Izhaja vsaki četrtek 10b S. url popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana I pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša | a celo leto 4 krone, rjt |za pol leta 2 kroni, p* Iza man] premožne |za celo leto 3 krone, pol leta K 1‘50.
[za Nemčijo je cena ■listu & K, ia druge IdeJele Izven Avstrije kron.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna"
Jv Gorici, ulica Vet-■turini št. 9.
slovenje ljudstvo na R.l/n
~':l§
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XVIII. letnik.
V Gorici, 15. decembra 1910.
50. številka.
SHOD
Iruštva „ Skalnica “
v GORICI
pov nedeljo dne 18. t. m. 31* pop. v dvorani „Central“.
DNEVNI RED:
JUDSKO ŠTETJE.
Pridite v obilnem številu!
6dbor.
Interpelacija
oslanca Forta in drugov na Ijihove ekscelence gospode ni n istrskega predsednika, fi-laičnega ministra in ministra avnih del radi ceste Dobrovo-Vipolže-St. Fr j a n.
Za zgradbo ceste Dobrovo-Vjpolže-it. Frjan je bila po prvotnem načrtu 'rtvdarjena potrebščina 160.000 K.
K troškom imajo prispevati cestni dborza goriško okolico 15.1)00 K, ob-ina Biljana 14.000 K. Št. Frjan 8.800 K, ■\ojsko 1.500 K in Kožbana 300 K, skupaj torej 39.600 K. Deželni zbor je do-Krolil 24.000 K, vlada pa 90.000 K
Dne 14. septembra 1909 je komisija, sestavljena po namestništvenih in deželnih inženirjih, pregledala nameravano progo na licu mesta in našla, da e treba prvotni načrt izdatno premeniti; sled tega se je izkazalo, da bo znašal otrošek 207.000 K.
Deželni zbor je nato v seji 16. februarja 1910 zvišal svoj prispevek na
38.000	K in je naložil deželnemu odboru, naj izposluje od vlade, da tudi ona poviša svoj prispevek na 129.400 K. Tega pa c. kr. vlada noče storiti, vsled česar je povsem jasno, da se cesta ne bo mogla graditi; kajti ne dežela ne interesenti ne morejo več prispevati nego so dosedaj obljubili.
Dočim vlada podpira kreditne zavode v Gorici (kar sicer ni zameriti), dočim gradi v Furlaniji most za skoraj jeden miljon kron, hoče strmoglaviti to prepotrebno cesto, koja ima po vrhu eminentno strategično varnost, radi borih 40.000 K. In to v znamenju gospodarske povzdige goriške dežele I
Dovoljujemo si torej vprašanje: »Ali res ne misli c. kr. vlada povišati svojega prispevka do zneska 129.400 K in kako more opravičiti tako zapostavljenjeslovenskega dela dežele?"
Fon, Gostinčar, dr. Hočevar, dr. A. Gregorčič, Roškar, Vrstovšek, Krek, Šušteršič, Žitnik, Dawydiak, dr. Hlibowizki, Povše, dr. Korošec, Pišek, Grafenauer, Jaklič, Korol.
Politični pregled.
Padec Blenerthovega mlnisterstva.
V pondeljek je podal baron Bie-nerth cesarju demisijo celega kabineta. V torek je priobčila uradna »\Viener Zeitung" cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim je bil baron Bienerth obveščen. da je cesar demisijo vsprejel, obenem pa poveril sedanjemu ministerstvu vodstvo poslov, dokler se ne sestavi novo ministerstvo. Padec Bienerthovega ininisterstva so provzročili Poljaki. Že pod ministerstvom dr. Korberja je bila vsprejeta postava, vsled katere bi se
bile morale letos pričeti graditi v Galiciji vodne ceste, ki bi stale približno eno milijardo kron. Ker se to ni zgodilo, so Poljaki že meseca junija opomnili Bienertha na to postavo, zahtevajoč od njega izvršitev iste. Bienerthova vlada oziroma finančni minister Bilin-ski je pa Poljakom povedal, da se z gradnjo vodnih cest ne more pričeti, ker ni v državnih blagajnah za to potrebnega denarja. Ta odgovor je pa Poljake tako razburil, da so nameravali koj preiti v opozicijo. Bienerthu se je posrečilo takrat Poljake pomiriti s tem, da jim je obljubil, da se bode pričelo z zgradnjo vodnih cest v jeseni, za kar bi se porabilo najprej 100 milijonov K.
No, prišla je jesen, ali o gradnji vodnih cest ni bilo govora. In ko so Poljaki zaraditega Bienertha prijeli za besedo, poslal jih je zopet k finančnemu ministru Bilinskemu. kateri jim je moral povedati, da denara v državnih blagajnah še vedno ni dovelj. To je pa Poljake tako razkačilo, da so odpovedali Bienerthovi vladi pokorščino ter ji zagrozili, na ne bodo niti za proračunski provizorij glasovali. Bienerthova vlada prišla je vsled tega v najhujše škripce, ker je izgubila z uporom Poljakov v poslanski zbornici večino. Vsled tega ji ni kazalo nič drugega, nego da je odstopila.
Zdaj se seveda mnogo govori in piše. kdo bode Bienerthov naslednik. Nekateri menijo, da bode sestava novega ininisterstva zopet poverjena baronu Bienerthu in da bode novo ministerstvu slično sedanjemu in da bode le par sedanjih ministrov, kakor finančni minister Bilinski in pravosodni minister Hochenburger, napravilo pot drugim o-sebam. Drugi pa hočejo vedeti, da bode poverjena sestava novega ininisterstva baronu Gaulschu ali pa grofu Stiigkhu. Posebno se nemške stranke z vso go-
rečnostjo potegujejo za Bienertha in kar naravnost priznavajo, da tako naklonjeno ni bilo Nemcem še nobeno ministerstvo, kakor je bilo Bienerthovo, o čemur smo mi Slovani popolnoma uverjeni.
Seveda so to le vse ugibanja in nam ne preostaje drugega, nego počakati najbrže do novega leta, da bodemo vedeli, kdo izmed sedanjih političnih prorokov je bolje uganil.
Državni zbor.
V torek je poslanska zbornica končala splošno razpravo o bančnem predlogu, ki je bila potem odkazana dotič-nenui odseku.
Nato je zbornica vsprejela nujni predlog poslanca Pacherja v zadevi poštnih oficijantov.
Včeraj je poslanska zbornica v vseh treh čitanjih vsprejela načrt podaljšanja prdvizorične reforme poslovnega reda. — Danes zopet seja, pri kateri se bodo med drugim vršile volitve v delegacije.
Seja »Slovenskega kluba".
V torek se je vršila pod predsedstvom dr. Šušteršiča seja »Slovenskega kluba". Najprej je podal načelnik dr. Šušteršič poročilo o svojih razgovorih z baronom Bienerthom in različnimi načelniki strank. Poročilo se je odobruje vzelo na znanje, nakar se je vršil kratek posvet glede na sedaj v ospredju stoječa politična vprašanja in so se končno dale predsedstvu primerne in-strukcije.
Proračunski provizorij v odseku vsprejet.
Vpondeljkovi seji proračunskega odseka je bil vzlic protestu zastopnika Italijanov dr. Conci-ja sprejet predlog dr. Redlicha, da se zapostavi vprašanje italijanske pravne fakultete in stavi na
Pismo iz Aleksandrije.
A1 c k s a n d r i j a, HO. nov. 1910.
