomenimo!.8 Naš krasni svet.7 Kako živimo.l« r > Hudobec, Mora & Co.24 Vzrok.30 Od nekdaj je bilo tako.3S Kako pa bodi.43 Socialistični svet.32 .00 Čitajte „Rdeči Prapor"! Cena 10 K 40 vin. na leto. Izhaja dvakrat na teden v Ljubljani. Izšli sta ravnokar aktuelni brošuri: V dobi klerikalizma Spisal Liberatus in Primož Trubar “ Spisal E. K. Čitajte „Naprej“! Cena 2 K 50 vin. na leto. Izhaja dvakrat na mesec v Ljubljani. Posledica gospodarskega socialama je popolna de¬ mokracija, v kateri odločujejo vsi. Kakor so vsi služabniki, so tudi vsi gospodarji. Nihče ni slu¬ žabnik drugega človeka, temveč družbe; sociali¬ stična družba ne bo družba hlapcev, tudi ne družba 1 avtokratov, pač pa družba enakopravnih ljudi, prva človeška družba, v kateri bodo vsi člani res J ljudje. 51 4 * Socialistični svet. Še se zdi marsikomu neverjetno, da bi soci- aliziranje delovnih sredstev bivstveno učinkovalo na družabno življenje. Najprej se jim zdi nemo¬ goče, da bi se tako silno izpremenila lastninska pravica, čeprav se je v preteklosti že neštetokrat predrugačila. Taki skeptiki naj le, če nočejo na¬ tančno študirati ekonomistične zgodovine, pomislijo na državne okupacije in aneksije, na padec fevda in odpravo tlake, na odpravo suženstva, na vo¬ jaške rekvizicije v času vojne, na podržavljenje že¬ leznic, pošt, na državne monopole soli, tobaka, alkohola, na prisilno ekspropriiranje v državnem, deželnem ali občinskem interesu, pa se jim ne bo zdelo ne strašno, ne nemogoče, da bi družba pre¬ vzela ostala prometna sredstva tako kakor želez¬ nice, ostale industrije tako kakor tobak ali sol in izmenjevalna sredstva tako, kakor je danes denar državna prerogativa. Ampak če v današnji družbi živeči in v njenem duhu misleči ljudje končno priznajo dokazom ve¬ ljavo in začno verjeti, da je podružabljenje delav¬ nih sredstev mogoče, se jim naenkrat izpremeni to, kar je bilo prej velikansko, v malenkost. Misleči, da je stvar strašansko modra, začno razkladati, da r življenje ni samo gospodarstvo; na dnevni red pridejo «višji c"Iji», ideali, duševna plat življenja; socializem je hipoma degradiran. Kaj se bo — vprašujejo — tedaj izpremenilo? Morda bodo res vsi ljudje siti, ampak kakšno bo življenje? Vse se bo sukalo samo okoli gospodarstva; zavladal bo najpustejši materializem, želodec bo najvišji bog in bolje je, poginiti lakote s srcem, polnim idealov, kakor pa živeti v taki surovi puščobi. Ne vprašujmo, kakšni so včasi ideali takih idealistov. Gotovo je pač, da se marsikdo izmed njih le zato ne ukvarja z vprašanjem želodca, ker mu ni treba. Ampak če ne stoluje njegov bog v kuhinji, ga najdemo v banki, v kateri ima shra¬ njene svoje tisočake in pomnoževanje tistih lepih papirjev je njegova glavna skrb. Ideale priporoča drugim ljudem, koliko j'h ima sam, pa ne ugane nihče. Toda vse to nas le malo briga; da je v se¬ danji družbi le redkokdaj zlato, kar se sveti, itak vemo. Vendar pa.se godi tudi v sedanjem svetu marsikaj, kar temeljito pobija teorijo o absolutnem in izključnem materializmu socializma. 