IN SEARCH OF INDIGENOUS SPEAKERS OF THE SLOVENIAN
LANGUAGE IN AUSTRIA: THE BAD RADKERSBURG CORNER
AND BURGENLAND
ISKANJE AVTOHTONIH GOVORCEV SLOVENSKEGA JEZIKA
V AVSTRIJI: RADGONSKI KOT IN GRADIŠČANSKA
AUTHOR/A VTOR
dr. Primož Pipan
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia
primoz.pipan@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-2707-618X
DOI: https://doi.org/10.3986/GV95203
UDC/UDK: 91:811.163.6’282(436.4+436.3)
COBISS: 1.02
ABSTRACT
In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad Radkersburg corner
and Burgenland
The paper examines two Austrian border areas with Slovenia – the Bad Radkersburg corner in the Austrian
federal province of Styria and the southernmost part of the Austrian federal province of Burgenland. It is
dedicated to the search for indigenous speakers of the organic idioms of the Slovenian language. The aim
of the research is to record local speech that was not researched when collecting dialect material for the
Slovenian Linguistic Atlas. The paper sheds light on some of the lesser-known geographical and historical
reasons for the disappearance of Slovene in the area and highlights the difficulties in finding speakers and
outlines the attitudes towards Slovene in the area.
KEY WORDS
geography, linguistics, dialectology, Pannonian dialect group, Styrian dialect group, Slovenian borderland,
Slovenian Porabje, Slovenian Linguistic Atlas
69
Geografski vestnik 95-2, 2023, 69–98 Reviews/Razgledi
REVIEWS/RAZGLEDI
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 69

IZVLEČEK
Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Avstriji: Radgonski kot in Gradiščanska
Prispevek preučuje dve avstrijski obmejni območji s Slovenijo – Radgonski kot v avstrijski zvezni deželi
Štajerski ter najjužnejši del avstrijske zvezne dežele Gradiščanske. Posveča se iskanju avtohtonih govor-
cev organskih idiomov slovenskega jezika. Cilj raziskave je zapisati krajevne govore, ki so bili med zbiranjem
narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas neraziskani. Prispevek osvetli nekatere manj znane geo-
grafske in zgodovinske razloge za izginjanje slovenščine na tem območju ter izpostavlja težave pri iskanju
govorcev in oriše odnos do slovenščine na obravnavanem območju.
KLJUČNE BESEDE
geografija, jezikoslovje, dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina, slovensko
zamejstvo, Slovensko Porabje, Slovenski lingvistični atlas
The article was submitted for publication on November 16, 2023.
Uredništvo je prispevek prejelo 16. novembra 2023.
70
Primož Pipan In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad …
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 70

71
Geografski vestnik 95-2, 2023 Reviews/Razgledi
1 Introduction
Slovenian geography has a long tradition of researching the Slovenes in neighbouring countries.
It has studied them from the perspective of the minorities living there (Klemenčič 1960; 1973; 1976a;
1976b; 1983; 1986; Klemenčič and Klemenčič 1986; Klemenčič et al. 1990; Domej and Klemenčič 1986;
Gosar 1993; Zupančič 1993a; 1993b; 1997a; 1997b; 1999; 2002a; 2007; 2022a; 2022b; Bufon 1996) as
well as with regard to the cross-border connections and interactions between Slovenia and the neigh-
bouring countries (Klemenčič 1993; Bufon 1995; 2001; Zupančič 2002b; 2002c; 2003; Pipan 2007;
Gabrovec, Pipan and Zajc 2021). Very little research in this field has been devoted to the border area
of the Bad Radkersburg corner in Styria, Austria (Zupančič 2022b), but Slovenes in the Bad Radkersburg
corner have been mentioned in various geographical monographs and textbooks (e.g., Melik 1957).
The only paper on the topic of cross-borderness in this area deals with Slovenian educational migrants
commuting to the Bad Radkersburg in Austria (Bale 2021). In the context of Austria, previous research
on Slovenes has mainly focused on Carinthia, only recently including Styria and completely ignoring
Burgenland. Zupančič (2022b) does not discuss Slovenes in Burgenland in his monograph Slovenian
Minorities in the Neighbouring Countries, despite the fact that Slovenia borders not only on the Austrian
federal provinces of Carinthia and Styria, but also on Burgenland. The state border between Slovenia
and Austria is 322.98 kilometres long – 53.8% (173.8 kilometres) with the Austrian province of Carinthia,
41.6% (134.2 kilometres) with the Austrian province of Styria and only 4.6% (14.98 kilometres) with
the Austrian province of Burgenland.
The white area in the research of this area is also present in linguistic research. Among the 47 Slovene
dialects with subdialects studied by Slovene dialectology, the peripheral dialects outside the borders
of Slovenia received less research attention in the second half of the 20th century, either because of the
difficult access to this area (Italy, Austria, Hungary) or because of the restriction of research to the inter-
republican borders within the former Yugoslavia (Croatia). In these areas, detailed micro-research on
the local dialects has largely not been carried out, and the need for such research is all the greater as these
are mostly endangered dialects with a dwindling number of speakers.
Such areas are also the Bad Radkersburg corner and southern Burgenland in Austria, whose speech
is classified as part of the Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group. In 1946, when the origi-
nal network of research points for the nascent Slovenian Linguistic Atlas (SLA) was conceived, the Slovenian
linguist Fran Ramovš included the local Ženavci/Jennersdorf speech from the Burgenland area in Austria
as the data point 312 (in the current updated SLA network it is T406) (Figure 1), but on Logar-Rigler’s
(1983) Map of Slovenian dialects (Figure 2) this area is no longer marked as a Slovene-speaking area.
No dialect material has ever been collected for this data point.
On the other hand, Ramovš’s network of research points for the Slovenian Linguistic Atlas did not
include any places from the Bad Radkersburg corner of Austrian Styria, although this area is coloured
as a Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group on Logar-Rigler’s (1983) Map of Slovenian dialects.
For a long time it was believed that there were no Slovene speakers in the Bad Radkersburg corner, but
later sociolinguistic and dialectological studies have confirmed the existence of a Slovenian dialect in
this area. Križman (1989; 1993; 1994; 1996; 1997a; 1997b; 2000; 2006; 2007; 2008), who researched the
identity of Slovene speakers in five villages of the Bad Radkersburg corner, is of the opinion that Slovene
spoken in the Bad Radkersburg corner is a Prekmurje speech, in which interferences of the neighbouring
Slovenske gorice dialect and the surrounding German language are present. This results in a loss and
change of vocabulary and thus the linguistic competence of the speakers. Dialectological studies of the
Figure 1: The map of Data points of the SLA (Slovenian Linguistic Atlas): (A) the Bad Radkersburg
corner, (B) southern Burgenland (Škofic et al. 2011, 13).p page 72
Figure 2: The Map of Slovenian Dialects; version 2023: (A) the Bad Radkersburg corner, (B) southern
Burgenland (Škofic et al. 2023).p page 73
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 71

72
Primož Pipan In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad …
! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! !
!! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !! !! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! !! ! ! ! ! !! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! !! ! ! ! !
! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! ! !
! ! ! ! ! !
!
! ! ! ! !
! !
!
!
!
! ! !
!
! ! !
! ! ! ! !
!
!
!
! ! ! !
!
! !
!
!
! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! ! !
!
!
! ! !
! ! ! !
! ! !
! !
!
! ! ! ! !
! !
! ! !
! ! ! ! ! !
! ! ! ! !
! ! !
!
! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !
! ! !
! !
!
! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! !
!
! !
! ! !
! ! !
! ! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! !
! ! ! !
!
! ! !
! !
! ! !
!
! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! !
! !
! ! ! !
! ! !
! ! !
! !
!
! ! ! !
! ! ! !
!
!
! !
! !
!
! ! ! ! !
! !
! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
!
! ! ! !
! ! ! !
!
!
! !
!
! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! ! !
! ! ! !
!
! ! ! !
! ! ! !! ! ! ! !! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! ! !
!
! ! ! ! !
! ! ! ! ! !
!
!
!
! ! ! ! !
! ! ! ! ! !
! !
! ! !
! ! ! ! ! ! !
! !
!
!
!
!
! !
! !
!
! ! !
! ! !
!
! !
! !
!
!
!
! ! !
!
! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !
!
! !
! ! ! !
! !
! ! ! !
!
! ! ! ! !
!
! !
!
! !
! ! ! ! ! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! !
! ! !
! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! !
! ! ! !
!
!
!
! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! !
! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! ! ! !
! ! ! ! !
! ! ! !
! !
!
!
! !
! ! !
!
!
!
!
!
!
! ! ! ! ! !
!
! ! ! !
!
! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !
! ! ! !
! ! !
! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
!
! !
! !
!
! ! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! ! ! !
!
! !
!
! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
!
! ! ! ! !
!
! ! ! !
! ! !
! !
!
! !
!
! ! ! ! ! ! !
! !
! ! !
! !
!
!
! ! ! !
! !
!
! ! ! !
! !
!
! !
!
! ! !
! !
!
! !
!
! ! !
!
!
! ! !
!
!
!
!
! ! !
!
!
!
!
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! !
! ! !
! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
! !
!
! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! ! !
!
! ! !
! !
! ! ! ! !
!
! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! ! ! ! ! !
! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! ! !
!
! !
!
! !
! ! !
!
! ! ! ! !
! ! ! !
! ! ! !
! ! ! !
! ! ! ! ! !
! !
! !
!
! ! ! !
!
! ! !
!
! !
! !
!
! !
! ! ! !
!
! ! ! ! !
! !
! ! ! !
! !
!
! !
!
! ! ! !
!
! ! !
! !
!
! !
!
! !
!
! ! ! ! !
! ! ! !
! ! ! ! !
!
! ! ! ! ! !
! ! ! ! !
!
! ! ! !
! ! ! !
! ! !
!
! !
!
!
!
!
!
!
!
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
!
!
! ! ! ! !
! !
! !
! ! ! ! ! ! ! ! !
! !
!
!
!
!
!
! !
!
! !
! ! !
! !
! !
! !
! ! ! ! ! !
!
! ! !
! !
!
! !
! !
! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! !
9
8
7 6
5
4
3
2
1
99
98 97
96
95
94 93
92 91
90
89
88
87
86
85
84
83 82
81
80
79
78
77
76
75 74
73
72
71
70
69
68
67
66
65
64
63
62 61 60
59 58
57
56
55
54 53
52
51
50
49
48
47
46
45
44
43
42
41
40
39
38
37
36
35
34
33 32
31
30
29
28
27
26
25
24
23
22
21
20
19
18
17
16
15
14 13
12
11
10
417
416
415
414
413
412
411
410
409
408
407
406
405
404
403
402
401
400
399
398
397
396 395
394
393
392
391
390
389
388
387
386
385
384
383
382
381 380
379
378
377
376
375
374
373
372
371
370
369
368
367
366
365
364 363
362
361
360
359
358
357
356
355
354
353
352
351
350
349
348
347
346
345
344
343
342
341
340
339
338 337
336
335
334
333
332
331
330
329
328
327
326
325
324
323 322
321
320
319
318
317
316
315
314
313
312
311
310
309
308
307
306
305
304
303
302
301
300
299
298
297
296
295
294
293
292
291
290
289
288
287
286
285 284 283
282
281
280
279
278
277
276
275
274
273
272
271
270
269
268
267
266265
264
263
262
261
260
259
258 257
256
255
254
253
252
251 250
249
248
247
246
245
244
243
242
241
240
239
238
237
236
235
234
233 232
231
230
229
228
227
226
225
224
223
222
221
220
219
218
217
216
215
214
213
212
211
210
209
208
207
206
205
204
203
202
201
200
199
198
197
196
195
194
193
192
191
190
189
188
187
186
185
184
183
182 181
180
179 178
177
176
175
174
173
172
171
170
169
168
167
166
165
164
163
162 161
160
159
158
157
156
155
154
153
152
151
150
149
148
147
146
145
144
143
142
141
140
139
138
137
136
135
134
133 132
131
130
129
128
127
126
125
124
123
122
121
120
119
118
117 116 115
114
113
112
111
110
109
108
107
106
105
104
103
102
101
100
A A
0 10 20 30 40 50
km
© ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language,
ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute and
 ZRC SAZU Institute of Anthropological and Spatial Studies, 2023
B B
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 72