Sedaj imamo v Bgiptu deževno freme. Tudi vročina je nehala kuhati, vendar se ne moremo še pritoževati o mrazu. Sicer pa tudi tukaj zmrzuje, a It v tvornicah za led. Zims .a sezona pa vseeno zahteva zimsko modo in tako osijo tudi tukaj Že — kožuhe. — Tudi drugače se Aleksandrija „evropeizira". Vedno nasajajo nove ljudske vrte, nabavljajo v njih umetne gričke in rib-like in steze — kakor pri vas narava, 'o mestu razne stavbe kar iz tal rastejo, fo zidajo hiše, palače in hleve, da je veselje! Arabci so spretni zidarji in de-■ajo dober kup. Pri zidanju pa nimajo yelikega truda. Kamen apnenec je tako meliak, da ga tešejo kakor kredo. Razen ,e?a rabijo še sivo in rdečo opeko. Zato Pa navadno ne potrebujejo drugega 0rodja, kakor žlico za »malto", nekako
teslo za obdelavo kamenja in mero, kladivo se redko pii njih vidi. V zadnjem času se zares mnogo zida. Zidarska podjetja so pa tukaj zelo draga. Umevno torej, da čim več hiš, tim dražja so stanovanja. Ali. komedija pod loncem, tukaj računajo po egiptovskih funtih, ki je en sam še več kot 25 kronic a. v.! Tudi živila in oblačila niso primeroma nič kaj boljši kup. Pa vseeno nimamo tod takih ceremonij zastran mesa, kakor pri vas doma. Od vseh vetrov je dovažajo, živo in mrtvo, eno ne drugo ni dosti vredno, pa živa duša se ne zgane, da bi se pritožila. Mesarjev je zmeraj več, pa saj jim gre tudi dobro. Ker danes ne prodajo, pa jutri, kar ne morejo v mesnici spraviti v denar, jim pa Arabci po ulicah razprodajo. Arabci imajo preklicano dober želodec, kakor kokoš, ki vse prebavi.
To jesen so nas ob nedeljah zabavali člani »Mednarodnega društva uradnikov". Tako se imenuje, v resnici
pa ima člane iz vseh stanov: od uradnika do brivskega pomočnika, od trgovca do fakina, — vsi so zbrani pod njegovo zastavo, ki jo, žal, še nima. Ti ljudje torej so se zbrali in zahtevali zatvori-tev trgovin ob nedeljah, seveda ne zato, da bi mogli iti k maši. Trgovci so od govorili; „Ja, ampak vsi ali pa — nobeden !" Ker so pa med njimi Židje, mo-hamedanci in kristjani, je nastala velika zmešnjava. Židje, zvesti Abrahamovi potomci, zapirajo navadno ob sobotah, mohamedanci deloma ob petkih, deloma ob nedeljah, kristjani pa ne v petek, ne v svetek. Grkom je najtežje ne delati ob nedeljah. Demonstranti so nekaj nedelj zahtevali »počitek" mirnim potom — z razdeljevanjem letakov. Ker pa ni to nič izdalo, so začeli z grda. Do dvesto jih je korakalo po mestu piskajoč vsak na svojo piščalko. Pri nekem Grku, ki ga je varovala policija, so se pa spozabili. Zdajpazdaj so mu razbili kako okno s kamenjem ali s palico. Nekemu
policijskemu častniku so s kamenom celo zbili fez z glave, nekega špiceljna so s palico do krvi ranili, in človek bi mislil, da se bodo policaji z golimi sabljami nanje zakadili. Kaj še! Niti zmenili se niso za take malenkosti. To je trajalo več nedelj zaporedoma, in zgodilo se je, da so se demonstrantje poprej naveličali teh špasov, nego trgovci in njihovi potrpežljivi varuhi. Zdaj je vse po starem. —
Nedolgo so začeli stavkati železničarji. Zanimivo je, da so stavili med drugimi zahtevami tudi to-le: Naj se črta oni §, po katerem se uslužbence kaznuje z denarno globo, ako tekom službenega dne porabijo čez deset minut za — stranišče. Doživeli so — fijasko.
Bolje od železničarjev je šlo te dni stavkujočim črkostavcem. Ker niso časopisi izhajali, je ljudstvo jelo godrnjati zoper urednike in zahtevalo posredovanja. Po tej poti so tudi stavkujoči prišli do delnih vspehov.	(Konec	prih.)
dnevni red kakor prvo točko predlogo o proračunskem provizoriju. Dr. Stein-wender je — kakor referent — predlagal, naj sc dovoli trimesečni proračunski provizorij, — Nato je proračunski odsek z 29 proti 11 glasovom odklonil šestmesečni provizorij in vsprejel samo trimesečni provizoriji.
Jugoslovanski visokošolski odsek.
Jugoslovanski visokošolski odsek je izjavil na svoji torkovi seji, da so dogovori z odstopivšo vlado o formel-nem postopanju glede predloge italijanske pravoslovne fakultete izgubile.veljavo, ker je odpadel en kompaciscent. Odsek je pa vendar sklenil, da ne bo delal težav, ako se ta predmet odgodi, in da pride mesto istega na dnevni red proračunski provizorij.
Vojaške konference.
Včeraj so se sešle letošnje vojaške konference pod predsedstvom cesarja Nadaljujejo se danes.
Darovi.
Jubilejni darovi za „Sloven s ko s i rotišče".
P. n. gg. I. M. 1 K; veleč. g. Otilij Medveš, kurat v Trenti, v časten spoinfti preč. g. Andreja Mesar 10 K; g. Ivan Gorjup, predsednik „Pekovskega kon-sorcija" o priliki občnega zbora 2 K; o isti priliki je še nabral g. Frančišek Trnovec v veseli družbi v gostilni g. Antona Fon 3 K; veleč. g. Abram Filip, vikar 2 K; veleč. g. Filip Abram, vikar, nabral ob blagoslov, novega vikarišča med starešinstvom v Pliskovici 8 K; veleč. g. Friderik Lenardič, vikar 5 K; Alojzij Lukežič, cerkovnik Renče 50 v; Nekdo iz Podgore 1 K; Neža Bric, kuharica v Gorici 1 K; Tomaž Kodelja, Lestivnica 20 v; Anton Gerbec v Gorici 40 vin.; Alojzij Korte, dimnikar v Gorici 80 vin.; Josip Lozer, Vrtovin 10 vin.; Josip Lukežič, zidar Renče 131 — 1 K; Anton Brezavšček iz Kala 20 vin.; Anton Kristančič, Šmartno 43, 50 vin.; Marija Perniš v Gorici 20 vin.; Albert Tušar, trgovec v Gorici 1 K; Ante Kokalj, v Gorici 20 vin.; v nabiralnikih v gostilni gospe Jožefe Fon, pri mitnici 1 K 60; v tobakarni g. Petra Krebelj 60 v, o priliki 50-letnega službovanja kot dušni pastir v St. Mavru preč. g. Jos. Mašera, vikar istotani 30 K (ravno toliko za „Sol. Dom" in 10 K za božičnico „Sol. Doma").
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.l
Za „A1oj z i j e v išče":
Veleč. g. Otilij Medveš, kurat v Trenti, v časten spomin preč. g. Andreja Mesar, 10 K, o priliki 50-letnega službovanja kot dušni pastir v Si. Mavru preč. g. Jožef Mašera, vikar istolam 30 K, Valentin Pipan, župnik v Renčah 10 K, Karol Čigon, vikar (13 tč. krat) 26 K, Ignacij Leban, župnik v Batujah odbil pri računu vina 10 K 27 v, dr. Fran Žigon, prof. teologije 20 K, Anton Bratina, vikar 12 K 18 v, bogoslovec Franc Žužek (za svoj iinendan) 2 K, Zolja, trgovec za ..Miklavževo" 5 K.
Vsem dobrotnikom prisrčna hvala in Bog plati!
Za „S o 1 s k i Do m"
Alojzij Lukežič. cerkovnik Renče 45, 50 v-
Domače in razne vesti.
Žalostna vest. Iz Celovca se nam poroča: Dne 1. decembra okoli 7. ure zvečer zadela je preč. g. Hilarija Vuka, bivšega župnika na Lokvah, v Breginju, na Ravnih pri Cerknem, v Šmartnem pri Celovcu kap na levi strani. Noga in
roka sta popolnoma neporabni. Iz zavoda v Šmartnem se preseli v deželno bolnišnico zavoljo zdravniške pomoči.
Bolnika priporočamo sobratom in vsem v srčno molitev.
Odložil jo deželnozborski mandat višji komisar na tuk. okr. glavarstvu g. Gasser, ki je namenjen za voditelja novega okrajnega glavarstva v Tržiču, koje prične uradovati s 1. ja-nu vat jem 1911.
„SOČI“ PO ZOBEH I - Poročali smo, da je državni poslanec Fon interpeli-ral vlado v zadevi brezobrestnih posojil. Sedaj moremo z veseljem objaviti, da je vlada nakazala v to svrho razun 10,000 K še 50.000 K.