53 Spomnimo se, da se bojuje za uresničenje so¬ cializma tisti del človeštva, ki prenaša največ muk in težav. To seveda ni čudno. Velekapitalist je z današnjim redom vsaj relativno zadovoljen, pa si ne želi, da bi se izpremenil. Tisti, ki jih najb- tlači beda, imajo največ interesa, da bi izbredh nje. Drugače niti biti ne more, kakor da se orga¬ nizirajo v prvi vrsti delavci. Ampak kdo more reči, da v tej organizaciji ni idealizma ? Zlasti v prvih začetkih je življenje organiziranega delavca, socialnega demokrata prav tako mučeniško, kakor je bilo življenje starih krist¬ janov v dobi rimskh, novi veri sovražnih cesar¬ jev. Morda še bolj. Kajti vse moči gospodujoče družbe se združujejo zoper njega. Gospodar mu odpoveduje delo; oblasti ga preganjajo s hišnimi preiskavami, s sodnijskimi procesi, z zaporom in z ječo; politični nasprotniki, celo nezavedni tovariši ga sovražijo, zbadajo, zasmehujejo in zaničujejo. S celo družino zabrede vča4 v najstrašnejšo bedo. Od mesta do mesta roma, da bi našel dela in < kruha, a kjerkoli potrka, se zapirajo vrata pred njim, ker je v njegovi delavni knjižici njemu ne¬ znano znamenje, da je »nevaren puntar in soci¬ alist*. Koliko energije in koliko čistega, svetlega idealizma je treba, da ostane s svojo lakoto, ob žalostnih pogledih svoje žene in ob joku svojih otrok zvest sam sebi in svojemu prepričanju! 54 Kakšno notranjo moč mora imeti socializem, da vzgaja take junake! Kapitalizem zna izkoriščati do krvi; ampak svoje vdane služabnike, svoje priganjače, svoje du¬ ševne stebre zna kraljevsko nagraditi. Marsikdo bi J hko živel brezskrbno gosposko življenje z vsemi užitki kapitalističnega sveta, če bi prodal svoj ta¬ lent in svojo moč vladajočim mogotcem! Koliko so jih že izkoriščevalci vabili z bogatimi ponud¬ bami v svoj tabor; oni pa vendar rajši služijo bo¬ jujočemu proletariatu, žive borno in se odrekajo celo skromnih užitkov, ki so pravzaprav potreba človeku visokih duševnih lastnosti. Koliko njih bi moralo popolnoma obupati, če jih ne bi držal po- koncu socialistični idealizem ! Proti socialni demokraciji se bojuje ves kapi¬ talistični aparat s svojo največjo močjo, z denar¬ jem, ki je v naši družbi skoraj vscgamogoč. Brez tega orožja bi bilo tudi delavstvo obnemoglo. A enemu kapitalistu je malenkost, vreči v gospo¬ darski ali politični boj z eno roko toliko, kolikor ; ne premore tisoč njegovih delavcev. Kar žrtvuje, občuti komaj toliko kakor obrano kost, ki jo pusti na svojem krožniku. Nevsaliljivi viri služ ; jo kapi¬ talističnim namenom in gospodstvu sedanjih mo¬ gotcev. Delavec si mora odtrgati od svoje bede vse, kar zahteva bojna solidarnost; vsak vinar mora dvakrat pogledati, preden ga izda, a vzlic vsej revščini žrtvuje svojim idealom razmeroma tisočkrat več, kakor bogatin. In to da bi bil sam surov materializem? In nikdar ga ne zapusti upanje, ki izvira iz njegovega prepričanja. Z občutljivimi žrtvami si zbero delavci sklad za svoj strokovni boj. Ena po¬ nesrečena stavka — in žrtve mnogih let so izgub¬ ljene! Ampak delavci se spomnijo, da so v hudi vojni z mogočnim nasprotnikom mnoge bitke, da se mnoge izgube, preden se ena dobi, da se morajo vaditi in učiti kakor vojaki, pa začno zopet žrtvo¬ vati in zbirati svoje krvave vinarje, dobro vedoči, da mora priti dan zadnje, dan njihove zmage. S svojim trpinskim denarjem si ustanove