73
Geografski vestnik 95-2, 2023 Reviews/Razgledi
! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !! ! !
! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! !
! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! !! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! !! ! ! ! ! !
! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! !! ! ! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! !
! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! !
! ! !! ! !! ! !! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! !! ! !! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !! ! !! ! !! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! !! ! !! ! !! ! !
! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! !
! !
! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
ZAGREB
LJUBLJANA
RIJEKA
TRIESTE
(TRST)
MARIBOR
DINE
DEM)
KARLOVAC
(KARLOVEC)
KLAGENFURT
(CELOVEC)
PTUJ
SISAK
IZOLA
KOPER
KRANJ
CELJE
KAMNIK
VELENJE
SAMOBOR
SESVETE
DOMŽALE
ČAKOVEC
PETRINJA
ZAPREŠIĆ
KRIŽEVCI
TRBOVLJE
JESENICE
VARAŽDIN
WOLFSBERG
NOVO MESTO
ŠKOFJA LOKA
NOVA GORICA
MURSKA SOBOTA
VELIKA GORICA
VILLACH
(BELJAK)
GORIZIA
(GORICA)
MONFALCONE
(TRŽIČ)
SPITTAL AN DER DRAU
ERVIGNANO
DEL FRIULI
SANKT VEIT
AN DER GLAN
GEMONA DEL FRIULI
(GUMIN)
Umag
Bled
Glina
Krško
Žalec
Lenti
Lucija
Mengeš
Litija
Idrija
no
O tij
Logatec
Kočevje
Brežice
Vrhnika
Manzano
Črnomelj
Postojna
Hrastnik
Duga Resa
Dugo Selo
Grosuplje
imo
Ajdovščina
Radovljica
Ivanić-Grad
Jastrebarsko Grado
(Gradež)
Ronchi
(Ronke)
Slovenj Gradec
Zagorje ob Savi
Cormons
(Krmin)
Rogaška Slatina Tarcento
(Čenta)
Deutschlandsberg
Ravne na Koroškem
Feldkirchen
(Trg)
Lignano
Sabbiadoro
Slovenska Bistrica
Leibnitz
(Lipnica)
Villa Opicina
(Opčine)
Szentgotthárd
(Monošter)
Cividale del Friuli
(Čedad)
Ig
Odra
Buje
Križ
Žiri
Muta
Ruše
Rače
Sunja
Greda
Klana
Piran
Miren
Pivka
Čazma
Laško
Mirna
Kanal
Bovec
Lesce
Naklo
Štore
Zreče
Tužno
Ormož
Straß Brunn
Gmünd
Dekani
Gonars
Vipava
Branik
Straža
Kašina
Zlatar
Senovo
Radeče
Horjul
Cerkno
Tolmin
Mežica
Vojnik
Veržej
Wildon Stainz
Delnice
Dražice
Ankaran
Ribnica
Trebnje
Bregana
Metlika
Stupnik
Horvati
Kupinec
Buševec
Lekenik
Vrbovec
Radoboj
Krapina
Sevnica
Medvode
Paularo
Kobarid
Prebold
Polzela
Mozirje
Šoštanj
Ludbreg
Lendava
Lovászi
Radenci
Cerknica
Breznica
Prevalje
Mislinja
Poljčane
Ljutomer
Beltinci
Mačkovec
Zalalövö
Kalsdorf
Althofen
Friesach
Döbriach
Topolovac
Vrginmost
Šišljavić
Borovnica
Žužemberk
Mihovljan
Dravograd
Železniki
Mojstrana
Topolšica
Beretinec
Beletinec
Lepoglava
Kidričevo
Črenšovci
Csesztreg
Straßburg
Ravna Gora
Šentjernej
Novi Marof
Brestanica
Petrijanec
Hrastelnica
Gorenja vas
ortegliano
Greifenburg
Sachsenburg
Velika Mlaka
mpofórmido
Hum na Sutli
Spodnje Hoče
Donja Kupčina
Gornja Bistra
Kranjska Gora
Ivančna Gorica
Faédis
(Fojda)
Dolnje Ladanje
Gornja
Radgona
Zlatar Bistrica
Notranje Gorice
Radlje ob Dravi
Mursko Središće
Brückl
(Mostič)
Bleiberg-Kreuth
Ilirska Bistrica
Aquiléia
(Oglej)
Stubičke Toplice
Veliko Trgovišće
Tarvisio
(Trbiž)
Črna na Koroškem
Selnica ob Dravi
Bad Gleichenberg
Klein Sankt Paul
Sveti Ivan Zelina
Krapinske
Toplice
Pontebba
(Tablja)
Ljubno ob Savinji
Šmarje pri Jelšah
Slovenske Konjice
Središče ob Dravi
Eibiswald
(Ivnik)
Hermagor
(Šmohor)
Šmartno pri Litiji
Bleiburg
(Pliberk)
Bohinjska Bistrica
Ferlach
(Borovlje)
Lovrenc na Pohorju
Leskovec pri Krškem
Varaždinske
Toplice
Aurisina
(Nabrežina)
Cerklje na Gorenjskem
Jennersdorf
(Ženavci)
Feistritz an der Drau
Eberndorf
(Dobrla vas)
Móggio Udinese
(Mužac)
Finkenstein
(Bekštanj)
Völkermarkt
(Velikovec)
Arnoldstein
(Podklošter)
Miklavž na
Dravskem polju
Bad Radkersburg
(Radgona)
Sankt Andrä
(Šent Andraž)
Eisenkappel
(Železna Kapla)
Lenart v
Slov. goricah
Felsöszölnök
(Gornji Senik)
Šentilj v
Slov. goricah
Bad Sankt Leonhard
im Lavanttal
Sankt Paul im Lavanttal
(Šent Pavel)
Feistritz im Rosental
(Bistrica v Rožu)
Tržič
Sežana
Divača
Izlake
Vodice
Solkan
Podgorje Bistričko
Šempeter pri Gorici
Hum
Lož
Kog
Fara
Rupa
Prem
Žiče
Čabar
Obrov
Buzet
Komen
Semič
Ozalj
Kozje
Plave
Kropa
Zavrč
Klöch
Kuzma
Hodoš
Blinja
Grabrk
Vinica
Gerovo
Kozina
Knežak
Rašica
Ambrus
Otočec
Krašić
Gradec
Podkum
Žetale
Paldau
Nebojan
Mahično
Rajndol
Jelšane
Podgrad
M
Pregara
Podkraj
Razdrto
Štanjel
Škoåje
Planina
Škocjan
Oborovo
Globoko
Trojane
Godovič
Čepovan
Dobrovo
Breginj
Podbrdo
Solčava
Vransko
Lahonci
Cankova
Ziprein
Turrach
llach
Pokupsko
Adlešiči
Kuteževo
Sečovlje
Črni Vrh
Senožeče
Podnanos
Tomaj
Nova vas
Želimlje
Gotenica
Radovica
Lupoglav
Orehovec
Podsreda
Hruševec
Kumrovec
Temenica
Preddvor
Majšperk
Stankovac
Kravarsko
Sinji Vrh
Račja Vas
Savudrija
Sodražica
Mirna Peč
Bizeljsko
Blagovica
Podlehnik
Hrastovlje
Gornja Vas
Uršna sela
Črmošnjice
Pisarovina
Podčetrtek
Jurklošter
Šentrupert
Podljubelj
Babno Polje
Zidani most
Gornji Grad
Obervellach
Brod na Kupi
Velike Lašče
Most na Soči
Polhov Gradec
Prosenjakovci
Loka pri Žusmu
Bohinjska Bela
Zgornji
Tuhinj
Gornji Sjeničak
Gorenja Trebuša
Dolenja Trebuša
Gornji Petrovci
Zgornja Kungota
Hrib-Loški potok
Zgornje Jezersko
Dolenjske Toplice
Log pod Mangartom
Förolach
(Borlje)
Stari trg ob Kolpi
Stari trg pri Ložu
Kostanjevica na Krki
Lijeva Martinska ves
Púlfero
(Podbonesec)
Maria Saal
(Gospa Sveta)
Kresnice
Žaga
Orzano
Osilnica
Bistrica ob Sotli
Planina pri Sevnici
Ebene Reichenau
Prvačina
A
B
0 10 20 30 40 50
km
Source: National general maps of the Geodesy O!ce of the
Republic of Slovenia, the Surveying and Mapping Authority of the
Republic of Slovenia, the Geodetic Institute of Slovenia;
"e map by Tine Logar and Jakob Rigler (1983)
was supplemented by the collaborators of the Dialectological section
of the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language.
© ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language,
ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute and
ZRC SAZU Institute of Anthropological and Spatial Studies, 2023
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 73

local speech of Žetinci / Sicheldorf show that it is a single North Styrian and Pannonian language area –
the Prekmurje dialect (Zorko 1989; 1994; Gostenčnik, Kenda Jež and Kumin Horvat 2022; Kumin Horvat
2022). Haberl-Zemljič (2004) argues that the inhabitants of the five villages of the Bad Radkersburg
corner exclusively used a certain version of Slovene as the language of the environment until the end
of the First World War, but this changed over time as Slovene became stigmatised and unusable (Haberl-
Zemljič 2012).
Until the first volume of Slovenian Linguistic Atlas (SLA 1) (Škofic et al. 2011), which was published
in 2011 after several decades of collecting dialect material, Ženavci / Jennersdorf was the last data point
in the SLA network, marked with the number 406 (SLA T406). With the publication of the first vol-
ume of the Slovenian Linguistic Atlas (Škofic et al. 2011), the number of data points increased to 413.
The second volume of the Slovenian Linguistic Atlas (SLA 2) (Škofic et al. 2016), published in 2016,
already contained 417 data points. The village Žetinci / Sichelsdorf in the Bad Radkersburg corner was
added as the SLA data point 414 (SLA T414). The third volume of the SLA (Škofic et al. 2023), pub-
lished in 2023, also has a network with 417 data points.
The aim of the research was to carry out new field research on the extent and development of the
Slovenian language on the edge of the Slovenian linguistic area, on its change and to obtain informa-
tion on the possible preservation or non-preservation of Slovenian speech in the Bad Radkersburg corner
and Burgenland. The objective was to find indigenous speakers of the Slovenian language in the Bad
Radkersburg corner and in southern Burgenland in Austria and to record their language patterns. Such
a precise and methodologically uniform inventory has never been carried out on both sides of the Slovenian
state border in the areas of the Bad Radkersburg corner and southern Burgenland. This is the first dialec-
tological field study in Burgenland, as there is no information on surveys of local dialects in Burgenland
in the Slovenian dialectological literature (Gostenčnik, Kenda Jež and Kumin Horvat 2022). In this study,
Burgenland is considered within its present borders, as today it is perceived only as an Austrian province,
although historically it was part of a larger area.
At the same time as searching for the speakers, we studied the literature from the geographical area
in question, on the basis of which we have prepared a historical-geographical overview of this neglect-
ed former Slovenian ethnic territory.
2 Methodology
In order to find potential informants – speakers of the Slovenian dialect in southern Burgenland
and in the wider area of the Bad Radkersburg corner in Styria, Austria – we focused on two areas: 1)
southern Burgenland in the quadrant: Modinci / Mogersdorf, Ženavci / Jennersdorf, Bonisdorf,
Strgarjevo / Kalch, and 2) the wider area of the Bad Radkersburg corner in Styria, namely the settle-
ments: Žetinci / Sicheldorf, Dedonci / Dedenitz, Zenkovci / Zelting, Potrna / Laafeld, Gornja Potrna /
Oberlaafeld, Slovenska Gorica / Goritz bei Radkersburg, Radgona / Bad Radkersburg, Ledumerje /
Hummersdorf, Lahndörfl, Pridova / Pridahof, Polajnci / Pölten.
Between February and November 2022, we used a snowball method to contact scientists, researchers
and other people known to us who work in the Bad Radkersburg corner and southern Burgenland by
phone and email. We also contacted municipalities, mayors and former mayors in the Prekmurje region
and southern Burgenland in Austria, the Murska Sobota Regional Museum, the Goričko Landscape
Park, the Rába Nature Park, tourism professionals and caterers in Slovenia and Austria, and organi-
sations of Slovenes from the Rába Valley (Slovenian: Porabje) in Hungary, associations, teachers,
ethnologists, historians, cultural workers, farmers, journalists, healthcare workers in Slovenia, Austria and
Hungary, educational institutions in Slovenia and Austria and retirement homes in the Bad Radkersburg
corner in Austria. The media were also contacted to find potential informants in southern Burgenland,
Austria. In the Burgenland edition of the Austrian national newspaper Kurier (Figure 3), we published
74
Primož Pipan In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad …
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 74

75
Geografski vestnik 95-2, 2023 Reviews/Razgledi
an article about the search for potential informants, with an appeal for help in obtaining information
about potential informants (Marousek 2022).
After thorough preparation, we had 4 more days of field work in the area. We went to the field twice
for two days, on November 14 and 15, 2022 and on November 21 and 22, 2022.
Once potential informants were found, dialectologists from the Fran Ramovš Institute of the Slovenian
Language at the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts checked whether they
were suitable or selected the most suitable ones.
3 Slovenians in Burgenland
Until the end of the First World War, the inhabitants of today’s southern Burgenland in Austria,
the Porabje region in Hungary and the Prekmurje region in Slovenia shared a common history in the
Hungarian part of the Austro-Hungarian Monarchy. The term »Hungarian Slovenes« was gradually
established in history for the Slovenes who lived in this area. The Hungarian provincial names for the
area are Tótság, Tótföld and Tótvidé, derived from the word ‘tót’ . ‘Tót’ comes from an Indo-European
language in which people referred to themselves or their neighbours with the word ‘taut’ (Kozar-Mukič
1996, 163). The name Tótság appears as early as the 12th century as the name of a deanery. The Slovenian
versions of these provincial names are Szlovenszka okroglina (also Slovenska okroglina, Slovenska kra-
jina, Szlovén krajina) (Geršič et al. 2024). From the beginning of the 18th century, this group of Slovenes
(they called themselves Slovens) was considered to speak ‘our Slovene language’ (Franc Temlin). In the
mid-19th century Jožef Košič referred to the inhabitants of Prekmurje as ‘Sloven’ and ‘Slovenk’ (male
and female form), and Josip Valentin Gruden used the term »Hungarian Slovenes« when publishing
Košič’s essay ‘ Antiquities of the Slovens in Vas and Zala Counties’ . In addition to the name Hungarian
Slovenes, Hungarians also adapted the name Vends or Vandals, and the term tot was used for all Slavs
(Grafenauer 1994).
The name ‘vend’ originates from the German word wind, windisch, which originally referred to the
Slavs living in the German-speaking area (Kozar-Mukič 1997). After 1919, other names were abandoned
Figure 3: An article about the search for potential
informants – indigenous speakers of Slovene lan-
guage in southern Burgenland (Marousek 2022).
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 75

in the Prekmurje region, the name Slovenes prevailed, while the name Vends was partially preserved
among the Porabian Slovenes (Grafenauer 1994). Bellosics (2016, 83) writes that the neighbouring
Hungarians also called the Vends (more correctly: Slovenes) living in the southwestern corner of Vas
County (Vas Megye) and in the western corner of Zala County Böhmécs and Tóts (after the province
of Tot/Tótság); the Croats along the Mura river called them Böhnjecs.
Historically, the Slovenes in Hungary lived in three counties. These are: the Vas County (Vas Megye),
the Zala County (Zala Megye) and the Somogy County (Somogy Megye). To the west, it also extend-
ed to the area of present-day Burgenland in Austria. In the 13th century, the Slovenes made up a quarter
of the population in today’s settlements in the Slovenian Porabje region and in 18 settlements in Őrség
(Hirnök 1998).
After the foundation of the Austro-Hungarian Monarchy in 1867, the other peoples in Hungary
were denied the right to their own development due to the new Hungarian nationalism; the situation
of the Hungarian Slovenes also deteriorated considerably. The Minorities Act of 1868 emphasised only
one Hungarian nation, the official language was Hungarian, and the public use of other languages was
left to the local administration. Slovenes in Hungary spoke Slovene in public only in church, and in
1898 all Slovene names were Magyarized, as were many Slovenian surnames (Šebjanič 1992).
Until the collapse of the Austro-Hungarian Monarchy, the Croatian, German and Slovenian-speak-
ing inhabitants of the whole area of present-day Burgenland, which the Hungarians called Western
Hungary, were in a clearly subordinate position to the Hungarian-speaking inhabitants. The complexity
of the perception of linguistic and national identity and the associated assimilation in Burgenland is
illustrated in a documentary by the Austrian state broadcaster ORF entitled Das Burgenland – Ein Grenzfall
(Burgenland – A Border Case) (Kalteis 2018). Based on the memoirs of historians and family mem-
bers living today, the film depicts the fate of the Träger family in Pinkafeld (Hungarian: Pinkafő), the
background to the border settlement, its consequences and the work of Ernő Traeger. Ernő Traeger
(German: Ernest Träger) was born in 1887 into a German family that is still active in the bakery and
confectionery trade today. Unlike his brother, who took over the bakery, Ernest devoted himself to his
studies and completed his doctorate in Budapest. When the Austro-Hungarian Monarchy collapsed
and Austria and Hungary were founded, he declared himself Hungarian, unlike most of his family and
relatives, and campaigned for the annexation of his homeland to Hungary. Local historians of Sopron
describe him as an important figure in the history of the town and credit him with his commitment
in the fateful referendum of 1921, which returned the town of Sopron and its surroundings to
Hungary, contrary to the Treaty of Saint Germain. After 1945, he fell out of favour with the Hungarian
communist authorities and never returned to his hometown.
After the new border demarcation between Austria and Hungary in 1920, the administrative centre
of southern Austrian Burgenland became the town of Ženavci / Jennersdorf, while Monošter /
Szentgotthárd remained in Hungary. The »administrative link« that had once connected the Porabian
Slovenes was thus lost.
With the Treaty of Trianon (1920), the unity of the former Hungarian district of the Slovene areas
(Tótság) was abolished, and the separate historical, cultural, national and linguistic development of the
Slovenes in southern Burgenland, Porabje and Prekmurje began. The development of the Slovene lan-
guage in southern Burgenland and Porabje was different from that in Prekmurje, and its use has been
severely restricted in the last century, as it was not promoted either legally or institutionally until
recently. After the border was drawn, the Slovenes in the Monošter / Szentgotthárd area were initially
referred to in the Slovene press as the »Raba« Slovenes, later the names »Slovenes of the Porabje region«
and »Slovenes of the Slovene Porabje region« (Szlovénvidek) were adopted, which became fully accept-
ed after the Second World War.
In Hungary, the name Vendvidék was used instead of Szlovénvidék until 1981. Until the First World
War, the name also referred to Prekmurje in addition to Porabje and at its core it used the term ‘vend’
(Kozar-Mukič 1984). This term was also used by the Hungarians to refer to the Slovene population in
76
Primož Pipan In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad …
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 76