Lep liberalni žnpan. - n goja-škem liberalnem županu Francetu Lozer ju nam je danes poročati lepe reči. Bilo je namreč dne 25. januvarja t. I. v Črničah. Plesali so ta dan „Pri Slamiču". K plesu je prišlo več gujaskih fantalinov, večinoma mladoletnih. Ž njimi v družbi je prišel tudi gojaški župan France Lozer, star 32 let, oženjen. Ne bodi len je tudi on začel plesati. Poprosil je eno dekle, da bi šla ž njim plesati. Dekle pa mu je ples odreklo A poročeni župan Lozer je le silil dekle in je vlekel za roko na ples. V tem pa pristopi mladenič Bavčar iz Črnič ter rekel goja-škemu županu Lozerju, da vendar se ne spodobi, da bi on, župan, mož z družino in z ženo plesal z dekletom. Te besede pa so plesa-željnega liberalnega župana Lozerja hudo razgrele in zažugal je Bavčarju. Kmalu nato so se gojaški mladeniči z županom podali v Slamičevo gostilniško sobo, kjer se je kmalu začel prepir med črni-ško in gojaško mladino, v kateri prepir se je umešal tudi gojaški župan Lozer. Iz prepira je nastal pretep. V pretepu pa je nek Rebek, župana Lozerja prijatelj udaril uže imenovanega mladeniča Bavčarjas steklenico po glavi, vsled česar se je Bavčar zgrudil na tla. V tem p\^e Je župan Lozer z nožem zagnal proti na tleh ležečemu mladeniču Bavčarju in mu ga zasadil v levo stegno, to pa zarad i tega, ker mu je rekel na plesu uže zgoraj imenovane besede. — Ranjenca so obvezali in prenesli na dom.
Vsled tega zločina je moral stati gojaški župan Lozei v sredo pred go-riško okrožno sodnijo, katera ga je obsodila na tri mesece Jede In v povrnitev stroškov, katerih je blizu 1000 K. Zabilježeno bodi, da je mladenič Bavčar županu Lozerju ta čin odpustil, sicer bi župan Lozer moral več časa premišljevati na samem, kedaj je hotel v Črničah plesati.
Županov prijatelj Rebek, ki je Bavčarja udaril s steklenico po glavi, je dobil vsled tega čina 4 tedne ječe.
Res lepe reči! So lahko ponosni liberalci na take pristaše! Mi jim moramo le čestitati! Naše ljudstvo pa naj sprevidi, česar je zmožen liberalni župan!
Da se regulacija Soče v gorenjem delu še ni začela, tega so krivi seveda naši poslanci Tako je zapela soDoma „Soča". Krivi so tega pa z?to, ker ne zboruje deželni zbor! Ta pa je lepal Mari so naši poslanci krivi, da je vlada tako neprevidno zaključila deželni zbor! Saj so vendar liberalci pripravili vlado, da je onemogočila zasedanje deželnega zbora! Če deželni zbor ne zboruje, so krivi liberalci, 'n če se regulacija Soče še ni začela, so tudi krivi liberalci, ker so pripravili vlado do tega. da je zaključila deželni zbor! Vsled tega se zavlačuje tudi tako potrebna regulacija Soče! —
Stari bankovci po 20 K rdeče barve se zamenjujejo samo še pri državni avstro-ogrski banki na Dunaju in pri nje podružnicah v Trstu. Ljubljani in drugih večih mestih. Zatorej, kdor hrani še kak tak bankovec, naj ga
nemudoma da izmenjati pri podružnici avstro-ogrske banke v Trstu. V neki občini na Tolminskem se je našlo te dni za 1200 K takih bankovcev, ki so se vsi zamenjali.
Nase ceste v državnem proračunu za 1. 1911.
Za cesto Medjavas-Sv. Ivan
v devinski občini ... K 1.000'— „ cesto	Ročinj Srednje	.	. „	4.200'—
„ pot v	Naklem.............„	2.000'—
„ okr. cesto Dutovlje .	.	. „	2.500-—
„ cesto	Idrsko-Livek .	.	. „	1.600'—
„ ceste	na Krasu	.	„	! 9.700'—
„ ceste	na Kobariškem . . „	6.000'—
n cesto	Dol Otlica	.	„	4.000'—
„	„	Grgar-Ravnica	.	. „	10.000'—
„	„	Krnica Senipas	.	. „	18.750'—
„	„ Dobrovo-Vipolže-St.
Ferjan....................„ 20.000 —
„ cesto Grgar Bate Banj-
šice-Kal............ . . „ 25.000 —
„ cesto Trnovo Srpenica . „ 20.000'— „ cestno mrežo med Sočo in Idrijo......................... 130.000'—
Skupaj K 264-750-—
150.000	K za novo nemško šolo v Trstu. V državnem proračunu za leto 1911 se nahaja tudi svota 150.000 kron za novo šolsko poslopje 'kot prvi obrok za nemško šolo v Trstu. Tako skrbi vlada za nemške šole v Trstu! A za slovenske!
Izdelovanje sodavice je, kakor naznanja državni zakonik, postala kon-cesijonirana obrt.
Rop 28.000 kron. V Rojanu so kakor znano, za cerkvijo utaborjeni cigani v precej velikem številu. V nedeljo zvečer ob 6 in pol, ko je bila večina moških ciganov odsotna in so se nahajale v taboru le ženske in otroci, je prišla v tabor petorica ciganov iz iste bande in so z revolverjem v roki veleli, naj se odpre železna blagajna, <jer se hrani denar. Ker ženske niso hotele ubogati, so roparji z železnim drogom ulomili blagajno in vzeli iz nje 28.000 kron, med temi 100 komadov po 100 kron v zlatu in 100 komadov po 100 frankov v zlatu. Nato so se roparji oddaljili. Dve uri kasneje so bili aretirani trije od njih, ostalih še niso ulovili. Policija pa stika pridno po njih. Pri aretiranih niso našli nič denarja.
Vsled prevrnjene svetilke se Je 35 glav živine zadušilo. — iz Beljaka poročajo: V noči na soboto je v hlevu posestnika in gostilničarja Cegnarja v Moljčah pri Beljaku poginila vsa živina. Hlapec je namreč pustil v hlevu pri svoji postelji goreti svetilko. Konj, ki je stal poleg postelje hlapčeve, je svetilko prevrnil. Ker je bila v hlevu velika sopara, se sicer ni vnel hlev, pač pa se je vsa živina zadušila. Posestnik ima 6000 K škode, ker mu je poginilo 13 glav goveje živine, 2 konja, 11 prašičev in 9 ovac.
Razsodba v velelzdajnlškem procesu. — V soboto je končala kazenska razprava proti 13 Tržačanom, obtoženim radi veleizdajstva oziroma razža-Ijenja Veličanstva. Porotniki so enoglasno zanikali glavno vprašanje glaseče se na veleizdajstvo in tudi z 10 proti 2 glasoma zanikali eventuelno vprašanje, glaseče se na zločin motenja javnega miru in reda. Zanikali so tudi enoglasno drugo eventuelno vprašanje glede obtoženca Deperis, pritrdili so pa glede istega z 10 proti 2 glasoma vprašanju, glaseče se na razžaljenje Veličanstva. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor obsodil Deperisa na 2 meseca težke ječe z enim trdim ležiščem, vse druge pa oprostil. Obtoženec Deperis je izjavil, da nastopi takoj kazen.
Razsodba v dunajskom procesu radi špijonaže. — Po 8-dnevni razpravi je končala v soboto obravnava proti Tridentincu Colpi, ki je bil obtožen radi vohunstva, razžaljenja Veličanstva, prestopka orožnega patenta in oskrunjenja
državnih emblemov. Colpi je bil obtoj žen na 4 lete ječe, soobtoženec Daniel na 10 mesecev in Tomasini na 8 ni J secev težke ječe. Glede Colpija je sodj dvor odredil najvišo kazen, ker je bi|l isti pred nekoliko meseci radi tatvin na škodo tridentinske banke obsojeJ na 6 let ječe.	j
N)va odrodba sv. Očeta. Te dpi
izide nov motu proprio sv. Očeta, g|J som katerega bodo kanoniki smet prejem, ti dohodke svojega kanonikalj le tedaj, ako kanonikat v resnici tudi opravljajo.