list, da imajo orožje proti arzenalu nasprotnikov. Sovražna sila jim ga uniči, a drugi dan se začno priprave za novo izdaoje. Parlamenti jim jemljejo pravico združevanja in stavke, oni ne obupavajo, pa iščejo novih potov; kmalu stopajo močnejši, odločnejši na plan. In to da bi ne bil idealizem? In socializem, ki poraja in vzgaja tak heroizem, tako energ jo, tako vero v bodočnost, da bi bil strašilo za prave ideale? Kratkovidni ali pa hudobni ljudje lahko trdijo to, a resnica jih pobija. Ge je pa socializem že v sedanji dobi, ko so njegovi pristaši potlačeni in ponižani, zmožen vstvar- jati ideale in vzgajati ljudi v neprimernem idea¬ lizmu, je več kakor naravno, da se ta njegova 55 moč še poveča, ko se mu odpre široko polje, da bo lahko brez ovir razvijal svoje blagodejne last¬ nosti, Socialmranje delavnih sredstev ni važao samo ‘ za gospodarsko, temveč za v s e življenje. Ta trditev ni prav nič pretirana in se ne bo zdela čudna one* , mu, ki nekoliko pomisli, kako se je vse, tudi du¬ ševno življenje izpremenilo, ko se je iznašlo tis¬ karstvo, ko so stroji jeli izpodrivati ročno delo, ko so se kmetje osvobodili tlake. S tem, da prevzame družba delavna sredstva, se socializira delo. Pomen dela se popolnoma pre¬ drugači. Njegova naloga bo potlej, dajati vsem članom družbe, kar potrebujejo. V kapitalističnem podjetju se danes ne izdeluje blago zato, da bi ljudje dobili, kar jim lahko ohrani, zboljša, olepša in oplemeni življenje, ampak zato, da si kapitalist s prodajo poveča premoženje. Izdeluje se brez pra¬ vega cilja, ker vsi kapitalistični pripomočki ne mo¬ rejo u-editi izdelovanja tako, da bi popolnoma slu¬ žilo potrebam in samo potrebam. Vsak otrok ve, da se ne proda vse, kar se izdela, da pa ljudstvo tudi ne more dobiti vsega, kar potrebuje. Sociali¬ stična družba m bi imela nobenega povoda, iz¬ delovati to ali ono blago tjavendau, le da se izde¬ luje, ampak bi preračuniia, koliko se potrebuje in toliko bi se izdelalo. Pripravila bi pa vsega, kar je potrebno ljudstvu, fako da ne bi bilo pomanj¬ kanja nikjer. Na milione delavnih ur, v katerih se 57 izdeluje dandanes blago samo za špekulacijo, bi tako odpadlo. Socializem ima urediti gospodarsko življenje. Tako ga ima urediti, da izgine gospodarska beda in gospodarsko suženstvo, torej tudi gospodarsko J gospodovanje. Ekonomija ne izpolnjuje vsega življenja. Ampak , gospodarstvo je temelj, na katerem stoji in se raz¬ vija človeška družba; če se nima zemlje pod no¬ gami, se ne morejo loviti ideali nad oblaki. S so- cializiranjem delavnih sredstev, z zistematično ure¬ ditvijo dela in razdeljevanja se zagotovi materialni obstanek vsemu ljudstvu. Tista, da bi moralo gmotno življenje tedaj za vse postati borno in si¬ romašno, je bosa, ker bi že s tistimi sredstvi, ki so sedanji družbi na razpolago, vsi ljudje lahko bolje živeli, če bi se izdelovalo za dejansko po¬ trebo in če bi izdelki res prišli med ljudi, ne pa čakali v skladiščih na profit ali pa na strolinenje. Strah pomanjkanja plaši v kapitalistični družbi, v socialistični ga ni več. Ampak drug je strah, da bo tedaj ves svet ' velikanska prisilna delavnica in vsak človek jetnik. Strah, ki je zopet znotraj votel, zunaj ga pa