77
Geografski vestnik 95-2, 2023 Reviews/Razgledi
their statistics, and is based on the Vend theory (Zupančič 2022b), which argues that the Slavs between
the rivers Mura and Raba are not Slovenes, but of Celtic origin (Maučec and Novak 1945). As this the-
ory is offensive to the Slovenes, the Vas County (Vas Megye) Council passed a decree in 1981 abolishing
the use of the term vend and advocating the use of szlovén instead, which means Slovene in Hungarian
(Kozar-Mukič 1984). Zupančič (2022b) suspects that this decision was a consequence of the new polit-
ical atmosphere in Europe, in particular the Alps-Adriatic Working Group.
Slovenian Porabje, which today refers to the Slovenian ethnic territory between the watershed of
the Mura-Raba rivers in the south and the Raba river in the north, was annexed to Hungary after the
First World War.
Following the Peace Treaties of Saint Germain (1919) and Trianon (1920), the Slovenian ethnic ter-
ritory between the Mura and Raba rivers was divided into 3 parts: the Prekmurje region was
incorporated into the Slovenian motherland, and the two-part Slovenian region of Porabje was formed
between the Mura-Raba watershed and the Raba River. In Hungary today, the Porabian Slovenes live
on an area of 94 km
2
. The settlements of Andovci / Orfalu, Gornji Senik / Felsőszölnök, Števanovci /
Apátistvánfalva and Verica-Ritkarovci / Kétvölgy are in the hilly Goričko region, and Dolnji
Senik / Alsószölnök, Sakalovci / Szakonyfalu and Monošter / Szentgotthárd in the flat part. Monošter /
Szentgotthárd was the seat of the county until 1969, but was given the status of a town in 1983 and the
neighbouring settlement of Slovenska ves / Rábatótfalu was annexed (Hirnök 1998), which is still marked
by the former local signs. In the rural settlements, the population with Slovenian as their mother tongue
formed the majority, while in Monošter / Szentgotthárd it was only a minority (Olas 1995).
In Austria, Burgenland, unlike other provinces with centuries of tradition, was created from for-
mer Hungarian territories that did not become part of Hungary after the First W orld W ar but were annexed
to Austria, just as Prekmurje was annexed to Slovenia. Germans and Slovenes in this area had previ-
ously had no national rights compared to the Hungarians, but then the Germans became the leading
power in the country. This western part of the Slovenian Porabje in Burgenland, in the valley of the
Figure 4: The Map of Slovenian Porabje in the Encyclopaedia of Slovenia (Hirnök and Kozar-Mukič
1998, 73).
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 77

78
Primož Pipan In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad …
river Dobra / Doiberbach, is now completely Germanized. Personal, place and fallow names are
reminders of the former Slovenian ethnic territory.
The two-partedness of Slovenian Porabje is illustrated by a map in the Encyclopaedia of Slovenia,
which explains the keyword »Slovenian Porabje« (Hirnök 1998) (Figure 4), where the geographical name
Slovenian Porabje extends roughly evenly over the area of southern Burgenland in Austria to the west
Figure 5: The Map of Prekmurje and Porabje from 1945 (Maučec and Novak 1945, 31).
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 78

and Hungary to the east. This is the last example in the literature that considers the area of southern
Burgenland in Austria as part of Slovenian Porabje. Today, the area of southern Burgenland in Austria
is no longer considered as the Slovene Porabje, as it is no longer inhabited by Slovenes. It can only be
referred to as Porabje as a hydrological concept, since the watercourses from this area flow into the Raba
river.
In 1945, Jože Maučec and Vilko Novak published a work entitled Slovenian Porabje (Maučec and
Novak 1945), which, in addition to the introduction, also contains the following chapters: Land and
People, The Past of Porabje, Language, Folk Life, Nationality in the Light of Hungarian Science and
Statistics, The Slovenes of Porabje Demand Annexation to Slovenia, The Surroundings of Slovenian
Radgona and Conclusions. The map of Prekmurje and Porabje (Figure 5) is interesting because it shows
that Porabje was understood more broadly at that time than it is today. It also includes the area of south-
ern Burgenland in Austria. The map shows the Slovenian state border, which coincides with the provincial
border between the Austrian provinces of Styria and Burgenland in the west and runs across the Raba
river in the north. A state border between Austria and Hungary in the area of Slovenian Porabje is not
shown on the map.
The former Hungarian district of Slovenska krajina (Tótság) also included the parishes of
Dobra / Neuhaus am Klausenbach and Sveti Martin ob Rabi / St. Martin an der Raab in the Dobra river
basin. In 1910, Slovenes could also be found in the settlement of Grič / Gritsch and on the left bank of
the Raba river in Ženavci / Jennersdorf and Modinci / Mogersdorf. In the area of the western part of
Slovenian Porabje in Austria, the map »Prekmurje and Porabje« (Maučec and Novak 1945, 31) lists the
settlements of »Dobra, Toka, Suhi mlin, Straža, Velika, Grič, Sveti Martin, Stankovci, Ženavci, Svetica
and Modinci«.
During the Second World War, when Prekmurje was annexed by Hungary on December 16, 1941,
with minor border changes in favour of Germany at Serdica (Zorn, Ciglič and Gašperič 2022, 226),
the Porabian Slovenes were once again in the same country as the Slovenes from Prekmurje. This was
not the case for the Slovenes in Burgenland, as the border between Germany, which was annexed by
Austria in 1938, and Hungary did not change.
After the Second World War, the Iron Curtain made the border between Austria and Hungary dif-
ficult to cross at first and later completely impassable. Contact was difficult or even impossible. In 1950,
Hungary erected technical barriers made of barbed wire, and a 10-metre long minefield and a buffer
zone were set up between the wire fences. This belt was first ploughed and then harrowed very finely.
This created a wide belt on which every trace of possible defectors could be seen. The buffer zone was
used to determine the frequency of border crossing attempts (Muzejska … 2021). All border farmers
in Hungary were obliged to maintain the border zone themselves by ploughing and harrowing, which
made it difficult for defectors to escape across the border.
After Stalin’s death on March 5, 1953, the emergency situation on the Hungarian borders began to
ease, as the Hungarian Stalinist regime under Mátyás Rákosi also fell. Under the reformist government
of Imre Nagy, who took office as Prime Minister on April 4, 1953, there was a «thaw« in the border
regime at the Hungarian borders. On April 18, 1955, Imre Nagy was ousted from the office of Prime
Minister by the the pro-Soviet line of the Hungarian Communist Party (Rainer 2009; Internet 1; Internet
2; Internet 3). Although András Hegedüs became prime minister, the liberalisation of Hungarian bor-
der security planned under Nagy’s government continued uninterrupted for another year and a half –
until the Hungarian uprising. In April 1956, Hungary began clearing the minefields on the Austrian
and Yugoslavian borders, which was completed on September 15. After the suppression of the anti-
Soviet Hungarian uprising on November 4, 1956, the situation on the Hungarian border escalated again.
In view of the large number of refugees leaving Hungary, minefields were again erected on the border
with Austria at the beginning of 1957 (Muzejska … 2021).
By that time, some of the Porabian Slovenes from Hungary, like many other Hungarians, had taken
the last opportunity to flee across the border to neighbouring Austria. Some settled with relatives in
79
Geografski vestnik 95-2, 2023 Reviews/Razgledi
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 79

80
Primož Pipan In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad …
southern Burgenland, others moved on. For the next 30 years, there was no contact between the Slovenes
in southern Burgenland and the Slovenes in Porabje in Hungary. Most of the already few indigenous
speakers of the Slovene language in southern Burgenland disappeared, and with them the language they
spoke, as it was »drowned« in the German-speaking area.
4 Slovenes in the Bad Radkersburg corner
Zupančič (2022b) writes that the Slovenian minority in Styria is a lesser-known and neglected eth-
nic group. For years, the Austrian side has deliberately distanced itself from this issue. Austria did not
recognise the Slovenes in Styria as a national minority and did not allow any form of organisation or
language use (Gombocz 1994). The already small community did not even have the opportunity to main-
tain itself as a community, as the language was not even permitted in the traditionally important refuge –
the church. The diocese of Seckau made sure that the ethnically mixed places were staffed with priests
who were not well-disposed towards the Slovenes (Trstenjak 1994, 279). Austrian Styria is hardly known
from the Slovene side either, and scholarly interest in the Slovene question was rather limited there (Žunec
1994). More significant shifts in the knowledge about the community and the situation took place in the
last decade of the 20th century (Vratuša 1994). The discovery of their presence in history, their linguis-
tic characteristics, their cultural heritage (Trummer 1997) and the peculiarities of ethnic survival,
especially the fragmentary presence of intangible heritage (Križman 1994), provided the hitherto ignored
minority with a framework of recognition and opportunities of development (Zemljič 1995). A kind of
rehabilitation of the community followed, and thanks to the efforts of a small number of authors and above
all the Article 7 Cultural Association for Austrian Styria, the minority gradually gained visibility, infra-
structure (Haberl-Zemljič 1994) and, given its numbers and previous situation, a considerable degree of
activity. Paul’s House in Potrna / Laafeld in the Bad Radkersburg corner became the meeting point.
The geographical name the Bad Radgerburg corner today refers to the area with the town
Radgona / Bad Radkersburg and five surrounding villages: Slovenska Gorica / Goritz bei Radkersburg,
Potrna / Laafeld, Žetinci / Sicheldorf, Dedonci / Dedenitz and Zenkovci / Zelting (Zupančič 2022b). In
1945, the same term, the Bad Radkersburg corner, covered a much larger area than the one we under-
stand today. The area was located further north and west than today (Figure 6) and is described in the
Figure 6: Excerpt from the 1945 map of the Bad
Radkersburg corner (Maučec and Novak 1945, 31).
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 80

chapter »The Surroundings of Slovenian Radgona« in the publication Slovensko Porabje (Slovenian
Porabje) (Maučec and Novak 1945, 26–27).
»After the Peace of St. Germain in 1920, the area around the Slovenian Radgona – the Styrian
Prekmurje – was ceded to the Republic of Austria. This drew a very unfavourable border, because the area
of Radgona, in the corner between the Mura river and its tributary, the Kučnica, extends into the Yugoslavian
territory like a sharp dagger. Radgona is an old Slovenian settlement named after the Slovenian prince
Radigoj. The town was an important fortress during the Turkish and Hungarian invasions. The walls and
moat are still well preserved today. Radgona lies on the left bank of the Mura opposite Gornja Radgona,
which is within the borders of Yugoslavia. The town has around 3000 inhabitants, over 80% of whom are
certainly native Slovenes, as their names testify. With a few exceptions, almost all Radgonians speak Slovenian.
The economic and transport gravity of Radgona and its surroundings is southwards. Most of the trade
from the Radgona area has always been with towns in Prekmurje. A large part of the vineyards in the
Slovenske gorice region from Gornja Radgona to Kapele were in the hands of the people of Radgona. Cultural
contacts with the Slovenes on the other side of the Mura river have also always been strong. Potrna, Žet-
inci, Dedonci, Slovenska Gorica and Zenkovci are the largest Slovenian villages in the Radgona area. Stara
and Nova vasica, Farovci and Pridova are more Germanized. Today, around 2500 Slovenes still live in
all nine villages of Radgona« (Maučec and Novak 1945, 27). The geographical names Stara and Nova
vasica are misspelled here. The correct spelling is Stara Nova vas / Altneudörfl; northwestern suburb
of Radgona. The 1945 map shows two separate settlements, Stara Vasica and Nova Vasica. The German
name for Farovci, northwest of Radgona, is Pfarrsdorf. »The names of places, fields, streams, hills and
surnames prove that in earlier decades the Slovenian people reached far into the north of Radgona, where
there are still old people who speak Slovenian« (Maučec and Novak 1945, 27).
Radgona / Bad Radkersburg is now heavily involved in cross-border cooperation between Austria
and Slovenia. The national border is no obstacle to excellent cooperation between municipalities, asso-
ciations, including the fire brigade, many choirs and others.
In 2007, the Federal Upper-Level Secondary School Bad Radkersburg BORG (Bundes-Oberstufen-
realgymnasium Bad Radkersburg BORG) started a unique project in the Austrian school system – the
teaching of the Slovenian language as a school-leaving certificate subject for Slovenes from Slovenia
who attend this Austrian grammar school. It enables Slovenian students to choose Slovenian instead
of the compulsory elective subjects Latin or French. The latter is only offered as a subject to Slovenes
and is a school-leaving certificate subject. Every year, the Board of Education of Styria enables 15 to
17 Slovenes to enrol in a grammar school where German is the official language and the language of
instruction. Slovenian is taught three hours a week according to a programme adapted for Slovenian
grammar schools in Austria, but without world literature. The Slovenian pupils come from the neigh-
bourhood and from various Slovenian regions. Many are day migrants, some live in student
accommodation. The main reasons for enrolling at this school are better career opportunities, continuing
their studies abroad and the respectful and pleasant school atmosphere. Most Slovenian students con-
tinue their studies in Austria or another European country after graduation (Bale 2020). From a fiction
perspective, the life of Slovenians in the Bad Radkersburg corner is the subject of a book, a collection
of short stories entitled Ptice Dronovke (Drone Birds) (Bale 2021).
5 Results
In the area of southern Burgenland, we found a few potential informants who turned out to be immi-
grants from Slovenia and had been living there for several decades. In most cases, these were women
who had moved to Burgenland from Prekmurje, in a minority of cases they were men who had also moved
there from Prekmurje. In all cases, therefore, they were not indigenous speakers of the Slovenian lan-
guage in southern Burgenland, but immigrant speakers of Slovene. In the course of our enquiries, we
81
Geografski vestnik 95-2, 2023 Reviews/Razgledi
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 81

also came across a potential informant, a former mayor of a municipality in southern Burgenland, whom
we were unable to contact due to his age and poor health. This is probably the last indigenous speaker.
We are at least ten years too late for all other indigenous speakers who have already passed away.
In the Bad Radkersburg corner, we found and recorded informants for the settlements of Žetinci /
Sicheldorf (one person), Dedonci / Dedenitz (two people), Zenkovci / Zelting (two people), Slovenska
Gorica / Goritz bei Radkersburg (two people) and Potrna / Laafeld (two people). Preliminary research
confirmed that the local speech belongs to the Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group of the
Slovene language, but is characterised on the consonantal and morphological level by the presence of
elements of the contiguous Slovenska Gorica dialect of the Pannonian dialect group. We did not find
informants for the settlements of Gornja Potrna / Oberlaafeld, Radgona / Bad Radkersburg, Ledumerje /
Hummersdorf, Polajnci / Pölten, Pridova / Pridahof. The hamlet of Lahndörfl has no Slovenian name
and is part of the settlement of Pridova / Pridahof.
For example, we found one and the same person – the informant – in different ways, but his neigh-
bour, a Slovenian-speaking immigrant whom we had previously asked if anyone in the settlement spoke
Slovene, knew nothing about him. The degree of individualisation in society is obviously high, because
even in the same village people no longer know if anyone still speaks Slovene.
Potential indigenous speakers of Slovene are elderly people, so we tried to reach them in the nurs-
ing homes (German: Pflegeheim) in the Bad Radkersburg corner area. In many municipalities there
are nursing homes for the elderly that are run by private individuals. The largest public nursing home
in the Bad Radkersburg corner is located in Bad Radkersburg. With the help of a former employee of
several retirement homes in the Bad Radkersburg corner, we obtained the contact details of potential
informants. We sent them letters in German by e-mail and also contacted them by telephone.
We found the same answer in two private nursing homes. The answers were: a) »there are no such
persons in our care«, b) »I do not believe that there are such persons in our care«, and c) »even if there
were such persons in our care, we are unfortunately not allowed to provide you with this information with-
out the consent of their guardians or children«. There are a large number of private nursing homes in
Austria and we can assume that there is fierce competition between them. Why should the nursing home
management make life difficult for themselves and ask the guardians or children of their clients for per-
mission to let their residents participate in a survey of indigenous speakers of the Slovenian language?
In this case, we would have to present our survey to them, which the staff in private homes do not have
time for. That is not their main task. The private nursing homes only do what they are there for – car-
ing for the elderly who are accommodated in the home. The websites of private retirement homes publish
lists of employees with their photos, names and surnames. This is probably to tell their clients that they
have a personal approach, that they are user-friendly and that their clients will be well looked after. Most
of the photos of employees have Germanized Slovenian surnames, but there are also many Slovenian
first and last names. Names and surnames that appear to originate from Croatia and Bosnia and
Herzegovina are also common. According to a former employee of a nursing home in the Bad Radkersburg
corner, most of the care workers in the nursing homes in Styria are from Slovenia (from Prekmurje
and Štajerska) and commute daily to work in Austria, as far as Graz, the provincial capital. The care
staff probably know whether any of their users ever speak »the local language«. They could have been
eligible for the survey, but the path to them was blocked.
In the case of the nursing home Bad Radkersburg, the path to an answer was somewhat longer. As
it is a large public institution, its employees are not listed on the website with a personal photo and their
first and last name. After a formal request in German by e-mail, we received the contact details of the
person responsible for this area from the administration. By e-mail this person suggested a short tele-
phone phone call. It was clear from the first and last name that this person comes from Slovenia and
therefore probably commutes from Slovenia to Bad Radkersburg on a daily basis. When we spoke the
first sentence on the phone in Slovenian, the reply in German was that we could only speak German,
as this was the official language of the company and this was required by the employer – »Ich bin nicht
82
Primož Pipan In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad …
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 82