Listnica uprave. — G. Frančišek Mermolja, Selo 57, p. Črniče: ..Primorski List" plačan do konec tega leta! Hvala:
Listnica uredništva. Raznim gj dopisnikom : Prihodnjič.
Mestne novice.
m Veselica ..Slovenskega sirotlšča"
ki obeta biti letos nekaj posebnega, bi na praznik sv. Stefana.
m »Slovensko bralno in podporno]
društvo" v Gorlol se udeleži se svojimi pevskim zborom božične veselice »Slovenskega sirotlšča". Tako Je sklenil odbor, kar pozdravljamo z veseljem! Srčna hvala I	I
m V obrambo naših poštenih Inl pridnih služkinj v Gorici. — Nad vsej veselo vest smo bilježili pred časom, dal se je posrečilo slovenskemu ženskemu! društvu „Skalnica“ v Gorici kupili! večjo hišo, ki bo nekak „Deklištil Dom". Kdo bi ne bil tega vesel! Vsaki iskren goriški Slovenec, vsak ljubitelji pridnih in poštenih slovenskih služkinji
Le nekdo ni tega vesel, Iel nekdo je s svojo umazano rokul segel v blato in ga skušali vreči v novi dekliški dom i n vi naše poštene slovenske sl ul-l k'i nje, ki so združene v društvu „Skall nica". In ta Je gorlška „Soča". Kakci divji bivol se je zaletela v nakupi kiše, ki je prešla iz laški Inl slovenske roke, v kateri se bodol zbirale služkinje. Nevoščljivci pri „Soči“,l ki ne morejo tudi ob takih velehul manitarnih napravah, k a k o r š n i til goriški Slovenci krvavo pol trebujemo, ako hočemo kij ubil vati laškemu m eš č a n s k e nul nasilju, so se tako daleč spozabili! da sramotijo naše s I o v e n s k el služkinje in pravijo, da so slabe del lavbe. Se noben slovenski lis| si ni upal kaj takega trditi, niti laški ne. Naj spričuje dejstvo, da si celo Lahi in Nemci v Gorici kan tržejo in sicer ravno za one slovenske služkinje, ki so vpisane v društvu ..Skalnloa". To najbolj bije po zobeh „Sočo" in liberalne obrel kovalce pridnih in poštenih slovenski! služkinj. Pfuj, s ra m ot i I c i slo veni skega revnega, a poštenega ž e n s t v a, ki se z zvesto službo in s trdim delom bori za skorjico kruha.
A sramotilcu slovenskih služkinj ni bilo dovolj, da jim je očital, da sl slabe delavke, slabe služkinji marveč je šel še dalje v svoji slepi strasti in sovraštvu. Hujska namrei slovenske gospodinje, naj ne sprejemajo v službo slovenskih služkinj, ki so v kakem krščanskem društvu I	i
Vsled te p ro p a I e g a človeka vrel dne umazane hujskarije vprašamo poj štene goriške Slovence: Ali odobril etetepeklenskeizbruhe s o v rij štva in maščevanja proti ml šini poštenim in pridnim slovenj skim služkinjam od strani „Soi.e'?| Vi sami imate v službah ii£' klet a, ki so članice »Skalni ce'. katerih Je do 500, in sami s od i te. ali so vaše slovenske rev n*
(Dalje v prilogi)
Priloga »Primorskemu Listu“ št. 50. a dne 15. decembra 1910.
služkinje vredne takega z a n i-
čevanjah
Percant sramolilci revnih slovenskih služkinj!
m Tat v rokavicah. V soboto je aretirala policija v prodajalni zlatarja Donatija na Travniku nekega mladega elegantno oblečenega človeka, ko je ponujal Donati-ju zlato verižico v nakup. Omenjeni človek je namreč prišel omenjenega dne v prodajalno zlatarja Gasparinija v Raštelju; obnašal se je, kakor da bi hotel kaj kupiti, a mesto tega odnesel je Gaspariniju ovitek zlatih verižic. Na policiji se je dognalo, da je ta klativitez z rumenimi rokovicami na rokah 25-letni Alfred Buschmann iz Bero-lina in po poklicu natakar.
m Tatovi na delu. V pondeljek zjutraj so neznani tatovi vdrli v prodajalno usnja, v ozki ulici ki je last trgovca z usnjem Bensa, ter odnesli 14 kron v denarju. Zdi se, da so bili pri tem delu moteni, ker so pustili usnje pri miru in tudi drugega denarja, ki se je tam nahajal, se niso dotaknili.
V ulici Soškega mosta so pa poskusili okrasti trgovino g. Cabas ter Katarine Fiegl.
Tudi v Podturnu so poskusili tatovi svojo srečo in sicer v trgovini Bizjak.
V torek zjutraj so tatovi iz stanovanja g. Sinipa v ul. Alvarec odnesli več zlatih predmetov ter hranilno knjižico, v kateri je bilo 20 K v papirju.
m Semenjskl sleparji v Gorici. Iz Ozeljana je prišel v Gorico Anton Konjič z namenom, da	kupi	kravo. Ko	se je
po živinskem trgu ogledaval živino, ga nek neznan človek vpraša, kaj misli kupiti. Konjič mu seveda pove, da namerava kupiti kravo. Neznanec mu potem pove, da ima nekje kravo, ki jo je hotel prignati na	trg,	da	mu je	med
potjo opešala ter da jo poceni proda. Konjič mu je verjel ter šel ž njim po poti, ki vodi v Panovec.
Ko sta bila	bolj	na	samem, jim
pride ves prestrašen	in	zbegan	neki
človek nasproti, ter pove, da je zgubil denarno listnico z mnogo denarjem. Zahteval je, naj mu pokažeta Konjič in prvi neznanec listnici. Anton Konjič mu jo je dal v roke, ali oni mu jo je vrnil, češ, da ni njegova. Potem je tudi Konjičev spremljevalec podal onemu listnico. Ko jo je ta imel v rokah, reče: „Ta je moja!", udari Konjičevega spremljevalca ž njo po licu ter zbeži. Za njim je zbežal tudi Konjičev spremljevalec.
Konjič ni ta dan kupi! krave in še-le drugi dan je videl doma, da nima v listnici nič denarja. Potem se je zavedel, da je neznanec pri pregledovanju listnice vzel iz nje denar. Oba neznanca sta bila seveda dva semenjska sleparja in med seboj dogovorjena.
Da se je ta zločin moral zgoditi pri nas, se nam čudno zdi, ker smo že večkrat navedli skoro popolnoma enake slučaje o semenjskih sleparjih ter svarili naše ljudstvo pred njimi.
m Ob tramvaj Je trčil v torek zjutraj poštni voz, ko je hotel iz Se-meniške ulice zaviti v Gosposko ulicoi Razbile so se pri tem nekatere šipe tramvaja ter konj, ki je bil pred poštnim vozom vprežen, se je nekoliko poškodoval. —
m Dežnik je nekdo pozabil v trgovini g. Jakoba Šuligoja, urarja v Gosposki ulici 25. Lastnik naj se oglasi v imenovani trgovini, kjer ga dobi.