nič ni. Ge bi socializem res vtelesil tak smoter, je nad vse gotovo, da ne bi mogel obstati teden dni. Naše ječe, prisilnice i. t. d. so pač le zato mogoče, ker so samo otoki v morju drugačnega sveta. Naj se spuntajo vsi prisiljenci enega zavoda: Vodstvo 58 razpolaga lahko z dvakrat, trikrat, desetkrat, stokrat večjo močjo, ki igraje premaga upornike. Sociali¬ stični svet pa bi bil po mnenju strahovidcev ves ena ječa; vsi ljudje, izvzemši morda nekoliko pri¬ ganjačev, bi bili prisiljenci. Kdo naj verjame, da bi trpeli nasilje, ko pač ne bi mogla priti z Marsa armada, da bi jih premagala ? Delati bo že treba v socialistični družbi. Toda ta beseda pomeni vse kaj druzega kakor danda¬ našnji. Kajti navadna logika povč, da bodo ljudje pač od dela zahtevali vse, kar potrebujejo, a da si bodo tudi olajšali delo kolikor bo le mogoče. Bo¬ gastvo plodov se mora pomnožiti vsled ureditve dela. Trud se pa zmanjša, ker postane družbinski delavec za družbo tako dragocen, da bo za njegov blagor vse drugače poskrbljeno, kakor sedaj. Ge se dandanes žrtvujejo bogastva za rejo žlahtnih in močnih konj, bo bodoča družba skrbela za ople- menitev in okrepčanje človeka v prvi vrsti. Inter¬ esi družbe se bodo v tem oziru povsem vjemali z interesi posameznika; mnogoštevilnost človeštva je v sedanji gospodarsko-anarhični družbi nevarna za one, ki posedujejo in vladajo. V socialistični družbi bo blagoslov, kajti čim več rok, tem večje bo družabno bogastvo in tem laglje bo vstvar- janje. Novim, bolje rejenim, pred vsakovrstnimi bo¬ leznimi in nezgodami bolje zavarovanim ljudem bo marsikaj igrača, kar je sedanjim velik trud. Ker 59 izpopolnitev delavnih sredstev ne bo nikogar po¬ ganjala v bedo, pač pa koristila vsem, se bo teh¬ nični razvoj povzdigoval tem bolj, ker bo tudi ve¬ liko več talentov prostih za njega pospeševanje. Krepkejši človek bo torej imel lažje delo in manje dela. Ge bi ob sedanjih sredstvih zadostovalo štiri- urno dnevno delo za vse potrebščine, je jasno, da se bo delavni čas neznansko skrajšal v novih raz¬ merah, ko bodo mehanični pripomočki boljinbolj prevzemali človeško delo. Tisti trud, ki končno še ostane človeku kot obligatorična dolžnost, bo tako malenkosten, da bi bilo smešno, bati se ga in z njim konstruirati «ječe» in »prisilne delavnice*. Bojazljivci najdejo že še drug strah. Ge ne bo dosti dela, bodo ljudje zarjaveli od same lenobe. Ampak — kako da ne zarjavč dandanes tisti, ki jim ni treba ne kopati zemlje ali premoga, ne ko¬ vati železa, no prenašati tovorov, sploh ne oprav¬ ljati dela v ožjem pomenu? Namesto da po sili iščejo takih ugovorov, naj rajši nekol ; ko pogledajo v večja mesta, kjer so socialistično organizirane pro¬ letarske množice. Recimo na Danaj. Več let pre¬ davajo že vseučiliški profesorji v tikozvanih po¬ ljudnih vseučdiških tečajih. Ustanovljeno je veliko društvo »Volksbildungsverein* z znanstvenimi kabi¬ ne! i, knjižnic imi i. t. d. Na tisoče delavcev, uči¬ teljev, malih uradnikov, ki so delali ves dan, po¬ hiti zvečer na predavanja, k eksperimentaeijam, v društvene čitalnice. Dokier ni bilo tega, so si de- 60 lavci sami s težkimi žrtvami in z velikim trudom snovali svoja izobraževalna društva, ki