in der Lage, slowenisch zu sprechen«. So we arranged a face-to-face meeting in German over the phone.
After we arrived at the very nicely furnished of the public nursing home in Bad Radkersburg, we spoke
in German to some of the employees we met on the way to the meeting point inside the building in
German, but when they were alone, they answered in Slovene after hearing that we were speaking to
each other in Slovene. They were obviously Slovenes from Slovenia who commute to Bad Radkersburg
every day. At the request of the person in charge the meeting was in German, because that is the employ-
er’s policy. We were promised that they would inquire about possible informants, but this did not happen.
The following example illustrates even more clearly the atmosphere in the search for potential infor-
mants – indigenous speakers of the Slovenian language – in Bad Radkersburg corner. An elderly informant
from a settlement near Bad Radkersburg visited a hairdressing salon in Bad Radkersburg. The hair-
dresser who cut his hair was a Slovenian woman from Slovenia who commutes to Bad Radkersburg in
Austria. During the haircut, they realised that they both spoke Slovenian and therefore they spoke to
each other in Slovenian. After the haircut, the informant paid the bill. As he was leaving, the owner of
the hairdressing salon – an Austrian woman – approached him. She told him that he would no longer
be welcome in her hairdressing salon if he spoke Slovenian again. The informant was, naturally, shocked.
Excuse me? And that in 2022 in the European Union? It is difficult to look for older people, potential
informants – native speakers of Slovene – in such an atmosphere.
6 Conclusion
The search for indigenous speakers of Slovene in the Bad Radkersburg corner and in southern
Burgenland in Austria in 2022 was like looking for a needle in a haystack. We can assume that the speak-
ers we did find who were suitable were not the only ones. We may have overlooked some speakers. It
is possible that there is still a Slovene speaker somewhere who could contribute to the development of
Slovene dialects in the border area under consideration and thus enable a comparison between the devel-
opment of the present-day Prekmurje speech, the Porabje speech, the speech in southern Burgenland
and the speech in the Bad Radkersburg corner. This contribution could encourage someone who knows
such a speaker to contact a linguist who will interview, record and transcribe the speech and save this
linguistic knowledge from eternal oblivion.
Acknowledgments: This article was written as part of the research project Research on Endangered
Dialects in the Slovenian Language Area (Bad Radkersburg corner, Burgenland, Hum na Sutli and sur-
roundings, Dubravica and surroundings) (V6-2109), funded by the Slovenian Research and Innovation
Agency and the Government Office for Slovenes Abroad. It also contains some field findings from the research
project Microtoponyms in Porabje (V6-2110) as well as some field findings from the research programme
Heritage on the Margins: New Perspectives on Heritage and Identity within and Beyond the National
(P5-0408), both funded by the Slovenian Research and Innovation Agency. The author would like to thank
Saša Požek for the English translation.
7 References
Bale, N. 2020: Slovenci – izobraževalni migranti [Slovenes – educational migrants]. Slovenski jezik in
književnost v srednjeevropskem prostoru. Slovenski slavistični kongres. Ljubljana.
Bale, N. 2021: Ptice dronovke/Ftice dronovke [The Drone Birds]. Murska Sobota, Monošter/Szentgothárd.
Bellosics, V . 2016: Onstran Donave: Vendi v Zalski in Železni županiji [On the other side of the Danube:
Vends in the Zala and Vas Counties]. Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi: Slovenci. 1,
Štajerska, Porabje in Prekmurje, Koroška. Ljubljana.
83
Geografski vestnik 95-2, 2023 Reviews/Razgledi
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 83

Bufon, M. 1995: Oris položaja avtohtonih etničnih in narodnih manjšin v Italiji [Outline of the situa-
tion of indigenous ethnic and national minorities in Italy]. Geografski vestnik 67.
Bufon, M. 1996: Naravne, kulturne in družbene meje [Natural, cultural and social borders]. Annales
6-8.
Bufon, M. 2001: Oblikovanje čezmejnih vezi na tromeji med Slovenijo, Hrvaško in Italijo v Istri [Creating
cross-border connections on the triple border between Slovenia, Croatia and Italy in Istria]. Dela
16. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.16.39-60
Domej, T., Klemenčič, V . 1986: Statistični prikaz dvojezičnega šolstva, mreže in strukture šol za pri-
padnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem [Statistical overview of bilingual education, the
network and structure of schools for members of the Slovenian ethnic community in Carinthia].
Geografski obzornik 33, 2-3.
Gabrovec, M., Pipan, P ., Zajc, P . 2021: Borders as a hidden obstacle to the organization of public tran-
sport. Hidden Geographies. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-74590-5_21
Geršič, M., Kumin Horvat, M., Logar, E., Perko, D., Pipan, P . 2024: Zemljepisnoimenska podoba
Porabja [The Rába Valley through the Lens of Geographical Names]. Georitem 33. Ljubljana. DOI:
https://doi.org/10.3986/9789610508144
Gombocz, W . 1994: Člen 7 in Štajerska ali »Tukaj smo vsi Avstrijci, ni nobenih Slovencev« [Article 7
and Styria or »We are all Austrians here, there are no Slovenes«]. Slovenci v avstrijski zvezni deželi
Štajerski. Narodne manjšine 3. Ljubljana.
Gosar, A. 1993: Sodobni pogled na prekomejno sodelovanje na območju italijansko-avstrijsko-slovenske
tromeje [Contemporary studies on the three-border area of Slovenia, Italy and Austria]. Dela 10. DOI:
https:/ /doi.org/10.4312/dela.10.83-97
Gostenčnik, J., Kenda Jež, K., Kumin Horvat, M. 2022: Ogrožena narečja v slovenskem jezikovnem
prostoru [Endangered dialects in the Slovenian linguistic environment]. Jezikoslovni zapiski 28-2.
DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.04 
Grafenauer, B. 1994: Ogrski Slovenci [Hungarian Slovenes]. Enciklopedija Slovenije 8. Ljubljana.
Haberl-Zemljič, A. 1994: Strategien des ethnischen Diskurses in Raum Radkersburg. Steirische Slowenen:
Zweisprächigkeit zwischen Graz und Maribor. Graz.
Haberl-Zemljič, A. 2004: Die Sprache im Dorf lassen: Festhalten und Aufgeben der slowenischen Sprache
in Radkersburg Umgebung. Graz, Laafeld/Potrna.
Haberl-Zemljič, A. 2012: Pustiti jezik v vasi: ohranjanje in opuščanje slovenskega jezika v Radgonskem
kotu [Leaving the Language in the Village: Preserving and Abandoning the Slovenian Language in
the Bad Radkersburg Corner]. Ljubljana, Tišina.
Hirnök, J. 1998: Slovensko Porabje [Slovenian Porabje]. Enciklopedija Slovenije 12. Ljubljana.
Hirnök, J., Kozar-Mukič, M. 1998: Karta Slovensko Porabje [Map of Slovenian Porabje]. Enciklopedija
Slovenije 12. Ljubljana.
Internet 1: https://www.britannica.com/biography/Imre-Nagy (14. 8. 2023).
Internet 2: https://www.nagyimreemlekhaz.hu/en/imre-nagy.html (14. 8. 2023).
Internet 3: https://www.britannica.com/biography/Matyas-Rakosi (14. 8. 2023).
Kalteis, F. 2018: Das Burgenland  – Ein Grenzfall. TV-Dokumentarfilm. ORF. Wien. Internet:
https:/ /tvthek.orf.at/history/Geschichte/9236870/Das-Burgenland-Ein-Grenzfall/13993159 (12. 10. 2023).
Klemenčič, V . 1960: Kritični pretres avstrijskega popisa 1951 z ozirom na jezikovno strukturo prebi-
valstva na Koroškem [A critical review of the 1951 Austrian census with regard to the linguistic
structure of the population in Carinthia]. Razprave in gradivo 2.
Klemenčič, V . 1973: Sodobni socialnogeografski problemi Slovencev na Koroškem [Contemporary socio-
geographical problems of Slovenes in Carinthia]. Geografski obzornik 20, 3-4.
Klemenčič, V . 1976a: Slovenska manjšina v Avstriji: ob popisu prebivalstva posebne vrste leta 1976
[The Slovenian minority in Austria: on the occasion of the special census of 1976]. Teorija in praksa
13-11.
84
Primož Pipan In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad …
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 84

Klemenčič, V . 1976b: Kritika uradnih avstrijskih popisov prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 glede
na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik [A critique of the official Austrian censuses
of 1951, 1961 and 1971 with regard to the Slovenian minority and Slovene as the language of com-
munication]. Razprave in gradivo 7-8.
Klemenčič, V . 1983: Regionalno in socialno poreklo dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu
v šolskem letu 1982/1983 [Regional and social origins of the pupils of the Federal Gymnasium for
Slovenes in Klagenfurt in the school year 1982/1983]. Letno poročilo Zvezne gimnazije in zvezne
realne gimnazije za Slovence v Celovcu 26. Celovec.
Klemenčič, V . 1986: Koroški Slovenci danes [Carinthian Slovenes Today]. Geografski obzornik 33, 2-3.
Klemenčič, V . 1993: Geopolitični položaj ter teoretski in metodološki poizkus opredelitve tipov
obmejnih območij na primeru Slovenije [A geopolitical discourse on the location of Slovenia and
an attempt at a socio-geographic typology of the Slovenian border regions]. Dela 10. DOI: https:/ /doi.org/
10.4312/dela.10.9-20
Klemenčič, V ., Klemenčič, M. 1986: Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v luči histo-
ričnih in socialnogeografskih procesov [The situation of the Slovenian minority in Austrian
Carinthia in the light of historical and socio-geographical processes]. Geografski obzornik 33, 2-3.
Klemenčič, V ., Gosar, A., Backé, B., Zimmermann, F ., Valussi, G., Bellencin Meneghel, G., Pak, M., Plut,
D. 1990: Tromeja - obmejna regija Jugoslavije, Avstrije in Italije: mednarodni meduniverzitetni geo-
grafski raziskovalni projekt [The three-border area of Austria, Italia and Y ugoslavia – an international
research project of geographers from the Universities of Ljubljana, Klagenfurt, Udine and Trieste].
Dela 7. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.7.1-184
Kozar-Mukič, M. 1984: Slovensko Porabje / Szlovénvidék [Slovenian Porabje / Szlovénvidék]. Etnološka
topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje. Ljubljana, Szombathely.
Kozar-Mukič, M. 1996: Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem = A Magyarországi Szlovének népraj-
zi szótára [Ethnological Dictionary of Slovenes in Hungary]. Monošter, Szombathely.
Kozar-Mukič, M. 1997: Kdo smo? (o identiteti Slovencev med Muro in Rabo) [Who are we? (On the
identity of Slovenes between the Mura and Raba)]. Traditiones 26.
Križman, M. 1989: Jezik kot socialni in nacionalni pojav: primerjalno z jezikovnimi odnosi v Radgonskem
kotu [Language as a Social and National Phenomenon: A Comparative Study of Linguistic Relations
in the Bad Radkersburg Corner]. Maribor.
Križman, M. 1993: Slovenski kodi z intra- in interlingvalnimi interferencami in vrstami preklapljanj
v nemščino pri slovenski manjšini v Radgonskem kotu [Slovene codes with intra- and interlingual
interference and types of switches to German among the Slovenian minority in the Bad Radkersburg
corner]. Jezik tako in drugače. Ljubljana.
Križman, M. 1994: Jezikovne variante z intereferencami, etnološko-kulturne posebnosti pri slovenski
manjšini v avstrijski Radgoni in okolici [Linguistic variants with intereferents, ethnological and cul-
tural peculiarities of the Slovenian minority in and around Austrian Radgona]. Slovenci v avstrijski
zvezni deželi Štajerski. Narodne manjšine 3. Ljubljana.
Križman, M. 1996: Die slowenische Minderheit in der österreichischen Steiermark (Radkersburger
Winkel). Handbuch der mitteleuropäischen Sprachminderheiten. Tübingen.
Križman, M. 1997a: Jezikovna razmerja: jezik pragmatike in estetike v obmejnih predelih ob Muri
[Linguistic Relations: The Language of Pragmatics and Aesthetics in the Border Regions Along the
Mura River]. Maribor.
Križman, M. 1997b: Interferiran jezik kot identiteta neke manjšine: Jezik raznovrstnih interferenc kot
arhaična in sodobna kultura Slovencev v Radgonskem kotu [Interfered language as a minority iden-
tity: The language of various interferences as archaic and contemporary culture of Slovenians in
the Bad Radkersburg corner]. Traditiones 26.
Križman, M. 2000: Razlike med generacijami v  rabi slovenščine pri manjšini v  Radgonskem kotu
[Generational differences in the use of Slovenian by the minority in the Bad Radkersburg corner].
85
Geografski vestnik 95-2, 2023 Reviews/Razgledi
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 85

Živeti z mejo. Materinščina, dejavnik osebnostne in skupnostne narodnostne identitete. Ljubljana,
Monošter/Szentgotthárd.
Križman, M. 2006: O narečni podobi in dvojezičnosti pri ljudeh v Radgonskem kotu [On the dialect
image and bilingualism of the people in Bad Radkersburg corner]. Jezikovna predanost: akademiku
prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici. Maribor.
Križman, M. 2007: Značilno besedje Radgonskega kota [Typical vocabulary of the Bad Radkersburg
Ccrner]. Besedje slovenskega jezika. Maribor.
Križman, M. 2008: Jezikovni pojavi med Cankovo in Radgono: Radgonski kot s prekmurskim, slove-
njegoriško-prleškim in južnobavarskim narečjem ter interferencami [Linguistic phenomena
between Cankova and Radgona: The Bad Radkersburg corner with Prekmurje, Slovenske gorice
and Prlekija, and South Bavarian dialects and interferences]. Življenje in delo Jožefa Borovnjaka.
Maribor.
Kumin Horvat, M. 2022: Fonološki opis govora kraja Žetinci – Sicheldorf (SLA T414) [A phonological
description of the Local Dialect of Žetinci – Sicheldorf (SLA Data Point T414)]. Jezikoslovni zapiski
28-2. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.08
Logar, T., Rigler. J. 1983: Karta slovenskih narečij [Map of Slovenian Dialects]. Ljubljana.
Marousek, D. 2022: Auf der Suche nach alten slowenischen Dialekten. Kurier (21. 11. 2022). Internet:
https:/ /kurier.at/chronik/burgenland/auf-der-suche-nach-alten-slowenischen-dialekten/402231156
(12. 10. 2023).
Maučec, J., Novak, V . 1945: Slovensko Porabje [Slovenian Porabje]. Ljubljana.
Muzejska zbirka madžarskega državnega muzeja mejne straže. Stražarji ob meji - muzejska zbirka o Žele-
zni zavesi: Határőr Emlékhely [Guards at the Border – Museum Collection on the Iron Curtain].
Števanovci/Apátistvánfalva, 2021.
Olas, L. 1995: Porabski Slovenci [Porabian Slovenes]. Enciklopedija Slovenije 9. Ljubljana.
Melik, A. 1957: Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino [Slovenian Styria with Perekmurje and Mežica
Valley]. Ljubljana.
Pipan, P . 2007: Cross-border cooperation between Slovenia and Croatia in Istria after 1991. Acta
geographica Slovenica 47-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS47204
Rainer, J. M. 2009: Imre Nagy: A Biography (Communist Lives). London, New Y ork.
Šebjanič, F. 1992: Madžarsko-slovenski odnosi. Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana.
Škofic, J., Gostenčnik, J., Horvat, M., Jakop, T., Kenda-Jež, K., Kostelec, P ., Nartnik, V ., Petek, U., Smole,
V ., Šekli, M., Zuljan Kumar, D. 2011: Slovenski lingvistični atlas 1: Človek (telo, bolezni, družina)
[Slovenian Linguistic Atlas 1: Human (body, diseases, family)]. Ljubljana. DOI: https:/ /doi.org/10.3986/
9789612543570
Škofic, J., Gostenčnik, J., Hazler, V ., Horvat, M., Jakob, T., Ježovnik, J., Kenda-Jež, K., Nartnik, V ., Smole,
V ., Šekli, M., Zuljan Kumar, D. 2016: Slovenski lingvistični atlas 2: Kmetija [Slovenian Linguistic
Atlas 2: Farm]. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612548797
Škofic, J., Gostenčnik, J., Hazler, V ., Jakop, T., Kenda-Jež, K., Kumin Horvat, M., Nartnik, V ., Pahor, N.,
Smole, V ., Šekli, M., Zuljan Kumar, D. 2023: Karta slovenskih narečij (različica 2023) [Map of Slovenian
Dialects (version 2023)]. Slovenski lingvistični atlas 3: Kmetovanje (orodje, opravila), 1: atlas. Ljubljana.
DOI: https://doi.org/10.3986/9789610507499
Trstenjak, A. 1994: Pozabljena slovenska manjšina v sekovski škofiji [The forgotten Slovenian mino-
rity in the Diocese of Seckau]. Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Narodne manjšine 3.
Ljubljana.
Trummer, M. 1997: Slawische Steiermark. Slowenische Steiermark. Verdrängte Minderheit in Öster-
reichischs Südosten. Wien.
Vratuša, A. 1994: Družbeno zgodovinski pogled na Slovence v avstrijski zvezni deželi Štajerski [A socio-
historical perspective on Slovenes in the Austrian federal province of Styria]. Slovenci v avstrijski
zvezni deželi Štajerski. Narodne manjšine 3. Ljubljana.
86
Primož Pipan In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad …
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 86