Iz goriške okolice.
g Liberalci ne poročajo svojim listom
resnice, zato pa jih spravljajo v uaj-večje blamaže. Tako se je zgodilo tudi »Soči“. Liberalni prefriganec je vzel pero v roko ter napisal za torkovo »Sočo" dopis iz Oseka, ki je popolnoma resničen, ako se postavi, kjer je tiskano »Sokoli" ali liberalci — „Orli" ali pri-
staši S. L. S. Ne vemo, kaj je narekovalo dopisniku tak dopis. Mogoče to, da bi odvrnil krivdo od svojih pristašev. Stvar je bila namreč ta, kakor nam iz Oseka poročajo: Minulo nedeljo zvečer se je vračalo več članov oseškega „Orla" iz Črnič, kjer so imeli sestanek. V Oseku so jih liberalni „Sokoli“ napadli s kamenjem, par naših ranili, vzeli trobentaču »Orlov" trobento in ustnik, delili po hrbtih »Orlov" klofute in bunke, tako. da je tekla kri. Seveda so se »Orli" branili, a ne s kamenjem. Ako je bil kateri »Sokol" ranjen s kamenjem, so ga ranili liberalci, ker oni so metali kamenje. Za napad so bili gotovo dogovorjeni, sicer bi se ne vse tako po komandi izvršilo. To je resnica. „Soča“ pa piše, da so »Orli" vzeli »Sokolu" trobentaču rog, ustnik in trak in. le s težavo da se je posrečilo trobentaču rešiti rog iz rok čukov. Ravno narobe je res 1 Saj »Sokoli" niso imeli trobentača in trobente s seboj! Tudi kamenjali niso »Orli", ampak »Sokoli", kar se bo uže dognalo. »Soča" je bila tako umazana, da se ji v Oseku vse smeje,celo liberalci! Hudobija se sama kaznuje!
g »Soča" se Je sama postavila na laž. — Kako je »Soča" lagala o ose-škem napadu na »Orle", naj spričuje popravek, katerega je morala priobčiti in ki v lepi luči osvitljuje liberalno laž-njivost. Popravek se glasi:
iz Oseka. — Slavno uredništvo lista »Soča". Na podlagi § 19. tisk. zak. zahtevamo, da priobčite na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek na dopis: Osek 3. XII. 10. priobčenem v »Soči" z dne 6. dec. 10. št. 139. 1. Ni res, da so »Oseški čuki prirujoveli v vas in brez vzroka napadli naše Sokole";»res pa je, da so se naši Orli mirno vrnili domov in da so bili od Sokolov brez vzroka napadeni. 2. Ni res, da so »začeli metati kot pest debelo kamenje proti njim in pri tem priletel '/, kg težek kamen v hrbet vrlemu* našemu somišljeniku Mirkotu Cigoju"; res pa je, da so bili s kamenjem zadeti naši Orli in sicer Anton Košuta, Ciril Remec in Alojzij Batič. 3. Ni res, da sta bila do »krvi ranjena na roki in na glavi s kamenjem brata Leopold in Ivan Toplikar"; res pa je, da je Leopold Toplikar udaril do krvi naša somišljenika Franceta Rožič in Vincenca Gleščič. 4. Ni res, da so »našemu trobentaču, ki se je hotel mirnim potom vrniti domu, iztrgali trobento iz rok, ukradli ustnik in trak"; res pa je, da je Ivan Toplikar iztrgal Orlovskemu trobentaču Alojziju Batič trobento iz rok in mu vzel ustnik. 5. Ni res, da so na to »Čuki žvižgajoč in rujoveč skozi vas prodajali svojo klerikalno oliko"; res pa je, da so Orli mirno odšli v svoje društvene prostore med tem ko so nasprotniki po vasi žvižgali in kričali. Za odbor K. S. Z. društva v Oseku, dne 8. decembra 1910. Fr. Frankč tajnik, Vinko Kožuh predsednik.
Tako! Zdaj je »Soča" menda zadovoljna, ko je morala pogoltniti tako debelo in grenko klobaso. Dobro je teknila. Nauk, da bo drugič še bolj lagala!
g Iz Št. Mavra. - (Redek jubilej.) — Redek, zelo redek je jubilej, kakoršnega je praznoval dne 7. t. m. preč. g. vikar in zlatomašnik Josip Mašera v Št. Mavru. Ta dan minulo je dolgih petdeset let, odkar je prišel g. jubilant kot dušni pastir v prijazni Št. Maver. Petdeset let — zares dolga doba v človeškem življenju. Ta dolga doba je bila prečastitemu čas dela in neumornega truda v blagor podrejenih mu vernikov. Njegov neumorni trud donesel je mnogoteri lep in dober sad. Lj. jubilant bil je in je še vedno vsestransko delaven ne le na polju svojega vzvi-, šenega poklica, temveč tudi na ledini šolski, narodni in kipetijski, kjer je deloval od svojega prihoda nepretrgoma do danes, ko mu je dodelil Vsemogočni redko milost, da v krogu svojih vernikov čil in zdrav na duši in telesu praznuje ta zares — redek jubilej.
Naša občina štela si je v dolžnost, da jubilej ljubljenega in spoštovanega zlatomašnika primerno praznuje. Ome-
njenega dne šla je deputacija sestavljena iz občinskih zastopnikov, zastopnikov krajnega Šolskega sveta ter kiju-čarstva, do g. jubilanta, da mu čestita. V imenu občine je govoril g. podžupan Ivan Fonzari, v imenu krajnega šolskega sveta je čestital tukajšnji g. voditelj šole Mavricij Benič, v imenu klju-čarstva pa g. Josip Doljak. G. vikar se je v daljšem govoru vidno ginjen zahvalil za izkazano mu čast. V tem so začeli zvonovi slovesno pritrkovati, kresovi goreti, rakete žvižgati in topiči pokati ter s tem naznanjati Gorici, njeni bližnji in daljni okolici, da slavi v Št. Mavru jubilej mož, čigar markantna postava je poznana v celej deželi.
Naslednjega dne daroval je g. jubilant slovesno sv. mašo s Te Deum ter imel na polnoštevilno zbrane vernike primeren govor. Omenil nam je, da je tega dne čestitala tudi deputacija iz sosednjega Solkana.
Preč. gosp. vikar je bil pri nas 40 let pomožni učitelj, nad 20 let zastopnik Krasa in vipavske doline v c. kr. kmet. družbi, nad 12 let podgorski starešina, večletni odbornik političnega društva »Sloga", devetkrat predsednik volilne komisije za deželno- in državnozborske volitve v Gorici. Duhovniško službo opravlja 57 let. 4 leta je bil za kaplana in za učitelja v Štanjelu in 3 leta za prvega kaplana in šol. nadzornika v Bovcu.
Vzornemu duhovniku, vrlemu rodoljubu, neumornemu učitelju ter prijatelju omike in napredka želimo iz srca, naj bi mu Vsemogočni podelil milost, da bi še mnogo, mnogo let deloval med nami v prid naše duhovnije I
Občinarji.
g V Šempasu sc je ustanovilo »katoliško slovensko izobraževalno društvo". Pravila so oblastveno že potrjena. Dne 11. decembra je imelo društvo občni zbor. Pri tej priliki je imel nagovor na zbrane može in mladenče g. V. Remec, ki je pojasnil pomen društva v verskem, gospodarskem in gmotnem oziru ter zahteval odločnost, ki edino daje drušhu trdno podlago in sigurnost. Za lep poduk in bodrilo je govornik žel zasluženo pohvalo. Nato se je izvršila volitev odbora in odbor je v poznejši prvi seji si izvolil za predsednika mladega posestnika g. Ivana Klanšček.
g V Ozeljanu je umrl dne 10. decembra v možki dobi 53 let Janez Rijavec, gospodar daleč znanega posestva »Bogarinov". Imel je časten pogreb. Domači pevci so mu zapeli žalno slovo. Ugledni družini naše sožalje, blagemu pokojniku pa naj sveti večna luč.
g Razklan nos. 13. dec. so iz Šempasa v goriško bolnišnico usmiljenih bratov prepeljali nekega Merviča z preklanim nosom. Uzrok: domač prepir ob mrtvaškem odru matere.
g Deževje. Dasi nimamo na Šem-paskem močnih nalivov, so vendar po neprestanem deževju narasli hudourniki da je bilo ves pret. teden šempasko polje pod vodo.
g Rupa. — Kršč. soc. iz. društvo »Danica Rupa-Peč" bode imelo dne 18. 4. m. občni zbor v prostorih gospoda Josipa Jakil. K obilni vdeležbi uljudno vabi — odbor.
Iz tolminskega okraja.
t Pri Sv. Luciji se obhaja god farne patrone Sv. Lucije. 13. dec. vsako leto ob veliki vdeležbi ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Letos je bila vdeležba pa še posebno velika. Romarske čete so oblegale izpovednice (5) celo prejšnje popoldne in na praznik od 5te do 10 zjutraj. Posebno veliko moških, gotovo ne manj kot ženskih je prejelo sv. zakramente. Božjo službo je poveličevalo lepo petje na koru. Vsa
čast organistu Francu Kovačiču ter pevcem in pevkam ! Pridigal je pa veleč, kurat Lomski, bivši Svetolucijski kaplan, dnevu in času jako primerno. Nabito polna cerkev ga je napeto poslušala. Čast in zahvala mu!
t Iz baške doline, Na Grahovem imamo prav pridnega liberalnega občinskega slugo, ki se hudo zanima za občinske volitve in agitira za liberalce. Povedano naj mu bode, da mi plačujemo občinskega slugo za to, da opravlja izročene mu posle, ne pa za agitiranje za liberalce. Ker sam ne plačuje nobenega davka, se sploh nima vtikati v obč. volitve in delati zdražbe v občini.	Občinarji.
