N ives Majnarič-Pandžič, Keltsko latenska kultura u Slavoniji i Srijemu, (Acta musei ciba- lensis 2, Gradski muzej Vinkovci), Vinkovci 1970. 142 strani besedila, fotografije in risbe med tekstom, nemški povzetek, 56 tabel s foto­ grafijami in risbami predmetov, karta razpore­ ditve najdišč. Avtorica tega obsežnega dela v uvodu ugotovi kontinuiteto naseljenosti slavonsko- sremskega prostora od neolitika do prihoda Keltov. Nato podrobneje obdela prilike ob prihodu Keltov ter način zbiranja arheološkega gradiva latenskega porekla. Jedro dela je ob­ delava keltskega gradiva po najdiščih. Največ gradiva je avtorica našla v Arheološkem mu­ zeju v Zagrebu, upoštevala pa je tudi gradivo iz drugih muzejev in tisto, ki je poznano v sta­ rejši literaturi. V poglavju »Povijest i stanje istraživanja« avtorica skrbno popiše arheološko dejavnost v starejših obdobjih ter pregledno in kronološko poda potek zbiranja arheološkega gradiva, predvsem pa sistematičnih in sondažnih raz­ iskav, ki so jih vodili različni muzeji in razisko­ valci na slavonsko-sremskem področju. »Nalazišta keltsko-latenske kulture u Slavo­ niji i Srijemu« je najobsežnejše poglavje, v ka­ terem Majnarič-Pandžič obdeluje v prvi vrsti grobišča, katerih gradivo dokumentira in datira. Predvsem skuša na podlagi najdb časovno opre­ deliti posamezna grobišča. Približno isti sistem je avtorica uporabila pri obravnavi naselij na tem obsežnem področju, kot tudi pri obdelavi posameznih najdb latenskega gradiva. V poglavju »Opće karakteristike i raspro­ stranjenost keltskolatenske kulture u Slavoniji i Srijemu«, skuša avtorica ugotoviti prvi pojav Keltov na obravnavanem področju. Ker manjka dokumentirano najzgodnejše keltsko gradivo meni, da Keltov v najzgodnejšem latenu ni mogoče z gotovostjo ugotoviti. Vse najdbe s karakteristikami laten B faze, naj bi le dokazo­ vale močan vpliv keltsko latenskega kulturnega kroga na kasnohalštatsko domačo sredino. V nadaljevanju je Pandžič dokumentirano gradivo razdelila na tipološki in kronološki podlagi tako, da se je na koncu iskristaliziral pregledni vzorec, po katerem loči štiri horizonte, ki bazi­ rajo predvsem na tipologiji najdenega gradiva. Vsak horizont skuša tudi absolutno časovno opredeliti. V zaključku N. Majnarič-Pandžič povzema podatke, ki jih je razčlenila v predhodnih po­ glavjih. Ponovno poudarja, da Keltov pred 3. desetletjem 3. stoletja pr. n. š. na slavonsko- sremskem prostoru ni pričakovati oziroma, da ni zadostnih dokazov za njihovo prisotnost pred tem datumom. Po keltski poselitvi srednje donavskega prostora ugotavlja sicer predmete tipične lokalne proizvodnje, vendar poudarja očitno povezavo z matičnim, keltskim, srednje evropskim področjem. Avtorica ob koncu jasno govori, daje naloga bodočih raziskav ugotavljati odnose med Iliri in Kelti. Le na tej osnovi bomo dobili sliko življenja v latenskem obdobju v južni Panoniji, ki je dalo pečat tudi rimski, provincialni, panonski civilizaciji. Nives Majnarič-Pandžič je bila pri obdelavi keltsko-latenskih najdb v slavonsko-sremskem prostoru postavljena pred težko in zahtevno nalogo, saj je morala pogosto ponovno »iz­ kopati« nedokumentirano gradivo v različnih muzejih. Nalogo je opravila zelo skrbno in natančno, tako da že poprečni poznavalec dobi vpogled v življenjske prilike obravnavanega obdobja. Delo, v katerem je zbrano gradivo s tako obsežnega področja, bo predvsem kori­ sten pripomoček strokovnjakom pri obdelavi keltsko latenskega gradiva, tako v jugovzhod­ nem predalpskem prostoru, kot tudi v sosednjih pokrajinah. I. Puš