Zemljič, A. 1995: Strategije etnične razprave na območju Radgone od iztekajočega se 19. stoletja do
1920 [Strategies of the ethnic debate in the Bad Radkersburg area from the end of the 19th century
to 1920]. Razprave in gradivo 29-30.
Zorko, Z. 1989: Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu [Speech of the village
of Žetinci (Sicheldorf) in the Austrian Bad Radkersburg corner]. Slavistična revija 37, 1-3.
Zorko, Z. 1994: Rezultati dialektoloških raziskav v Žetincih (Sicheldorf) [Results of dialectological research
in Žetinci (Sicheldorf)]. Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Ljubljana.
Zorn, M., Ciglič, R., Gašperič, P . 2022: State borders in the territory of Slovenia during World War II
on cartographic materials produced by the occupying forces. Occupation Borders in Slovenia
1941–1945. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789612970062
Zupančič, J. 1993a: Socialnogeografska transformacija in narodna identiteta – primer slovenske manj-
šine na Koroškem (Avstrija) [Socio-geographic transformation and national identity – the case of
the Slovene minority in Carinthia (Austria)]. Geografija in narodnosti. Geographica Slovenica 24.
Ljubljana.
Zupančič, J. 1993b: Novejše spremembe v socialni strukturi koroških Slovencev [Recent changes in the
social structure of Carinthian Slovenes]. Razprave in gradivo 28.
Zupančič, J. 1997a: Razsežnosti regionalne identitete na primeru Istre in Koroške [Dimensions of
regional identity in Istria and Carinthia]. Annales 7-10.
Zupančič, J. 1997b: V štiridesetih letih svojega delovanja je Slovenska gimnazija pomembno vplivala
na socialno preobrazbo koroških Slovencev [During its forty years of operation, the Slovenian
Gymnasium has had a significant impact on the social transformation of Carinthian Slovenes].
Jubilejni zbornik ‘97: 40 let Slovenske gimnazije v Celovcu. Celovec.
Zupančič, J. 1999: Slovenci v Avstriji [Slovenes in Austria]. Geographica Slovenica 32. Ljubljana.
Zupančič, J. 2002a: Številčni razvoj koroških Slovencev v  luči rezultatov ljudskega štetja leta 2001
[Numerical development of the Carinthian Slovenes in the light of the results of the 2001 census].
Razprave in gradivo 40.
Zupančič, J. 2002b: Prekogranične dnevne radne migracije iz Slovenije u Austriju i Italiju [Daily cross-
border commuting from Slovenia to Austria and Italy]. Migracijske i etničke teme 18, 2-3.
Zupančič, J. 2002c: Grenzüberschreitende Pendelwanderung aus Slowenien nach Österreich und
Italien. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 144.
Zupančič, J. 2003: Čezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostoru [Cross-border
daily labour migration in the Slovenian border area]. Razprave in gradivo 43.
Zupančič, J. 2007: Sodobni socialni in etnični procesi med koroškimi Slovenci [Contemporary social
and ethnic processes among Corinthian Slovenes]. Razprave in gradivo 53-54.
Zupančič, J. 2021: Sodobne spremembe med koroškimi Slovenci [Contemporary changes among
Carinthian Slovenes]. Koroška: od preteklosti do perspektiv. Ljubljana. DOI: https:/ /doi.org/10.3986/
zborovanje.016
Zupančič, J. 2022a: Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem
utripu [The position of the Slovenian minority in the Austrian land Carinthia in the post-modern
social stage]. Dela 58. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.58.49-75
Zupančič, J. 2022b: Slovenske manjšine v sosednjih državah [Slovenian Minorities in the Neighbouring
Countries]. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789617128819
Žunec, B. 1994: Problematika Slovencev v avstrijski zvezni deželi Štajerski v javnih informacijah in obči-
lih [Issues of Slovenes in the Austrian federal province of Styria in public information and media].
Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Narodne manjšine 3. Ljubljana.
87
Geografski vestnik 95-2, 2023 Reviews/Razgledi
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 87

ISKANJE AVTOHTONIH GOVORCEV SLOVENSKEGA JEZIKA
V AVSTRIJI: RADGONSKI KOT IN GRADIŠČANSKA
1 Uvod
Slovenska geografija ima dolgoletno tradicijo preučevanja Slovencev v sosednjih državah. Preučuje jih
z vidika manjšin, ki tam živijo (Klemenčič 1960; 1973; 1976a; 1976b; 1983; 1986; Klemenčič in Klemenčič
1986; Klemenčič s sodelavci 1990; Domej in Klemenčič 1986; Gosar 1993; Zupančič 1993a; 1993b; 1997a;
1997b; 1999; 2002a; 2007; 2022a; 2022b; Bufon 1996), kot tudi z vidika čezmejnih vezi in interakcij med
Slovenijo in sosednjimi državami (Klemenčič 1993; Bufon 1995; 2001; Zupančič 2002b; 2002c; 2003;
Pipan 2007; Gabrovec, Pipan in Zajc 2021). Zelo malo raziskav s tega področja je bilo namenjenih
obmejnemu območju Radgonskega kota na Štajerskem v Avstriji (Zupančič 2022b), so pa bili Slovenci
v Radgonskem kotu omenjeni v raznih geografskih monografijah in učbenikih (na primer Melik 1957).
Edini prispevek na temo čezmejnosti na tem območju obravnava slovenske dnevne izobraževalne
migrante v avstrijsko Radgono (Bale 2021). V kontekstu Avstrije so se dosedanje raziskave, povezane
s Slovenci v glavnem osredinjale na Koroško, šele v zadnjem obdobju so vključile tudi Štajersko, povsem
pa so prezrle Gradiščansko. Zupančič (2022b) v monografiji Slovenske manjšine v sosednjih državah,
Slovencev na Gradiščanskem ne obravnava, kljub temu, da Slovenija ne meji le na avstrijski zvezni deže-
li Koroško in Štajersko, temveč tudi na Gradiščansko. Državna meja med Slovenijo in Avstrijo je dolga
322,98 km – 53,8 % (173,8 km) z avstrijsko zvezno deželo Koroško, 41,6 % (134,2 km) z avstrijsko zve-
zno deželo Štajersko in le 4,6 % (14,98 km) z avstrijsko zvezno deželo Gradiščansko.
Bela lisa v preučevanju tega območja je prisotna tudi v jezikoslovnih raziskavah. Med 47 sloven-
skimi narečji s podnarečji, ki jih preučuje slovenska dialektologija, so bila obrobna narečja zunaj meja
Slovenije v drugi polovici 20. stoletja deležna manjše raziskovalne pozornosti, in sicer bodisi zaradi ote-
ženega dostopa do terena (Italija, Avstrija, Madžarska) bodisi zaradi omejitve raziskav v  okviru
medrepubliških meja znotraj nekdanje Jugoslavije (Hrvaška). Na teh območjih večinoma še niso bile
opravljene podrobne mikroraziskave krajevnih govorov, potreba po takšnih raziskavah pa je toliko večja,
ker gre večinoma za ogrožena narečja z vedno manjšim številom govorcev.
Takšni območji sta tudi Radgonski kot in južna Gradiščanska v Avstriji, katerih govore uvrščamo
v prekmursko narečje panonske narečne skupine. Slovenski jezikoslovec Fran Ramovš je leta 1946, ko
je bila zasnovana prvotna mreža raziskovalnih točk za nastajajoči Slovenski lingvistični atlas (SLA), vanj
uvrstil krajevni govor Ženavci/Jennersdorf z območja Gradiščanske v Avstriji kot točko številka 312
(v aktualni posodobljeni mreži SLA je to T406) (slika 1), vendar na Logar-Riglerjevi (1983) Karti slo-
venskih narečij (slika 2) to območje ni več označeno kot slovensko govoreče območje. Za to točko nikoli
ni bilo zbrano narečno gradivo.
Po drugi strani pa v  Ramovševo mrežo raziskovalnih točk za SLA niso bili vključeni kraji iz
Radgonskega kota na avstrijskem Štajerskem, čeprav je na Logar-Riglerjevi (1983) Karti slovenskih nare-
čij to območje obarvano kot prekmursko narečje panonske narečne skupine. Za Radgonski kot je dolgo
veljalo prepričanje, da slovenskih govorcev tam ni več, poznejše sociolingvistične in dialektološke razi-
skave pa so obstoj narečne slovenščine v tem prostoru vendarle potrdile. Križman (1989; 1993; 1994;
1996; 1997a; 1997b; 2000; 2006; 2007; 2008), ki je preučeval identiteto slovenskih govorcev v petih vaseh
Radgonskega kota, ocenjuje, da je slovenščina v Radgonskem kotu prekmurski govor, v katerem so pri-
sotne interference stičnega slovenskogoriškega narečja ter okoliškega nemškega jezika. Opazno je izgubljanje
in spreminjanje besedišča, s tem pa tudi jezikovne kompetence govorcev. Dialektološke raziskave kra-
jevnega govora naselja Žetinci/Sicheldorf kažejo, da gre za enotno severnoštajersko in panonsko
jezikovno območje – za prekmursko narečje (Zorko 1989; 1994; Gostenčnik, Kenda Jež in Kumin Horvat
2022; Kumin Horvat 2022). Haberl-Zemljič (2004) dokazuje, da so prebivalci petih vasi Radgonskega
88
Primož Pipan Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Avstriji: Radgonski kot …
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 88

89
Geografski vestnik 95-2, 2023 Razgledi/Reviews
Slika 1: Zemljevid Točke SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa): (A) Radgonski kot, (B) južna
Gradiščanska (Škofic s sodelavci 2011, 13).p str. 90
Slika 2: Zemljevid slovenskih narečij; različica 2023: (A) Radgonski kot, (B) južna Gradiščanska
(Škofic s sodelavci 2023).p str. 91
kota do konca prve svetovne vojne kot jezik okolja uporabljali izključno t. i. določeno različico slo-
venščine, sčasoma pa se je to spremenilo, kajti slovenščina je postala stigmatizirana in neuporabna
(Haberl-Zemljič 2012).
Do začetka priprav prvega zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 1) (Škofic s sodelavci 2011),
ki je po več desetletjih zbiranja narečnega gradiva izšel leta 2011, so bili Ženavci/Jennersdorf zadnja
točka v mreži SLA označena s številko 406 (SLA T406). Z izidom prvega zvezka Slovenskega lingvisti-
čnega atlasa (Škofic s  sodelavci 2011) je število točk naraslo na 413. Drugi zvezek Slovenskega
lingvističnega atlasa (Škofic s sodelavci 2016), ki je izšel leta 2016 je imel že 417 točk. Kot točka SLA
s številko 414 (SLA T414) je bil dodan kraj Žetinci/Sichelsdorf v Radgonskem kotu. Tudi tretji zvezek
SLA (Škofic s sodelavci 2023), ki je izšel leta 2023, ima mrežo s 417 točkami.
Namen pričujoče raziskave je bil opraviti nove terenske preučitve o obsegu in razvoju slovenske-
ga jezika na robu slovenskega jezikovnega prostora, o tem, kako se je ta spreminjal in pridobiti podatke
o morebitni ohranjenosti ali neohranjenosti slovenskih govorov v Radgonskem kotu in na Gradiščanskem.
Cilj je bil poiskati avtohtone govorce slovenskega jezika v Radgonskem kotu in na južnem Gradiščanskem
v Avstriji ter zapisati njihov govor. Na območjih Radgonskega kota in južne Gradiščanske še nikoli ni
potekal tako natančen in metodološko enoten popis na obeh straneh slovenske državne meje. To je prva
terenska dialektološka raziskava na Gradiščanskem, saj v slovenski dialektološki literaturi ni podatkov
o raziskavah krajevnih govorov na tem območju (Gostenčnik, Kenda Jež in Kumin Horvat 2022). V razi-
skavi Gradiščansko obravnavamo v njenih današnjih mejah, saj jo danes razumemo le kot avstrijsko
zvezno deželo, čeprav je bila v zgodovini del širšega območja.
Hkrati z iskanjem govorcev smo preučili literaturo z obravnavanega območja, na podlagi katere smo
pripravili zgodovinsko-geografski pregled tega prezrtega nekdanjega slovenskega etničnega ozemlja.
2 Metodologija
Za iskanje potencialnih informantov – govorcev slovenskega narečnega govora na južnem Gradiš-
čanskem in širšem območju Radgonskega kota na Štajerskem v Avstriji – smo se osredinili na dve območji:
1) južna Gradiščanska v kvadrantu: Modinci/Mogersdorf, Ženavci/Jennersdorf, Bonisdorf, Strgarjevo/
Kalch ter 2) širše območje Radgonskega kota na avstrijskem Štajerskem, in sicer naselja: Žetinci/Sicheldorf,
Dedonci/Dedenitz, Zenkovci/Zelting, Potrna/Laafeld, Gornja Potrna/Oberlaafeld, Slovenska Gorica/Goritz
bei Radkersburg, Radgona/Bad Radkersburg, Ledumerje/Hummersdorf, Lahndörfl, Pridova/Pridahof
in Polajnci/Pölten.
Med februarjem in novembrom 2022 smo po metodi snežne kepe prek telefonskih pogovorov in dopi-
sov po elektronski pošti kontaktirali raziskovalce ter sploh vse, za katere smo vedeli, da se ukvarjajo
z območjem Radgonskega kota in južne Gradiščanske. Kontaktirali smo tudi občine, župane in nekda-
nje župane v Prekmurju in na južnem Gradiščanskem v Avstriji, Pokrajinski muzej v Murski Soboti, Krajinski
park Goričko, Naturpark Raab, turistične delavce in gostince v Sloveniji in Avstriji, organizacije Porabskih
Slovencev na Madžarskem, društva, učitelje, etnologe, zgodovinarje, kulturne delavce, kmete, novinar-
je, zdravstvene delavce v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem, izobraževalne ustanove v Sloveniji in Avstriji
ter domove starejših občanov v Radgonskem kotu v Avstriji. Za iskanje potencialnih informantov na juž-
nem Gradiščanskem v Avstriji smo se po pomoč obrnili tudi na medije. V gradiščanski izdaji avstrijskega
nacionalnega časnika Kurier (slika 3) smo objavili prispevek o iskanju potencialnih informantov s pozi-
vom za pomoč pri pridobivanju informacij o potencialnih informantih (Marousek 2022).
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 89