Iz bovškega okraja.
b Log pod Mangartom. — Odkar imamo sedanjega g. učitelja, so naši otroci kot prerojeni. Z veseljem obiskujejo šolo. G. učitelja ljubijo, ker je z njimi ljubeznjiv in ker vestno skrbi za njih vzgojo. Nadzoruje jih ne-le samo v šoli, marveč tudi v cerkvi in se sploh povsod zanima za njih vedenje. Letos nam prirede naši otroci pod vodstvom g. učitelja božičnico, kar bo za nas nekaj novega.
Sploh uživa g. učitelj pri nas vsestransko spoštovanje. Vsled tega nam je bilo jako žal, ko smo čuli, da nas namerava zapustiti.
Iz komenskega okraja.
km Štanjel. V pondeljek ponoči je plat zvona naznanjalo, da gori. Prestrašeni so naši ljudje hiteli iz hiš ter na pomoč. Gorel je namreč senik mizarskega mojstra Frančiška Gulič. Ogenj je prvi zapazil Anton Švagelj, ki je zbudil orožniškega postajevodjo ter potem šel budit ljudi s tem, da je zvonil.
Orožniški postajevodja je najprvo zbudil Guliča, ki niti slutil ni o nesreči, ki se mu je pripetila. Potem je orožnik vodil gasilno delo. Žival, ki je bila v hlevu, so rešili. Ogenj pa so omejili s pomočjo brizgalnice, ki jo je dal na razpolago železniški postajenačelnik, g. adjunkt Hail. Senik in hlev je popolnoma pogorel. — Mnogo sena je postalo žrtev ognja. Škode je okoli 1500 K. Gulič je bil zavarovan.
km VŠempolajusejesprl z materjo nek Jožef Gabron. V svoji razburjenosti je hotel ohladiti svojo vročo glavo ter skočil v vodnjak. Komaj pa je čutil mrzlo vodo, seje skesal ter začel kričati na pomoč. Neki sosedje so ga tudi potegnili iz vode.
Iz sežanskega okraja.
s Veselica v Tomaju. V znanem šolskem zavodu »Flizabetišče" v Tomaju, katerega vodijo šolske sestre, bo 26. in 27. t. m. ter L januvarja 1911 lepa šolska veselica, katere vspored priobčimo pravočasno. Veselice v tem vzornem šolskem zavodu so vsakokrat kar najboljše obiskovane, linako se pričakuje tudi za božične praznike.
s Z gorenjega Krasa. Dovolite, g. urednik, da spregovorim o naših razmerah.
Po celi naši lepi Goriški se orga-nizujejo pristaši S. L. S., a žalibog samo naš gorenji Kras spi. A ne mislite, da tukaj na naših trdih tleh rfad-vladuje liberalni duh. Naša tla so ugodna za vspešno delovanje naših mož, ako hi jih imeli. A ravno teh nam manjka. Manjka nam organizatc i za sežanski sodni okraj, ki bi organiziral nemaloštevilne pristaše S. L. S
Nekaka organizacija se je ustanovila pred letom v občini Dutovlje. Ustanovilo se je namreč »Gospodarsko
društvo". A temu društvu ne smemo preveč zaupati, ako liočemo biti dobri strankini pristaši.
To društo si je delo čudno krinko na obraz. Pod to krinko hoče delovati nekako nad strankami. A mi društvu ne zaupamo, ker v odboru gospodarijo izključno pristni liberalci razim enega, s katerim mislijo dobiti vpliv pri naših pristaših. A tudi ta naš čaka prilike, da se tega liberalnega objema otrese.
Zalogo ima društvo pri najhujšem kraškcm liberalnem zdraZbarju. S tem si daje društvo spričevalo, na kakšni podlagi deluje.
Iz teh podatkov je razvidno, da smo potrebni samostojne organizacije za sodni okraj Sežana in da se otresemo liberalnega upliva. Torej organi-zujmo se politično in gospodarsko, če nočemo zagaziti v liberalne nastavljene nam mreže.
Pri vseh vremenskih katastrofah je letošnja letina še precej dobra. Sena obilo, in tudi jesenski pridelki, ki so dobro obrodili, posebno ajda in turšica. Le terana imamo malo. Cena pa mu je visoka in sicer od 76 do 84 K hekt. Dež nam nadleguje pri jesenskem oranju in tudi živina mora ležati na trdih tleh, namesto da bi imela dobro na-steljeno, ker stelje ne moremo sušiti.
Iz korminskega okraja.
kr lz biljanske duhovnije. — Po
dolgem času se oglašamo, ker smo prisiljeni. Leži nam na srcu med drugim posebno naš vrli »Sokol". V naše kraje je zanesel te gnjile sokolske ideje „pa-šaretar" iz Kojskega. Ubogo revše je mislilo, da se bodo naši fantje kar trgali zanje. Sicer je našel že »koni-pjone" sebi vredne.
Le 13 fantov se je posrečilo agitatorjem za „Sokole" spraviti skupaj iz vseh zapadnih Brd. In še ti so se pozneje cepili v dve strančici.
Telovadbo je učil „Sokole“ v začetku nek Aledanec. Sicer bi ta „škric“ najbolje storil, če bi tudi med tem časom prodajai klobase oziroma „pršul“ v Trstu.
Kljub vsemu povdarjanju od strani liberalnih ..globokovernih" voditeljev, nekega c. kr. uslužbenca poštarja in nekega učitelja, češ, da morajo fantje kot »Sokoli" še večkrat zahajati k sv. maši, so uže prvič, ko so bili v uniformi, pokazali, da jim ni dosti mari za cerkev, kajti tretjina »Sokolot" ni bila isto nedeljo pri maši.
0 priliki sokolskega plesa v Koj-skem sc pokazali nekateri „Sokoli“, da so zreli tudi za pretepaško društvo. Le z velikim trudom se je »brihtnemu" načelniku posrečilo sklicati fante v kup za shod. Na poti nazaj so se med seboj sprli in celo stepli. Pravijo, da se je slišalo celo streljati. Pri tem se je baje posebno odlikoval nek c. kr. Resčastno! Ta človek širi v naši občini gnjilo sokolsko idejo vsled katere liberalna mladina podivja tako, da človek ne bo varen pred njo še pri belem dnevu. Slišali smo, da se v poštnem uradu pod-učuje petje. Ali je res? Bi radi vedeli, da bi potem vprašali poštno ravnateljstvo v 1 rstn. ali je dalo za to potrebno dovoljenje. Še nekaj I Kako je to, da pride z 25. oktobrom datirano pismo oziroma razglednica 4. novembra iz go-
riške okolice v Biljano, ne da bi potovala po širnem svetu? Ali je to tudi slučaj, da se ravno pisma, ki so naslovljena na naše društvo, poizgubljajo. Tekom 2 mesecev imamo že dva slučaja : Opozarjamo slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, naj obrne malo več pozornosti na našo pošto.
Kakšne vzorne mladeniče so nam tekom štirih mesecev vzgojili pri »Sokolu", evo par vzgledov! Lahko vse sodnijsko dokažemo. Dne 16. oktobra je bil ples na Dobrovem. Prišla sta dva fanta iz Števerjana in eden iz Kojskega kakor po navadi učit fante telovadbe v Medano. Ker se pa niso upali isti dan iti domov radi žuganja od strani »Sokolov", so prenočili v krčmi. Drugi dan okoli 9. ure zjutraj so se vračali skozi Šmartno domov, nič hudega sluteč. Pod Šmartnom jim pridejo nasproti štirje liberalci, ki so jih čakali in so jih kar meni nič tebi nič z noži in kljukci napadli. Res pristno liberalno! Če ni to lopovsko, ne vemo kaj bi biio.