so se raz¬ vila v velike institucije. Profesorji so večkrat pri¬ povedovali, da je to delavsko občinstvo najhvalež- nejši učeniški material. Težko je, dokazovati onemu, ki v teh pojavih ne vidi dokaza, da je ljudstvu potreba po kulturi globoko vcepljena v organizem . .. Odkar se je ustanovilo prvo delavsko izobra¬ ževalno društvo, se je delavni čas v industriji pre¬ cej skrajšal. V marsikaterem podjetju, kjer se je pred par desetletji garalo po 15, 16 ur na dan, se dela sedaj po devet. In kakšna je posledica ? Ljud¬ stvu namenjene kulturne institucije se pomnožu- jejo, povečavajo, število obiskovalcev iz delavskih krogov narašča, programi se razširjajo. Pred dvajse¬ timi leti bi se bil smejal človek, če bi bil slišal, da hočejo industrialni delavci pogledati Rim, Pariz, Kristiaoijo. Z Dunaja hodijo sedaj vsako leto velike skupine delavcev z dobrimi voditelji na take izlete, kjer se osvežujejo in poučujejo obenem. Samo v izprideni družbi, v kateri se smatra delo za ponižujoče, je prebitek časa nevaren. Kjer vsi delajo, je tudi tekmovanje v plemenitem užitku splošno. To pa ne pomeni nič druzega, kakor po¬ višanje kulture. Kdor vidi v socializmu strahove, naj izpraša svojo vest. Prepričal se bode, da mu jih le ona vstvarja, če je slaba. Pošasti strašijo v kapilali- 61 stičnem svetu, v temni noči in o belem dnevu, socializem pa je magična moč, ki jih premaga in trešči v brezdno, kakor so svetli bogovi mitologije premagali Titane. Ponočni ptiči, ki se boje svet¬ lobe, krokajo nad socializmom; komur je mila solnčna luč, ga pozdravlja, kajti kadar zmaga so¬ cializem, se bo zasvetilo po zemlji in strahov bo konec. 62 družb, v katerih ima že danes eden večino deležev v svojih rokah in kadar se mu poljubi, lahko za¬ podi vse druge k hudiču! Koncentracija kapitala je neovržno dejstvo. Ustavlja jo, kolikor je v sedanji družbi mogoče, socialistično delo: strokovne organizacije, zadruge i. t. d. A če bi tega ne bilo in bi se smel kapi¬ talizem razvijati brez upora svojih sužnjev, bi moral priti dan, ko bi imelo malenkostno število biljonarjev ves gospodarski svet v svojih krempljih. Vse ljudstvo bi jim bilo gospodarsko zasužnjeno, a tudi politično, ker temelji vsa politična moč na gospodarski. Tedaj bi bila uničena vsaka druga samostalnost in zavladala bi tiranija, kakršne še ni doživel svet. Kdo verjame, da bi vse človeštvo prenašalo tako živinsko tlačanstvo? Kdo ne razume, da bi se uprl ves svet, ker bi se moral upreti? In da bi premagal ves svet peščico svojih zatiralcev? In da bi zmagujoče človeštvo prevzelo v »svojo re¬ žijo*, kar bi bilo že zbrano na enem kupu . . .? Absurdna je ta misel. A zakaj? Le zato, ker človeštvo ne čaka na zadnjo uro, ampak tisti, ki vidijo in čutijo nevarnost, se postavljajo pravočasno pokontu. Otrok se ne zaplodi, kadar že umirajo starši; kapitalistična družba ima svojega naslednika že v sebi: kakor se ona stara, tako se on razvija. Bogastvo se zbira na posameznih maloštevilnih kupih; delavna sredstva, vstvarjajoča bogastva, so 49 4 last kapitalistov, katerih število se tako zmanjšuje^ kakor kapital sam narašča. A že se organizira de¬ lavsko ljudstvo, da bo pripravljeno, ko bo treba, da prevzamejo