90
Primož Pipan Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Avstriji: Radgonski kot …
! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! !
!! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !! !! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! !! ! ! ! ! !! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! !! ! ! ! !
! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! ! !
! ! ! ! ! !
!
! ! ! ! !
! !
!
!
!
! ! !
!
! ! !
! ! ! ! !
!
!
!
! ! ! !
!
! !
!
!
! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! ! !
!
!
! ! !
! ! ! !
! ! !
! !
!
! ! ! ! !
! !
! ! !
! ! ! ! ! !
! ! ! ! !
! ! !
!
! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !
! ! !
! !
!
! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! !
!
! !
! ! !
! ! !
! ! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! !
! ! ! !
!
! ! !
! !
! ! !
!
! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! !
! !
! ! ! !
! ! !
! ! !
! !
!
! ! ! !
! ! ! !
!
!
! !
! !
!
! ! ! ! !
! !
! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
!
! ! ! !
! ! ! !
!
!
! !
!
! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! ! !
! ! ! !
!
! ! ! !
! ! ! !! ! ! ! !! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! ! !
!
! ! ! ! !
! ! ! ! ! !
!
!
!
! ! ! ! !
! ! ! ! ! !
! !
! ! !
! ! ! ! ! ! !
! !
!
!
!
!
! !
! !
!
! ! !
! ! !
!
! !
! !
!
!
!
! ! !
!
! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !
!
! !
! ! ! !
! !
! ! ! !
!
! ! ! ! !
!
! !
!
! !
! ! ! ! ! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! !
! ! !
! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! !
! ! ! !
!
!
!
! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! !
! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! !
! ! ! !
! ! ! ! !
! ! ! !
! !
!
!
! !
! ! !
!
!
!
!
!
!
! ! ! ! ! !
!
! ! ! !
!
! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !
! ! ! !
! ! !
! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
!
! !
! !
!
! ! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! ! ! !
!
! !
!
! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
!
! ! ! ! !
!
! ! ! !
! ! !
! !
!
! !
!
! ! ! ! ! ! !
! !
! ! !
! !
!
!
! ! ! !
! !
!
! ! ! !
! !
!
! !
!
! ! !
! !
!
! !
!
! ! !
!
!
! ! !
!
!
!
!
! ! !
!
!
!
!
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! !
! ! !
! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
! !
!
! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! ! !
!
! ! !
! !
! ! ! ! !
!
! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! ! ! ! ! !
! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! ! !
!
! !
!
! !
! ! !
!
! ! ! ! !
! ! ! !
! ! ! !
! ! ! !
! ! ! ! ! !
! !
! !
!
! ! ! !
!
! ! !
!
! !
! !
!
! !
! ! ! !
!
! ! ! ! !
! !
! ! ! !
! !
!
! !
!
! ! ! !
!
! ! !
! !
!
! !
!
! !
!
! ! ! ! !
! ! ! !
! ! ! ! !
!
! ! ! ! ! !
! ! ! ! !
!
! ! ! !
! ! ! !
! ! !
!
! !
!
!
!
!
!
!
!
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!
! ! !
!
!
! ! ! ! !
! !
! !
! ! ! ! ! ! ! ! !
! !
!
!
!
!
!
! !
!
! !
! ! !
! !
! !
! !
! ! ! ! ! !
!
! ! !
! !
!
! !
! !
! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! !
9
8
7 6
5
4
3
2
1
99
98 97
96
95
94 93
92 91
90
89
88
87
86
85
84
83 82
81
80
79
78
77
76
75 74
73
72
71
70
69
68
67
66
65
64
63
62 61 60
59 58
57
56
55
54 53
52
51
50
49
48
47
46
45
44
43
42
41
40
39
38
37
36
35
34
33 32
31
30
29
28
27
26
25
24
23
22
21
20
19
18
17
16
15
14 13
12
11
10
417
416
415
414
413
412
411
410
409
408
407
406
405
404
403
402
401
400
399
398
397
396 395
394
393
392
391
390
389
388
387
386
385
384
383
382
381 380
379
378
377
376
375
374
373
372
371
370
369
368
367
366
365
364 363
362
361
360
359
358
357
356
355
354
353
352
351
350
349
348
347
346
345
344
343
342
341
340
339
338 337
336
335
334
333
332
331
330
329
328
327
326
325
324
323 322
321
320
319
318
317
316
315
314
313
312
311
310
309
308
307
306
305
304
303
302
301
300
299
298
297
296
295
294
293
292
291
290
289
288
287
286
285 284 283
282
281
280
279
278
277
276
275
274
273
272
271
270
269
268
267
266265
264
263
262
261
260
259
258 257
256
255
254
253
252
251 250
249
248
247
246
245
244
243
242
241
240
239
238
237
236
235
234
233 232
231
230
229
228
227
226
225
224
223
222
221
220
219
218
217
216
215
214
213
212
211
210
209
208
207
206
205
204
203
202
201
200
199
198
197
196
195
194
193
192
191
190
189
188
187
186
185
184
183
182 181
180
179 178
177
176
175
174
173
172
171
170
169
168
167
166
165
164
163
162 161
160
159
158
157
156
155
154
153
152
151
150
149
148
147
146
145
144
143
142
141
140
139
138
137
136
135
134
133 132
131
130
129
128
127
126
125
124
123
122
121
120
119
118
117 116 115
114
113
112
111
110
109
108
107
106
105
104
103
102
101
100
A A
0 10 20 30 40 50
km
© ZRC SAZU Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša,
ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika ter
ZRC SAZU Inštitut za antropološke in prostorske študije, 2023
B B
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 90

91
Geografski vestnik 95-2, 2023 Razgledi/Reviews
! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !! ! !
! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! !
! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! !! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! !! ! ! ! ! !
! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! !! ! ! ! !
! ! !
! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! !
! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
!! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! !
! ! !! ! !! ! !! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! !! ! !! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !! ! !! ! !! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! !! ! !! ! !! ! !
! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! !
! !
! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! !! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
ZAGREB
LJUBLJANA
RIJEKA
TRIESTE
(TRST)
MARIBOR
DINE
DEM)
KARLOVAC
(KARLOVEC)
KLAGENFURT
(CELOVEC)
PTUJ
SISAK
IZOLA
KOPER
KRANJ
CELJE
KAMNIK
VELENJE
SAMOBOR
SESVETE
DOMŽALE
ČAKOVEC
PETRINJA
ZAPREŠIĆ
KRIŽEVCI
TRBOVLJE
JESENICE
VARAŽDIN
WOLFSBERG
NOVO MESTO
ŠKOFJA LOKA
NOVA GORICA
MURSKA SOBOTA
VELIKA GORICA
VILLACH
(BELJAK)
GORIZIA
(GORICA)
MONFALCONE
(TRŽIČ)
SPITTAL AN DER DRAU
ERVIGNANO
DEL FRIULI
SANKT VEIT
AN DER GLAN
GEMONA DEL FRIULI
(GUMIN)
Umag
Bled
Glina
Krško
Žalec
Lenti
Lucija
Mengeš
Litija
Idrija
no
O tij
Logatec
Kočevje
Brežice
Vrhnika
Manzano
Črnomelj
Postojna
Hrastnik
Duga Resa
Dugo Selo
Grosuplje
imo
Ajdovščina
Radovljica
Ivanić-Grad
Jastrebarsko Grado
(Gradež)
Ronchi
(Ronke)
Slovenj Gradec
Zagorje ob Savi
Cormons
(Krmin)
Rogaška Slatina Tarcento
(Čenta)
Deutschlandsberg
Ravne na Koroškem
Feldkirchen
(Trg)
Lignano
Sabbiadoro
Slovenska Bistrica
Leibnitz
(Lipnica)
Villa Opicina
(Opčine)
Szentgotthárd
(Monošter)
Cividale del Friuli
(Čedad)
Ig
Odra
Buje
Križ
Žiri
Muta
Ruše
Rače
Sunja
Greda
Klana
Piran
Miren
Pivka
Čazma
Laško
Mirna
Kanal
Bovec
Lesce
Naklo
Štore
Zreče
Tužno
Ormož
Straß Brunn
Gmünd
Dekani
Gonars
Vipava
Branik
Straža
Kašina
Zlatar
Senovo
Radeče
Horjul
Cerkno
Tolmin
Mežica
Vojnik
Veržej
Wildon Stainz
Delnice
Dražice
Ankaran
Ribnica
Trebnje
Bregana
Metlika
Stupnik
Horvati
Kupinec
Buševec
Lekenik
Vrbovec
Radoboj
Krapina
Sevnica
Medvode
Paularo
Kobarid
Prebold
Polzela
Mozirje
Šoštanj
Ludbreg
Lendava
Lovászi
Radenci
Cerknica
Breznica
Prevalje
Mislinja
Poljčane
Ljutomer
Beltinci
Mačkovec
Zalalövö
Kalsdorf
Althofen
Friesach
Döbriach
Topolovac
Vrginmost
Šišljavić
Borovnica
Žužemberk
Mihovljan
Dravograd
Železniki
Mojstrana
Topolšica
Beretinec
Beletinec
Lepoglava
Kidričevo
Črenšovci
Csesztreg
Straßburg
Ravna Gora
Šentjernej
Novi Marof
Brestanica
Petrijanec
Hrastelnica
Gorenja vas
ortegliano
Greifenburg
Sachsenburg
Velika Mlaka
mpofórmido
Hum na Sutli
Spodnje Hoče
Donja Kupčina
Gornja Bistra
Kranjska Gora
Ivančna Gorica
Faédis
(Fojda)
Dolnje Ladanje
Gornja
Radgona
Zlatar Bistrica
Notranje Gorice
Radlje ob Dravi
Mursko Središće
Brückl
(Mostič)
Bleiberg-Kreuth
Ilirska Bistrica
Aquiléia
(Oglej)
Stubičke Toplice
Veliko Trgovišće
Tarvisio
(Trbiž)
Črna na Koroškem
Selnica ob Dravi
Bad Gleichenberg
Klein Sankt Paul
Sveti Ivan Zelina
Krapinske
Toplice
Pontebba
(Tablja)
Ljubno ob Savinji
Šmarje pri Jelšah
Slovenske Konjice
Središče ob Dravi
Eibiswald
(Ivnik)
Hermagor
(Šmohor)
Šmartno pri Litiji
Bleiburg
(Pliberk)
Bohinjska Bistrica
Ferlach
(Borovlje)
Lovrenc na Pohorju
Leskovec pri Krškem
Varaždinske
Toplice
Aurisina
(Nabrežina)
Cerklje na Gorenjskem
Jennersdorf
(Ženavci)
Feistritz an der Drau
Eberndorf
(Dobrla vas)
Móggio Udinese
(Mužac)
Finkenstein
(Bekštanj)
Völkermarkt
(Velikovec)
Arnoldstein
(Podklošter)
Miklavž na
Dravskem polju
Bad Radkersburg
(Radgona)
Sankt Andrä
(Šent Andraž)
Eisenkappel
(Železna Kapla)
Lenart v
Slov. goricah
Felsöszölnök
(Gornji Senik)
Šentilj v
Slov. goricah
Bad Sankt Leonhard
im Lavanttal
Sankt Paul im Lavanttal
(Šent Pavel)
Feistritz im Rosental
(Bistrica v Rožu)
Tržič
Sežana
Divača
Izlake
Vodice
Solkan
Podgorje Bistričko
Šempeter pri Gorici
Hum
Lož
Kog
Fara
Rupa
Prem
Žiče
Čabar
Obrov
Buzet
Komen
Semič
Ozalj
Kozje
Plave
Kropa
Zavrč
Klöch
Kuzma
Hodoš
Blinja
Grabrk
Vinica
Gerovo
Kozina
Knežak
Rašica
Ambrus
Otočec
Krašić
Gradec
Podkum
Žetale
Paldau
Nebojan
Mahično
Rajndol
Jelšane
Podgrad
M
Pregara
Podkraj
Razdrto
Štanjel
Škoåje
Planina
Škocjan
Oborovo
Globoko
Trojane
Godovič
Čepovan
Dobrovo
Breginj
Podbrdo
Solčava
Vransko
Lahonci
Cankova
Ziprein
Turrach
llach
Pokupsko
Adlešiči
Kuteževo
Sečovlje
Črni Vrh
Senožeče
Podnanos
Tomaj
Nova vas
Želimlje
Gotenica
Radovica
Lupoglav
Orehovec
Podsreda
Hruševec
Kumrovec
Temenica
Preddvor
Majšperk
Stankovac
Kravarsko
Sinji Vrh
Račja Vas
Savudrija
Sodražica
Mirna Peč
Bizeljsko
Blagovica
Podlehnik
Hrastovlje
Gornja Vas
Uršna sela
Črmošnjice
Pisarovina
Podčetrtek
Jurklošter
Šentrupert
Podljubelj
Babno Polje
Zidani most
Gornji Grad
Obervellach
Brod na Kupi
Velike Lašče
Most na Soči
Polhov Gradec
Prosenjakovci
Loka pri Žusmu
Bohinjska Bela
Zgornji
Tuhinj
Gornji Sjeničak
Gorenja Trebuša
Dolenja Trebuša
Gornji Petrovci
Zgornja Kungota
Hrib-Loški potok
Zgornje Jezersko
Dolenjske Toplice
Log pod Mangartom
Förolach
(Borlje)
Stari trg ob Kolpi
Stari trg pri Ložu
Kostanjevica na Krki
Lijeva Martinska ves
Púlfero
(Podbonesec)
Maria Saal
(Gospa Sveta)
Kresnice
Žaga
Orzano
Osilnica
Bistrica ob Sotli
Planina pri Sevnici
Ebene Reichenau
Prvačina
A
B
0 10 20 30 40 50
km
Vir: Pregledni zemljevidi Geodetskega zavoda RS,
Geodetske uprave RS, Geodetskega inštituta Slovenije;
Zemljevid Tineta Logarja in Jakoba Riglerja (1983) so
dopolnili sodelavci Dialektološke sekcije ISJFR ZRC SAZU.
© ZRC SAZU Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša,
ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika ter
ZRC SAZU Inštitut za antropološke in prostorske študije, 2023
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 91