Ta dogodek so pustili naši fantje v nemar, ker niso bili slučajno hudo poškodovani. A kaj so storili oni zahrbtni napadalci I Da bi krivdo odvrnili od sebe, so stvar prvi naznanili orož-ništvu, češ, da so bili oni od Štever-jancev napadeni. Ali ni to nesramno ? Sicer pa naši fantje zaman pričakujejo uže dolgo od »Soče" obljubljeno tožbo in obtožnico zaradi tega napada.
Ravno istega dne okoli 3. ure po-poiudne je hotel nek mlečozobi liberalni frkalin s pipcem česniti po glavi hčer krčmarja Št. in to prav iz ničevega vzroka. Pri tem je ta šmrkavi junak tako preklinjal Boga, Marijo in vse, kar je svetega, da bi Že radi tega zaslužil več dni zapora. Pravijo, da je vse to videl naš župan, ne da bi kaj k temu rekel.
Nam se zdi, da bi moral župan ob ta kih prilikah pokazali lep vzgled in posvariti razsajajoče in preklinjavce.
(Dalje pride.)
noči nabili ondotni tatovi sledečo oznanilo: »Mi, združeni tatovi varšavski, s tem javno naznanjamo, da začnemo stavkati in da sc odpovemu svojemu rokodelstvu. Policija se je do zdaj zadovoljevala s polovico našega plena — zdaj pa zahteva 75 odstotkov, tako da nam ostane od vsakega ukradenega rublja samo borih 25 kopejk. Če policija ostane pri svoji zahtevi, tedaj smo prisiljeni, opustiti svoje rokodelstvo, ker ne moremo pod takimi pogoji pošteno živeti". Policija išče provzročitelje tega špasa, ki jasno obsoja podkupljivost varšavske policije.
Kako visoko so oblaki? Na mc-
tereologičnem observatoriju v \Vashing-tonu so raziskovali, kako visoko so oblaki. Storili so na ta način, da so z dveh različnih mest istočasno oblake fotografirali. Našli so, da velik del oblakov pluje v višini 11 km. Najvišji oblaki pa so do 28 km visoko nad zemeljsko površino.
Rojaki!
Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma-,,
Drobtinice.
Štirje dolavcl zgoreli v raztopljenem Jeklu. V Bochumu so vlivali delavci jeklena kolesa. Prekucnila se je po nesreči posoda, v kateri je bilo 13 tisoč kilogramov raztopljenega jekla. Štirje delavci so bili tako nesrečni, da so padli v gorečo reko in so zgoreli.
Štrajk tatov. Iz Varšave poročajo: Na cestnih vogalih so v pred poslednji
Klobučar M. Horvat
v Gorici
Gosposka ulica štev. 12
ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po najnižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Priporoča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena.
Loterijske številke.
10. decembra,
Dunaj............... 9	26	80	77	8')
Gradec..............14	31	87	21	47
Opozarjamo
na novo vrsto valjanih ,,Pcka-tet‘l, enako doma delanim aa juho in prikuho. V dobivaj o sc le v rumenih ovojih po '|2 kg v najfinejših kakovostih a napisom in sliko:
»Štiri rumenjaki«
»Osem rumenjakov«.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Ndročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Oznanilo.
Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PEKARNO. Prodajam izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev.
Valerij Simčič,
pekovski mojster p. Dobrovo v Brdih.
ZAHVALA.
Za vse pismeni* in ustno dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti dragega nam sina ozir. brala
IVANA KOREN
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo tukajšni prečastiti duhovščini, gosp. županu, namest. učiteljstva, soduis. in davkarskim uradnikom, orožniSlvu, fin. straži, cerkvenim pevcem za ganljivo petje pred hišo, v cerkvi in na pokopališču; najsrčnejša hvala katol. izobraž. in gasil, društvom ki sta tako v obilnem številu zkazali zadnjo čast, kol svojemu članu; daljo vsem darovateljem krasnih vencev, dekletom, znancem in prijateljem za spremstvo dragega pokojnika.
Kobarid, 10. grudna 1910.
Žalujoči ostali.
r
\.
./
Pozor!
Pozor!
..KflTOblSKO TISKOVNO DRUŠTVO V GOBICI"
je kupilo
PAPIRNO TRGOVINO g. ANE LIKAR
v GORICI, SEMENIŠKA ULICA štev. 10,	■
ter vabi p. n. Čč. duhovščino, p. n. sl. županstva, učiteljstvo in društva, da si odslej dalje v ti trgovini nabavljajo svoje potrebščine: papir, pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za razne — urade, molitvenike, podobice, tudi galanterijske drobnine itd.
Priporočamo torej vsem, da odslej dalje na vso moč to trgovino podpirajo!
/'
_i
MANUFAKTURNA TRGOVINA
PREJ .KROJAŠKA ZADRUGA"
— V (SORICI.	-
TEOD.
Edina sbvenska kisla voda
lolstovrška slatina
po zdravniških strokovnjakih priznana l)C(j najboljšimi planinskimi kislimi
odami, je
izborno zdravilo
■a katare v grlu, pljučih, želodcu in Ifevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni ledvicah in mehurju ter pospešuje tek prebavo. Tolstovrška slatina ni le iz-|orno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Idlikovana je bila na mednarodni raz-|tavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. laroča se pri oskrbnlštvu Tolstovrške [latino, pošta GuštanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
}el čistih dohodkov gre v narodnenamene Slovenci 1 Svoji k svojim! Zahte-lajte povsod le Tolstovrško slatino! Jsaka slovenska gostilna naj ima le Idino slovensko kislo vodo.
160 hektolitrov
Irnega vina terana in refoška prvo vrste Ina na pridaj ANTON STiBiLJ, posestnik I; vinski trgovec v Ustji št. So pri Ajdov-Vini. Cena vina še la mesec je ta-le: Najboljše Ino vino po 52 K hekt., dobro črno vino po 50 I. belo po 48 K hekt. Po novem letu bo dražje. |n> laja od 56 I naprej. Priporoča se gg. gostil-iarjem in zasebnikom.
Kdor hoče stalno in lahko 40 kron la teden zaslužiti, naj pošlje svoj na-llov na tvrdko S. Scliaechter Vi e n 104-XVI/2 Postfach 478.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TBRPIN. v Gorici, na »redi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaliiče nirnberibega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij,
Potrebičine za pisarne, kadilce la popotnike.
NajboljSe Šivanke in Šivalne stroj«. Potrebščine za krojače ln črevljarje.
| Svetinjice, rožni renoi mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost: temena za zelenjave, trave la detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. '
Martin Šuligoj
urar
Bopica, ul. Barriera 113,
pri državnem kolodvoru,
ima v zalogi švicarske žepne in stenske ure, Šivalne stroje vsakovrstnih sistemov dvokolesa » Puch«, »Steiyr-waffen-rad >, zastopnik tovame orkestrijonov in gramo-
o, kar Hagenbeck
med zverinami,
o trgovina Medved tted klobuki, čevlji
-^in oblekami.
lastnih prue in najuečje
v Gorici, ulica sv. Antona 7.
Priporoča preč. duhovščini, cerkv. oskrbništvom, p; n. slavnemu občinstvu čebelno • voščene sveče, zvitke, kadilo, med itd.	60 (i 1-11)
VIKTOR T0FF0LI
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-—■ ugodnejših krajev _____ |4T Jedilno olje po 1*04 K liter
Jedilno fino	K 1-04	Marsiglia . .	. K 1-28
Istrsko „	„ 112	Bombay . . .	. „ 120
CorM „	„ 1 20	Bari . . . .	• „ 140
Puglie „	120	Lucca . . . .	. „ 1-60
Jesih vinski		iiajfinejSe . .	• „ 2-
*		Milo in luči.	
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.	Telefon	176.
Josip Culot v Gorici
trgovina z drobnjavo, naložnimi izdelki in s semeni za zelenjavo
v R a š t e I j u štev. 2—25.
Zaloga: raspel iz kovine in niklja, rožni venci, podobice, kipi svetnikov iz porcelana, rokavice iz volne in sukna, čevlji in šlape, seme za zelenjavo, moške in ženske nogo-vice, mošnjički in kovčegi, pipe. ustniki in cevi, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo.