producentje sami produktivna sredstva in ž njimi odločevanje o delu. Sovražniki socializma, zavedni ali nezavedni hlapci kapitalizma, ustavljajo razvoj, kolikor pač morejo. A kje je moderni Jozua, da ukaže solncu, naj obstoji? Sava se z jezovi lahko ustavlja tu- patam; končno bo vendar stekla v Donavo in v morje, če bi se mi tudi na glave postavljali. Delavna sredstva morajo postati last sploš- nosti. Brez take rešitve je nemogoča socialna ena¬ kopravnost. Ce bi namesto Morgana, Goulda, Rothschilda dobili Britvic, Srakar, Skopnik tovarne, železnice, jame i. t. d., bi ljudje postali njih sužnji. Izpremenilo bi se nekaj v visokih sferah, nič pa ne v nižavah ljudstva. Samo če imajo vsi vse, kar je za delo potrebno, ni nihče več odvisen od po¬ sameznika ; samo vzajemna odvisnost ostane, ki pa pomeni prav toliko, kakor svoboda in sicer naj¬ večja svoboda, ki se more misliti na zemlji. Taka odvisnost se ne čuti več, ker je vsak v povsem enaki meri odvisen od vseh drugih in se na ta način vse odvisnosti vzajemno izravnajo in odpravijo. Z gospodarsko enakopravnostjo gre vštric po¬ litična. Kjer ne more nihče gmotno vladati nad drugim, izgine sploh vlada v današnjem zmislu. 50 Naroči se lahko pri DELAVSKI TISKOVNI DRUŽBI ..Socializem". Knjižnice časopisa „Naprej!“ v Idriji I. zve¬ zek. Upravil Anton Kristan. Cena 20 vin. II. izdaja. .Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo". Iz poročila urednika Antona Kristana. Knjižnice časopisa „Naprej!"y v Idriji II. zvezek. Cena 10 vin. j. ..Zakaj smo socialisti?" Uredil Anton Kristan. Knjižnice časopisa .Naprej! - v Idriji III. zvezek. Cena 14 vin. ..Komunistični manifest". Napisala Karol Marx in Friderik Engels. Cena 40 v. Knjižnice čas. ..Naprej!* IV. zvezek. „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Napisal Karol Kautsk£. Cena 30 vin Knjižnice časopisa .Naprej I* V. zvezek. ..Proletarijat". Napisal Karol Kautsky. Cena 20. vin. Knjiž¬ nice časopisa .Naprej! - VI. zvezek. ..Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost." Na¬ pisal L. VVahrmund Knjižnice časopisa .Naprej!" VII. zvezek. Cena 70 vinarjev. „0 konsumnih društvih." Uredil Anton Kristan. Knjižnice časopisa .Naprej! - Vili. zvezek Cena 20 vinarjev. ..Kapitalistični razred." Napisal Karol Kautsky. Cena 30 vin. * Knjižnice časopisa ,.Naprej!“ IX. zvezek. „Pod spovednim pečatom". Napisal katoliški kaplan Hans Kirchsteiger, poslovenil Etbin Kristan. Založila in izdala založba časopisa .Naprej!* v Idriji. Prva knjiga stane 2 K 60 v., druga knjiga pa 2 K. ..Nevarni soetjalizem." Spisal E. Kristan. Cena 30 vin. Knjižnice časopisa ..Naprej!"■ VII. zvezek. ..Magdalena". Roman v verzih. Spisal J. S. Machar, po¬ slovenil dr. Ant. Dermota. Cena 2 K. „ Občinski socializem". Spisal Abditus. Cena 70 v. ..Program socialne demokracije". Cena 4 v. „Vun enako volilno pravico". Cena 4 v. ..Zvišanje duhovniških plač". Cena 10 v. „lz nižin življenja". Črtice. Spisal Pavel Mihalek. Cena 1 K. ..Primož Trubar in slovensko ljudstvo". Spisal E. K. Cena 8 v. „V dobi klerikalizma". Spisal Liberatus. Cena 40 vin. Delaoska fiskoona drujba se priporoča tudi 30 nabaoo drugih knjig, naj so isšie kjerkoli. Urejuje tudi cele knjižnice.