Po temeljiti pripravi smo na območju imeli še 4 dni terenskega dela. Na teren smo se odpravili dva-
krat za dva dni, in sicer 14. in 15. novembra 2022 ter 21. in 22. novembra 2022.
Slika 3: Prispevek o iskanju potencialnih informantov – avtohtonih govorcev slovenskega jezika na južnem
Gradiščanskem (Marousek 2022).
Glej angleški del prispevka.
Ko smo našli potencialne informante, so dialektologi z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša
Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti preverili, ali so primerni
oziroma so izbrali najprimernejše med njimi.
3 Slovenci na Gradiščanskem
Prebivalci na območju današnje južne Gradiščanske v Avstriji, Porabja na Madžarskem in Prekmurja
v Sloveniji so skupno zgodovino v ogrskem delu Avstro-Ogrske monarhije delili do konca prve sve-
tovne vojne. Za Slovence, ki so živeli na tem območju, se je v zgodovini postopoma uveljavil termin
Ogrski Slovenci. Madžarska pokrajinska imena za to območje so Tótság, Tótföld in Tótvidé in izha-
jajo iz izraza »tót«. »Tót« izhaja iz nekega indoevropskega jezika, v katerem so ljudje sami sebe ali svoje
sosede imenovali z besedo »taut« (Kozar-Mukič 1996, 163). Ime Tótság se kot ime dekanije pojavi
že v  12. stoletju. Slovenske različice omenjenih pokrajinskih imen so Szlovenszka okroglina (tudi
Slovenska okroglina, Slovenska krajina, Szlovén krajina) (Geršič s sodelavci 2024). Od začetka 18. sto-
letja je za to skupino Slovencev (sami sebe so imenovali Sloveni) veljalo, da govori »naš slovenski jezik«
(Franc Temlin). Sredi 19. stoletja Jožef Košič Prekmurce imenuje z besedama »Sloven in Slovenka«, Josip
Valentin Gruden ob objavi Košičevega spisa »Starine železnih in salajskih Slovenov« uporabi ime »Ogrski
Slovenci«. Poleg poimenovanja Ogrski Slovenci se je pri Madžarih uveljavilo ime Vendi ali Vandali, za
vse Slovane po oznaka tot (Grafenauer 1994). Poimenovanje »vend« izvira iz nemške besede wind, win-
disch, s katero so prvotno označevali na nemškem jezikovnem območju živeče Slovane (Kozar-Mukič
1997). Po letu 1919 so druga imena v Prekmurju opustili, prevladalo je ime Slovenci, med Porabskimi
Slovenci pa se je delno ohranilo ime Vendi (Grafenauer 1994). Bellosics (2016, 83) piše, da so sosed-
nji Madžari Vende (pravilneje Slovence), ki živijo v jugozahodnem kotu Železne županije in v zahodnem
kotu Zalske županije imenovali tudi Böhméci in Tóti (po pokrajini Tot/Tótság); Hrvati ob Muri pa so
jim rekli Böhnjeci.
Zgodovinsko so Slovenci na Madžarskem živeli v treh županijah. T o so: Železna županija (Vas Megye),
Županija Zala (Zala Megye) in Šomodska županija (Somogy Megye). Na zahodu je segalo tudi na območ-
je današnje Gradiščanske v Avstriji. V 13. stoletju so sestavljali Slovenci četrtino prebivalcev v sedanjih
naseljih Slovenskega Porabja in v 18 naseljih Stražnega ozemlja (Őrség) (Hirnök 1998).
Po nastanku Avstro-Ogrske leta 1867 je bila zaradi novega madžarskega nacionalizma zanikana pra-
vica drugih narodov na Ogrskem do lastnega razvoja; tudi položaj Ogrskih Slovencev se je bistveno
poslabšal. Manjšinski zakon iz leta 1868 je poudarjal le enoten madžarski narod, uradni jezik je bil mad-
žarski, javna raba drugih jezikov je bila prepuščena krajevni upravi. Slovenci na Ogrskem so javno govorili
slovensko samo še v cerkvi, leta 1898 so bila madžarizirana vsa slovenska imena, pomadžarjenih je bilo
veliko slovenskih priimkov (Šebjanič 1992).
Do propada Avstro-Ogrske so bili hrvaško, nemško in slovensko govoreči prebivalci na območju
celotne današnje Gradiščanske, ki so jo Madžari imenovali Zahodna Madžarska, v izrazito podreje-
nem položaju v primerjavi z madžarsko govorečimi prebivalci. Kompleksnost dojemanja jezikovne in
nacionalne identitete in z njima povezane asimilacije na območju Gradiščanske prikazuje dokumen-
tarni film avstrijske državne televizije ORF z naslovom Das Burgenland – Ein Grenzfall (Gradiščanska –
Mejni primer) (Kalteis 2018). Film na podlagi spominov zgodovinarjev in danes živečih družinskih
92
Primož Pipan Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Avstriji: Radgonski kot …
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 92

članov podrobno opisuje usodo družine Träger v mestu Pinkafeld (madžarsko Pinkafő), ozadje obmej-
ne naselbine, njene posledice in delo Ernőja Traegerja. Ernő Traeger (nemško Ernest Träger), se je rodil
v nemški družini 1887, ki se še danes ukvarja s pekarstvom in slaščičarstvom. Ernest se je v nasprotju
od brata, ki je prevzel pekarno, posvetil študiju in v Budimpešti doktoriral. Ob propadu Avstro-Ogrske
in nastanku Avstrije ter Madžarske se je v nasprotju z večino svoje družine in sorodnikov razglasil za
Madžara ter se zavzel za priključitev svoje domovine k Madžarski. Krajevni zgodovinarji Šoprona (Sopron)
o njem pišejo kot o pomembni osebnosti v zgodovini mesta in mu priznavajo prizadevanja za usodni
referendum leta 1921, ki je v nasprotju s sporazumom iz Saint Germaina mesto Šopron z okolico vrnil
Madžarski. Po letu 1945 se je znašel v nemilosti madžarskih komunističnih oblasti in se ni nikoli več
vrnil rodni kraj.
Po novi razmejitvi med Avstrijo in Madžarsko leta 1920 je status upravnega središča avstrijske južne
Gradiščanske dobilo naselje Ženavci/Jennersdorf, saj je Monošter/Szentgotthárd ostal na Madžarskem.
Izgubila se je torej tudi »upravna vez«, ki je nekdaj povezovala Porabske Slovence.
Trianonska mirovna pogodba (1920) je razbila enotnost nekdanjega ogrskega distrikta Slovenska
krajina (Tótság) in začel se je ločen zgodovinski, kulturni, narodnostni in jezikovni razvoj Slovencev
na južnem Gradiščanskem, v  Porabju in Prekmurju. Slovenščina na južnem Gradiščanskem in
v Porabju se je začela razvijati drugače kot v Prekmurju, njena raba pa je bila v zadnjem stoletju močno
okrnjena, saj do nedavna zanjo ni bilo niti formalnopravne niti institucionalne podpore. Po razmeji-
tvi so Slovence v okolici Monoštra/Szentgotthárd v slovenskem tisku najprej omenjali kot »rabske«
Slovence, pozneje pa sta se uveljavila poimenovanji porabski Slovenci in Slovensko Porabje (Szlovénvidek),
ki sta popolnoma prevladali po drugi svetovni vojni.
Na Madžarskem je bilo do leta 1981 namesto imena Szlovénvidék v uporabi ime Vendvidék. Do prve
svetovne vojne je ime poleg Porabja označevalo tudi Prekmurje, v svojem jedru pa uporablja pojem
»vend« (Kozar-Mukič 1984). S tem pojmom so Madžari tudi v svojih statistikah označevali slovensko
prebivalstvo, izhaja pa iz vendske teorije (Zupančič 2022b), ki trdi, da Slovani med Muro in Rabo niso
Slovenci, temveč so keltskega izvora (Maučec in Novak 1945). Ker je ta teorija za Slovence žaljiva, je
leta 1981 Svet Železne županije sprejel odlok, s katerim je odpravil uporabo izraza vend in se namesto
tega zavzel za uporabo pojma szlovén, kar v madžarščini pomeni Slovenec (Kozar-Mukič 1984). Zupančič
(2022b) predvideva, da je bila takšna odločitev posledica novega političnega ozračja v Evropi, posebej
še Delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Slovensko Porabje danes pojmujemo kot slovensko etnično ozemlje med mursko-rabskim razvodjem
na jugu in reko Rabo na severu, ki je bilo po prvi svetovni vojni priključeno k Madžarski.
Po senžermenski (1919) in trianonski (1920) mirovni pogodbi se je slovensko etnično ozemlje med
rekama Muro in Rabo razdelilo na tri dele: Prekmurje je bilo vključeno v matično državo Slovencev,
med mursko-rabskim razvodjem in Rabo pa se je izoblikovalo dvodelno Slovensko Porabje. Na
Madžarskem danes Porabski Slovenci prebivajo na območju, velikem 94 km
2
. Na gričevnatem Goričkem
so to naselja Andovci/Orfalu, Gornji Senik/Felsőszölnök, Števanovci/Apátistvánfalva ter Verica-
Ritkarovci/Kétvölgy, v  ravninskem delu pa Dolnji Senik/Alsószölnök, Sakalovci/Szakonyfalu ter
Monošter/Szentgotthárd. V Monoštru/Szentgotthárd je bil do leta 1969 sedež okraja, leta 1983 pa je
dobil status mesta in so k njemu priključili še sosednje naselje Slovenska ves/Rábatótfalu (Hirnök 1998),
ki pa je še vedno označeno z nekdanjimi krajevnimi napisi. V podeželskih naseljih so prebivalci s slo-
venskim maternim jezikom predstavljali večino, v Monoštru/Szentgotthárd pa le manjšino (Olas 1995).
V Avstriji je v nasprotju od drugih zveznih dežel z več stoletno tradicijo dežela Gradiščanska nasta-
la iz nekdanjega ogrskega ozemlja, ki po prvi svetovni vojni ni postalo del Madžarske, temveč je bilo
priključeno k Avstriji, podobno, kot je bilo Prekmurje priključeno k Sloveniji. Nemci in Slovenci v pri-
merjavi z Madžari na tem območju prej niso imeli nobenih narodnostnih pravic, potem pa so Nemci
postali vodilna sila v  deželi. Ta zahodni del Slovenskega Porabja na Gradiščanskem v  dolini reke
Dobre/Doiberbach je danes popolnoma ponemčen. Na nekdanje slovensko etnično ozemlje spominjajo
osebna, krajevna in ledinska imena.
93
Geografski vestnik 95-2, 2023 Razgledi/Reviews
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 93

Dvodelnost Slovenskega Porabja prikazuje zemljevid v  Enciklopediji Slovenije ob razlagi gesla
»Slovensko Porabje« (Hirnök 1998) (slika 4), kjer se zemljepisno ime Slovensko Porabje približno ena-
komerno razteza na območju južne Gradiščanske v Avstriji na zahodu in na Madžarskem na vzhodu.
To je zadnji primer, da literatura tudi območje južne Gradiščanske v Avstriji prišteva k Slovenskemu
Porabju. Danes območja južne Gradiščanske v Avstriji ne pojmujemo več kot Slovensko Porabje, saj
ni več poseljeno s Slovenci. Kot Porabje ga lahko poimenujemo le kot hidrološki pojem, saj se vodo-
toki s tega območja stekajo v reko Rabo.
Slika 4: Zemljevid Slovensko Porabje v Enciklopedija Slovenije (Hirnök in Kozar-Mukič 1998, 73).
Glej angleški del prispevka.
Slika 5: Zemljevid Prekmurje in Porabje iz leta 1945 (Maučec in Novak 1945, 31).
Glej angleški del prispevka.
Jože Maučec in Vilko Novak sta leta 1945 objavila delo z naslovom »Slovensko Porabje« (Maučec
in Novak 1945). Publikacija poleg uvoda vsebuje poglavja Zemlja in ljudstvo, Preteklost Porabja, Jezik,
Ljudsko življenje, Narodnost v luči madžarske vede in statistike, Porabski Slovenci zahtevajo priklju-
čitev k Sloveniji, Slovenska radgonska okolica ter Zaključki. Zanimiv je zemljevid »Prekmurje in Porabje«
(slika 5), saj je z njega razvidno, da je bilo Porabje tedaj razumljeno širše kot danes, saj vključuje tudi
območje južne Gradiščanske v Avstriji. Zemljevid ima vrisano slovensko narodnostno mejo, ki na zaho-
du sovpada z deželno mejo med avstrijskima deželama Štajersko in Gradiščansko in na severu pa sega
severno, prek reke Rabe. Zemljevid na območju Slovenskega Porabja nima vrisane državne meje med
Avstrijo in Madžarsko.
Nekdanji ogrski distrikt Slovenska krajina (Tótság) je obsegal tudi župniji Dobra/Neuhaus am
Klausenbach in Sveti Martin ob Rabi/St. Martin an der Raab v porečju Dobre. Še leta 1910 so bili Slovenci
izpričani tudi v naselju Grič/Gritsch in na levem bregu Rabe v Ženavcih/Jennersdorf in Modincih/
Mogersdorf. Na območju zahodnega dela Slovenskega Porabja v Avstriji zemljevid »Prekmurje in Porabje«
(Maučec in Novak 1945, 31) našteva naselja: Dobra, Toka, Suhi mlin, Straža, Velika, Grič, Sveti Martin,
Stankovci, Ženavci, Svetica in Modinci.
Porabski Slovenci so se s Prekmurci ponovno znašli v isti državi med drugo svetovno vojno, ko je
bilo 16. decembra 1941 Prekmurje priključeno k Madžarski, z manjšimi spremembami meje v korist
Nemčije pri Serdici (Zorn, Ciglič in Gašperič 2022, 226). To pa ni veljalo za Slovence na Gradiščanskem,
saj se meja med Nemčijo, ki ji je bila leta 1938 priključena Avstrija, in Madžarsko ni spremenila.
Po drugi svetovni vojni je meja med Avstrijo in Madžarsko zaradi železne zavese postala najprej
težko, pozneje pa popolnoma neprehodna. Stiki so bili oteženi oziroma jih sploh ni bilo. Leta 1950 je
Madžarska namestila tehnične ovire iz bodeče žice, med žične ograje pa so postavili 10 metrov široko
minsko polje in varovalni pas. Ta pas so najprej preorali, nato pa še zelo na fino pobranali. Tako so nare-
dili širok pas, na katerem se je poznala vsaka sled morebitnih prebežnikov. Varovalni pas je služil za
ugotavljanje pogostnosti poskusov prebegov prek meje (Muzejska … 2021). Obveza vseh obmejnih kme-
tov na Madžarskem je bila, da so z oranjem in brananjem sami vzdrževali mejni pas, ki je prebežnikom
oteževal bežanje čez mejo.
Po Stalinovi smrti, 5. marca 1953, so se izredne razmere na madžarskih mejah začele umirjati, saj
je padel tudi madžarski stalinistični režim, ki ga je vodil Mátyás Rákosi. Pod reformistično vladavino
Imre Nagyja, ki je položaj premierja zasedel 4. aprila 1953, je na madžarskih mejah prišlo do »otopli-
tve« mejnega režima. 18. aprila 1955 je prosovjetska linija madžarske komunistične partije s premierskega
položaja odstavila Imre Nagyja (Rainer 2009; Internet 1; Internet 2; Internet 3). Čeprav je premier postal
András Hegedüs, je pod Nagyjevo vlado zastavljena liberalizacija varovanja madžarskih meja nemo-
teno potekala naprej še leto in pol – vse do madžarske vstaje. Aprila 1956 je Madžarska na avstrijski
in jugoslovanski meji začela odpravljati minska polja; z delom so končali 15. septembra. Po zatrtju
94
Primož Pipan Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Avstriji: Radgonski kot …
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 94