4^	Odlikovana pekarija	^
0 in sladčičarna ^	^
♦	K. Draščik	♦
0	v Gorici na Koritu	+
^	(v lastni hlll)	£
♦ IzvrSnJe naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmano e in poroke, pince itd. Prodaja
• različna fina vina ln likerje na drobno ali orig. buteljkah. Prl-
• poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
J
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
Izvršujem točno in pošteno po najnovejših vzorcih.
Josip Smet,
krojač
nasproti »Šolskega Doma", GORIOA (Križna ulica.)
1»
NAZNANILO.
Vljudno opozarjam na svojo prvo In edino oblastveno dovoljeno
lisovmie ’
posebno v vseh davčnih in prislojbinskih zadevah
kakor: napovedi, prošnje, pritožbe in rekurze. Dajem nasvete in informacije, zra-čunam in preskrbim kolekovanje knjig za trgovce in obrtnike itd. — Reševanje hitro in točno. — Prevzamem tudi zavarovalna, ter razna druga zastopstva in oskrbovanje hiš. — Pisarna se nahaja: V Gorloi, ulica Blattloli štev. 13 v pritličju (blizu senskega trga) in posluje: Ob delavnikih od 8—1 opoldne in od 2—5 popoldne, o nedeljah in praznikih od 9—11 dopoldne. — Priporočam se, z odličnim spoštovanjem
R U D. 516 L,
c. kr. davkar v p.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Prave švicarske ure
zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki
Aleksander Ambrožič
GORICA, Eorso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
•!«
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, .klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela ra stavbe.
Restavracija
„TRI KRONE”
GORICA — Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeidsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v ao^iei Gosposka ulica $tev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Delavnico cerhvenlh posod In cepkuBniga orodja
Fr. Leban Gorica,
fldulstpotno ulico šfcu. S.
Priporoča preč. duhovičlni tvojo delavnico cerkvenega 'orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko.. —
Svoji k svojimi : Svoji k svojimi
Staroinana narodna trvdka:
Anton Iv. Pečenko
Zaloga vina, piva, kisa in žganja.
— GORICA, ulloa Jos. Verdi 26,	—
postreže pošteno in tožno s p r i s t n i m i belimi m črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s plzenskim pivom »PRAZDROJ« iz sloveče čeSke »MeSčanske pivovarne, v sodčekih po •/,, >/„ */, in1/, hi in v steklenicah po ‘/, 1; z domačim p r i s t n i m tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnim vinskim kisom.
S o d če k i p i v a p o •/, h 1 t. j. 12 % I so posebno pripravni za kak veseli domači dogodek, kakor: poroka, godova n j e, krst i. t. d., ker sega lahko p o-stavinamizoinnastavi.
Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijiko-ogrske države franko goriška postaja. Cene zmerne.
za
r:
Zimska obleka kron 25’
suknja
23 —
čevelj „0H0‘
12.—
klobuk
2-50
Gruden & Gomp.
Komisijsko & agencijsko podjetje
Stoini trg štev. 9. GORICA Fiazza Duomo št. 9.
1
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu iu na deželi, da zastopam sledeče tvrdke:
Zastopstvo in zaloga moke J. Bončar, Domžale „	„	„ umetnega ledu V. Taner, Gorica
testenin „ Pekatete" Žnideršič & Valenčič, II. Bistrica jedilnega olja F & G. TTliacola, Crst „	raznih likerjev Franjo Pokorv, Zagreb
„	zavarovalne zadruge „CROftclfl'‘ proti	požaru, Zagreb
in razna druga zastopstva.
Priporočam so crnj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da se bodem z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo —— ---------------------------
Z odličnim spoštovanjem udam PctOl* Gril(lCU & Collip.
J
I
Prosiva aahte vati listke!
e
a
o
u
M
o
a
n
Im
o
M
O
tu
Največja trgovina z ielezjem
KOSI1BIO IJkfl 0
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obitniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, ter vsakovrstna orodja.
C e n e nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Iiaiii'1—I—iHMiiiiii Pil m nimam f
Prosiva zahtevati listke!
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi-
zarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	—	~~
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
BNTOH BREŠČAK.
POCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trnhluo (»toVflicvo Jetrno olje. Posebno sredstvo proti pranim boleznini in Hplo&ni teletini alnboNti. Isvrna steklenka tega olja na rarnooiene barve po K 1*10, bele
linrrn K
barre K 2.
Trsklno Belcznnto Jetrno olje. Raba toga olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trakino jetrno olje se železnim jodeeem.
S tem oljem bo ozdr»vije » krotkem So«u t gotovostjo vse kostne boletni, ileini otroki, golie, malokrvnost itd
(>D» ene .1/■ l< lenicc j 1 k	‘ • 40 vinarjev
Onomlia. Olje, knterrirn nnrofnni direktno Ir. Mnrveirlje, |irel»fe se vedno v mojem kem. lulmratorju prodno se napolnijo steklenice. Zato ramorem Jamfltl svojim ff. odjemalcem Kleile dlstote in stalne NpoMohnoNtl za ztlraTlJenJc.
CriHtofolettijeva pijača iz kiue in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju a trsklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
b(XX300000000000q(XXXXXXXXX
a—amnsaa-setsansa-inrsmn«mi-Mk-nw
* Goriška zveza
■*8
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
rrgiNtrtiMiiin zadruga z omejeno zavezo
■
i
posrednje pri nakup bnetiiskib potrebščin in pri prodaji ‘V kmetijskih prideliov. ^ ^ ^
Zaloga je v hiši ..CENTRALNE POSOJILNICE 1 v Gorici. TEKALIŠČE J0S. VERDI ŠT. 32-
kja
rii
-o Mo:»:oa6
JESEN
z=1910-1911 =
ZIMA
1
Velikanska izber zadnjih novosti za moške in ženske obleke
IvokS.cbiiš <& Kuri&did
Gorica — Gosposka ulica št. 11 — Gorica.
Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače.
d
%
NOVI dohodi vo'nenega anSle^<e8a blaga za moške ob-
blcke. — Najfinejše bele in barvane srajce, spodnje hlače, naramnice, ovratnice, ovratniki, zapestnice itd. itd.
Vsakovrstno Žensk0 peril° kakor: srajce«. spodnje hlače,
spodnja krila, predpasniki itd. itd.
Velika izbervolne’ žime’ per^a in sploh vsega’ kar
spada k posteljni opravi.
DoptIa ve'’ka 'z*3er Tožnega platna in kotenine za namizno 1 L/l 11U in posteljno opravo.
Največja izber drobnih predmetov, kakor: vezenin, čipk, trakov, rokovic, nogovic, svilenih šerp in okraskov za obleke, kakor tudi žametov in svile za okrašenje oblek. Najnovejši in najlepši uzorci svil za bluze. Ogromna izbera volnenih in bombažastih maj za zimo.
V n alt do naj zahteva uzorce, katere ilobi proti vrnitvi, poštnine prosto in zastonj na tlom.
i
o
d
,r«
k™
89
JNfaznanilo.
»Centralna posojilnica reglstrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V o (štiri in pol od stol
lJosojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5V|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°„ (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA. 4. novembra 1908.
ODBOR.
1910 jesenska in zimska sezija v Raštelju, Gorica
Novodošlo jesensko in zimsko blago je letos izvanredno lepo sortirano — v vseh blagovnih vrstah kakor: Bachend (forštajn), Zybnd
Zefir, Volna itd. itd. pri
Franc Ravnikar-ju v Gorici, Raštelj 1(3
V zalogi so raznovrstne odeje, šivane ter volnene; posebno se pa odlikuje oddelek za opreme novoporočencev; platno, žima, sifoni F0
steljne garniture, gradel, brisalke, prti, in drugovrstno belo perilno blago se dobi v
največji izberi v mojem oddelku za opremo novoporočencev.
Priporočam se posebno g. ženinom in nevestam ter tudi drugemu cenj. občinstvu s spoštovanjem
T"*TT\ 1 TkT/l	A	TT1LTTT7'	A	edini slov. trgovec z manufakturnlm blagom "w
FRAFIC RAVNIKAR, v raštelju st. 16, gorica, « lastni in
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska ,Narodna Tiskara' (odgov. L. Luketič) v Gorici.