protisovjetske madžarske vstaje, 4. novembra 1956, je na madžarski meji ponovno prišlo do zaostro-
vanja razmer. Zaradi množičnosti prebežnikov, ki so zapuščali Madžarsko, so v začetku leta 1957 spet
vzpostavili minska polja na meji z Avstrijo (Muzejska … 2021).
Do takrat so podobno kot mnogi drugi Madžari tudi nekateri Porabski Slovenci iz Madžarske izko-
ristili zadnjo priložnost za pobeg čez mejo v sosednjo Avstrijo. Nekateri so se naselili pri sorodnikih
na južnem Gradiščanskem, drugi so odšli naprej. Stikov med Slovenci na južnem Gradiščanskem in
v Slovenskem Porabju na Madžarskem naslednjih 30 let ni bilo. Večina že tako redkih avtohtonih govor-
cev slovenskega jezika na južnem Gradiščanskem je izginila, z njimi pa tudi jezik, ki so ga govorili, saj
se je »utopil« v nemškem govornem območju.
4 Slovenci v Radgonskem kotu
Zupančič (2022b) piše, da je slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem manj znana in zapo-
stavljena narodna skupnost. Z avstrijske strani so se od te tematike leta zavestno distancirali. Avstrija
Slovencev na Štajerskem ni priznavala kot narodno manjšino in ni dopuščala nobenih oblik organi-
zacije ali rabe jezika (Gombocz 1994). Že tako maloštevilna skupnost se niti ni imela možnosti ohranjati
kot skupnost, ker jezik ni bil dopuščen niti v tradicionalno pomembnem zatočišču – cerkvi. Sekovska
škofija je skrbela za to, da so narodnostne mešane kraje zasedali duhovniki, nenaklonjeni Slovencem
(Trstenjak 1994, 279). Celo s slovenske strani avstrijsko Štajersko poznajo bolj redki in znanstveno
zanimanje za vprašanje Slovencev je bilo tam precej omejeno (Žunec 1994). Pomembnejši premiki
v poznavanju skupnosti ter razmer so sledili v zadnjem desetletju 20. stoletja (Vratuša 1994). Odkrivanje
njihove navzočnosti v zgodovini, jezikovnih značilnostih, kulturni dediščini (Trummer 1997) in poseb-
nosti etničnega preživetja, predvsem fragmentirano navzoče nematerialne dediščine (Križman 1994),
je postavilo dotlej prezrti manjšini okvire prepoznavanja in možnosti razvoja (Zemljič 1995). Sledila
je nekakšna rehabilitacija skupnosti ter po prizadevanju le manjšega števila avtorjev in zlasti Kulturnega
društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko je manjšina postopoma pridobila prepoznavnost, infrastruktu-
ro (Haberl-Zemljič 1994) ter glede na številčnost in dotedanje razmere, spoštljiv obseg aktivnosti. Točka
srečevanja je postala Pavlova hiša v Potrni/Laafeld v Radgonskem kotu.
Geografski termin Radgonski kot danes označuje območje z mestom Radgona/Bad Radkersburg
in petimi bližnjimi vasmi: Slovenska Gorica/Goritz bei Radkersburg, Potrna/Laafeld, Žetinci/Sicheldorf,
Dedonci/Dedenitz in Zenkovci/Zelting (Zupančič 2022b). Isti termin, Radgonski kot, je leta 1945 obse-
gal precej večje območje kot ga pojmujemo danes. Območje, ki ga je pokrivalo, je v primerjavi z današnjim
segalo bolj na sever in na zahod (slika 6) in je opisano v poglavju z naslovom »Slovenska radgonska
okolica« v publikaciji Slovensko Porabje (Maučec in Novak 1945, 26–27).
Slika 6: Izrez zemljevida Prekmurje in Porabje iz leta 1945 – Radgonski kot (Maučec in Novak 1945, 31).
Glej angleški del prispevka.
»Po st. germainskem miru 1920. leta je slovenska radgonska okolica – štajersko Prekmurje – bila dode-
ljena republiki Avstriji. Potegnjena je bila s tem zelo neprimerna meja, ker sega radgonsko ozemlje v kotu
med Muro in nje dotokom Kučnico kakor ostro bodalo v jugoslovansko ozemlje. Radgona je stara slovenska
naselbina, svoje ime je prejela po slovenskem knezu Radigoju. Mesto je bilo za turških in madžarskih nava-
lov važna trdnjava. Obzidje in nasip z jarkom sta še danes dobro ohranjena. Radgona leži na levem bregu
Mure nasproti Gornji Radgoni, ki je v mejah Jugoslavije. Mesto šteje okoli 3000 prebivalcev, nad 80 % teh
je gotovo rojenih Slovencev, o čemer nam pričajo njihova imena. Z majhno izjemo znajo skoraj vsi Radgončani
slovenski. Gospodarska in prometna gravitacija Radgone in njene okolice je usmerjena proti jugu. Že od
nekdaj se je iz te radgonske okolice največ trgovalo s kraji v Prekmurju. Velik del vinogradov v Slovenskih
goricah od Gornje Radgone proti Kapeli je bilo v rokah Radgončanov. Tudi kulturni stiki s Slovenci preko
95
Geografski vestnik 95-2, 2023 Razgledi/Reviews
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 95

Mure so bili zmeraj močni. Potrna, Žetinci, Dedonci, Slovenska Gorica in Zenkovci so največje slovenske
vasi radgonske okolice. Bolj ponemčene so Stara in Nova vasica, Farovci in Pridova. V vseh devetih rad-
gonskih vaseh je danes še okoli 2500 Slovencev« (Maučec in Novak 1945, 27). Na tem mestu je napačno
zapisano zemljepisno ime Stara in Nova vasica. Pravilno je Stara Nova vas/Altneudörfl; severozahod-
no predmestje Radgone. Zemljevid iz leta 1945 sicer prikazuje dve ločeni naselji Stara Vasica in Nova
V asica. Nemško ime za naselje Farovci severozahodno od Radgone je Pfarrsdorf. »Imena krajev, polj, poto-
kov, gričev in priimki nam dokazujejo, da je slovensko ljudstvo v prejšnjih desetletjih segalo daleč na sever
od Radgone, kjer se še sedaj najdejo stari, ki govorijo slovenski« (Maučec in Novak 1945, 27).
Radgona/Bad Radkersburg je danes močno vpeta v čezmejno sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo.
Državna meja ni ovira za odlično sodelovanje med občinami, društvi, med katerimi prednjačijo gasil-
ska, mnogimi pevskimi zbori ter drugimi.
Leta 2007 je Zvezna višja realna gimnazija Radgona BORG (Bundes-Oberstufenrealgymnasium Bad
Radkersburg) začela edinstven projekt v avstrijskem šolskem prostoru – s poukom slovenščine kot matu-
ritetnim predmetom za Slovence iz Slovenije, ki obiskujejo to avstrijsko gimnazijo. Slovenskim
dijakom omogoča, da namesto obveznih izbirnih predmetov, latinščine ali francoščine, izberejo slo-
venščino. Slednja je kot predmet ponujena zgolj Slovencem in je maturitetni predmet. Deželni šolski
urad Štajerske vsako leto omogoči 15 do 17 Slovencem vpis na gimnazijo, v kateri je uradni, državni
in učni jezik nemščina. Pouk slovenščine poteka tri ure tedensko po prirejenem programu za sloven-
ske gimnazije v Avstriji, vendar brez poučevanja svetovne književnosti. Slovenski dijaki prihajajo iz
sosedstva in iz različnih slovenskih regij. Mnogi so dnevni migranti, nekateri bivajo v dijaškem domu.
Glavni razlogi za vpis na to šolo so boljše možnosti za zaposlitev, nadaljevanje študija v tujini ter spo-
štljivo in prijetno šolsko vzdušje. Večina slovenskih dijakov po maturi nadaljuje s študijem v Avstriji
ali v kakšni drugi evropski državi (Bale 2020). Z leposlovnega vidika življenje Slovencev v Radgonskem
kotu obravnava knjiga, zbirka kratkih zgodb z naslovom »Ptice Dronovke« (Bale 2021).
5 Rezultati
Na območju južne Gradiščanske smo našli nekaj potencialnih informantov, za katere pa se je izka-
zalo, da so tja priseljeni iz Slovenije in tu živijo že več desetletij. V največ primerih gre za ženske, ki so
se na Gradiščansko primožile iz Prekmurja, v manjšini pa so to moški, ki so se sèm prav tako pri-
ženili iz Prekmurja. V vseh primerih torej to niso avtohtoni govorci slovenskega jezika na južnem
Gradiščanskem, temveč so to priseljeni govorci slovenščine. Med poizvedovanjem smo naleteli tudi na
potencialnega informanta, nekdanjega župana ene izmed občin na južnem Gradiščanskem, s katerim
pa zaradi njegove visoke starosti in slabega zdravstvenega stanja nismo mogli navezati stika. Verjetno
je to zadnji avtohtoni govorec. Za vse ostale avtohtone govorce smo vsaj desetletje prepozni, saj so že
umrli.
Na območju Radgonskega kota smo našli in posneli informante za naselja Žetinci/Sicheldorf (ena
oseba), Dedonci/Dedenitz (dve osebi), Zenkovci/Zelting (dve osebi), Slovenska Gorica/Goritz bei
Radkersburg (dve osebi) in Potrna/Laafeld (dve osebi). Preliminarne raziskave so potrdile, da vsi kra-
jevni govori spadajo v prekmursko narečje panonske narečne skupine slovenskega jezika, vendar pa je
zanje na soglasniški in oblikoslovni ravni značilna prisotnost prvin stičnega slovenskogoriškega
narečja panonske narečne skupine. Informantov nismo našli za naselja Gornja Potrna/Oberlaafeld,
Radgona/Bad Radkersburg, Ledumerje/Hummersdorf, Polajnci/Pölten, Pridova/Pridahof. Zaselek
Lahndörfl nima slovenskega imena in je del naselja Pridova/Pridahof.
Po različnih poteh smo na primer našli isto osebo – informanta, za katero njegov sosed, sicer pri-
seljeni govorec slovenskega jezika, ki smo ga prej že povprašali, če kdo v tem naselju govori slovensko,
sploh ni vedel zanj. Stopnja individualizacije družbe je očitno visoka, saj celo v isti vasi ljudje ne vedo
več, ali kdo še govori slovensko.
96
Primož Pipan Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Avstriji: Radgonski kot …
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 96

Potencialni avtohtoni govorci slovenskega jezika so starejše osebe, zato smo na območju Radgonskega
kota do njih poskusili priti v domovih za starejše občane (nemško Pflegeheim). Mnoge občine imajo
domove za starejše občane, ki jih upravljajo zasebniki. Javni dom za starejše občane, ki je obenem naj-
večji na območju Radgonskega kota, je v Radgoni. S pomočjo nekdanjega zaposlenega v več domovih
za starejše občane v Radgonskem kotu smo pridobili kontaktne podatke potencialnih informantov. Nanje
smo poslali dopise v nemščini po elektronski pošti, dodatno pa smo z njimi kontaktirali tudi po tele-
fonu.
Pri dveh zasebnih domovih za starejše občane smo naleteli na enak odziv. Odgovori so bili: a) »takš-
nih oseb pri nas ni«, b) »ne verjamem, da so pri nas takšne osebe« ter c) »tudi če bi pri nas bile takšne
osebe, vam tega podatka brez soglasja njihovih skrbnikov oziroma otrok žal ne smemo posredovati«. Ponudba
zasebnih domov za starejše občane v Avstriji je velika in predpostavljamo lahko, da je med njimi ostra
konkurenca. Zakaj bi si upravniki domov za starejše občane oteževali delo in spraševali skrbnike ozi-
roma otroke svojih varovancev za dovoljenje, da bi njihovi varovanci sodelovali v raziskavi avtohtonih
govorcih slovenskega jezika? V tem primeru bi jim morali predstaviti našo raziskavo, za kar pa oseb-
je v zasebnih domovih nima časa. To ni njihovo primarno delo. Zasebni domovi za starejše občane delajo
samo tisto, kar je njihov namen – skrb za starostnike, ki so nameščeni pri njih. Spletne strani zaseb-
nih domov za starejše občane navajajo pri njih zaposlene osebe s fotografijami, imeni in priimki. S tem
verjetno svojim strankam sporočajo, da imajo osebni pristop, da so prijazni do uporabnikov in da bo
za stranke pri njih dobro poskrbljeno. Ob večini fotografij zaposlenih so ponemčeni slovenski priim-
ki, veliko pa je tudi slovenskih imen in priimkov. Pogosta so tudi imena in priimki, za katere je očitno,
da izhajajo iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Po podatkih nekdanjega zaposlenega v domovih za
starejše občane v Radgonskem kotu je večina negovalcev v domovih za starejše občane na avstrijskem
Štajerskem iz Slovenije (iz Prekmurja in Štajerske), in se dnevno vozijo na delo v Avstrijo, vse do dežel-
ne prestolnice – Gradca. Negovalci verjetno vedo, ali kdo od njihovih uporabnikov kdaj spregovori tudi
»po domače«. Ti bi lahko prišli v poštev za raziskavo, vendar pa je bila pot do njih zaprta.
V primeru javnega doma za starejše občane v Radgoni je bila pot do odgovora malce daljša. Kot
velika javna ustanova na svoji spletni strani nima vseh zaposlenih navedenih z osebno fotografijo ter
imenom in priimkom. Po uradni prošnji v nemščini prek elektronske pošte smo od uprave dobili kon-
takt zaposlene osebe za to področje. Prek elektronske pošte nam je predlagala krajši pogovor po telefonu.
Iz imena in priimka zaposlene osebe je bilo nedvoumno, da je iz Slovenije in se verjetno vsakodnevno
vozi na delo iz Slovenije v Radgono. Ko smo s to zaposleno osebo po telefonu prvi stavek spregovori-
li v slovenščini, je v nemščini odgovorila, da se lahko pogovarjamo edinole v nemščini, saj da je to uradni
jezik podjetja, ter da tako zahtevajo pravila njenega delodajalca – »Ich bin nicht in der Lage, slowenisch
zu sprechen«. V nemščini smo se torej v telefonskem pogovoru dogovorili za sestanek v živo. Po pri-
hodu v zelo prijetno urejeno stavbo javnega doma za starejše občane v Radgoni smo nekaj članov osebja,
na katerega smo naleteli na poti do mesta sestanka znotraj stavbe, ogovorili v nemščini, vendar so nam
le-ti, če so bili sami, potem ko so slišali, da se med seboj pogovarjamo po slovensko, odgovarjali v slo-
venščini. Očitno so bili Slovenci iz Slovenije, ki se vsakodnevno vozijo na delo v Radgono. Sestanek
z odgovorno osebo je na njeno željo potekal v nemščini, saj da so takšna pravila delodajalca. Obljubljeno
nam je bilo, da se bodo pozanimali glede morebitnih informantov, vendar se to ni zgodilo.
Kakšno je vzdušje pri iskanju potencialnih informantov – avtohtonih govorcev slovenskega jezika
v Radgonskem kotu, še bolj nazorno prikazuje naslednji primer. Starejši informant iz naselja v okoli-
ci Radgone je odšel v frizerski salon v Radgoni. Frizerka, ki ga je strigla, je bila Slovenka iz Slovenije,
ki se dnevno vozi na delo v avstrijsko Radgono. Med striženjem sta ugotovila, da oba govorita sloven-
sko in sta se zatorej pogovarjala v slovenščini. Po striženju je informant plačal račun. Med poslavljanjem
je do njega pristopila lastnica frizerskega salona – Avstrijka. Rekla mu je, da če bo v njenem frizerskem
salonu še kdaj govoril slovensko, tu ni več dobrodošel. Informant je bil seveda šokiran. Kaj takega? In
to leta 2022 v Evropski uniji? Težko je v takšnem vzdušju iskati starejše ljudi, potencialne informan-
te – avtohtone govorce slovenskega jezika.
97
Geografski vestnik 95-2, 2023 Razgledi/Reviews
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 97

6 Sklep
Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Radgonskem kotu in na južnem Gradiščanskem
v Avstriji leta 2022 je bilo podobno iskanju šivanke v kupu sena. Za tiste govorce, ki smo jih uspeli najti
in so bili primerni, lahko predvidevamo, da niso bili edini. Popolnoma mogoče je, da je še kje kakšen
slovenski govorec, ki bi lahko prispeval k védenju razvoja slovenskih narečij na obravnavanem obmej-
nem območju in tako omogočil primerjavo med razvojem današnjega prekmurskega govora, porabskim
govorom, govorom na južnem Gradiščanskem in govorom v Radgonskem kotu. Morda pa bo ta pri-
spevek spodbudil koga, ki pozna kakšnega govorca in kontaktiral jezikoslovce, da ga bodo izprašali,
posneli, zapisali govor in to jezikovno znanje rešili večne pozabe.
Zahvala: Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta Raziskave ogroženih narečij v sloven-
skem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico)
(V6-2109), ki ga financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike
Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vanj so vključeni tudi
nekateri terenski izsledki nastali v okviru raziskovalnega projekta Mikrotoponimi v Porabju (V6-2110)
ter nekatera terenska spoznanja, nastala v okviru raziskovalnega programa Dediščina na obrobjih: novi
pogledi na dediščino in identiteto znotraj in onkraj nacionalnega (P5-0408), ki ju financira Javna agen-
cija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
7 Viri in literatura
Glej angleški del prispevka.
98
Primož Pipan Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Avstriji: Radgonski kot …
vestnik 95_2_vestnik 82_1.qxd  5.4.2024  10:22  Page 98