Ni§mo Bivši železni kancler in ustanovitelj zedinjene Nemčije Bismarck je izrazil o centralizaciji to-le sodbo (leta 1869): »Centralizacija je večalimanj nasilen čin; zapušča mesta, ki krvavijo, in fcako dolgo bodo krvavela, nihče ne ve. Ako hočemo zadovoljiti ljudstvo, se v germanskih državah ne sme vprašati: ikaj bi moglo biti skupno, kako daleč smejo velika usta države vgrizniti v jabolko? Vprašanje, >ki se mora posta,yiti, je to-le: kaj mora absolutno biti Isikupno? To pa, ikar absolutno ne mora ibiti skupno, naj se prepušča posebnemu in posamezniškemu razvoju. Tako se služi svobodi, tako se dela za blaginjo.« Bismarck je bil državnik velike razboritosti, čigar sodba je bila zasnovana na mnogovrstnem izkustvu. Njegova obsodba centralizma je potekla iz njegovega organičnega pojmovanja družbe in države, lci mu je tuja vsaka nepotrebna centralizacija ikot neikako neprirodno nasilstvo. Pri organizaciji države in njene oblasti se ne smemo vprašati: ikako daleč in globoko more vgrizniti država v jabolko, kaj vse more potegniti v svoje področje in območje? Vprašati se moramo: ikaj absolutno mora biti :: upno in torej centralizirano? Naš list je bil kot zagovornik krščanskih načel vedno tudi branilec ideje demokracije (ljudivlade) in takšne ureditve države, ki zajamčuje ljudstvu svobodo in naravne pravice. Od te ideje se nismo nikdar oddaljili. Posebej za jugoslovansko državo smo vedno smatrali pretLano centralizacijo kot neprikladno raii velikih razlik, iki obstojajo med posameznimi deli naše države in iki se ne dado takoj odpraviti z nasilnim izenačenjem pod plaščem neikakega celotnega ju^oslovanstva. Prenapeta centralizacija ovira pravilen in enakomeren obfok življonjskih in osobito gospodarskih sil po vsem državnem organizmti. Zap'išča mesta, iki fcrvavijo... . . ; To so uvideli — z zadovoljstvom to ugotavljamo — tudl merodajni činitelji in voditelji med brati Łrbi. Ljuba Davidovi^, voditelj trivše demokratske stranke, nekdaj velik pobornik centralistične in -unitaristične (edinstvene) ideje, je sedaj izjavil, da je centralistična ureditev države nepravilna, iker se je v dejanstvu izikazala ne 'kot zedinjevalna, marveč (kot razedinjevalna. Zanimivo je zlasti stališče nekdaj največje srbske stranke, to je bivše radikalne stranke. Dr. Laza MarkoviC. eden izmed glavnih idejnih voditeljev te stranke, poudarja na zborih in sestankih zaupnikov neikdanje radikalne stranke to-le misel, kar se tiče ureditve države: »Prej smo radikali zagovarjali centralistični sistem državne uprave, danes pa nismo centralisti (naslov našemu člariku je posnet iz te Markovičeve izjave). Mi hočemo prenesti najvažnejši del državne uprave na občine, sreze in pofcrajine. Ta prenos si zamišIjamo kot stvarno in resno reformo (preosnovo), kakršne doslej še ni bilo v naši državi.« Naš list je v zvezi z drugimi listi, Iki so se borili z& ideje nekdanje Slovenske Ijudske stranke, vedno poudarjal ikvar- nost pretirane centralizacije ter se Ih>* ril za demoikratično načelo resnične In učinkovite ljudske samouprave. Naši domači nasprotniki iz bivše demokratske in ikmetijske stranke so nas v naši borbi zahrbtno napadali ter nas natolcevali in denuncirali (ovajali) fcot separatiste (državne razkolniilce) in protidržavne elemente. Tem ljudem, o katerih je težko reči, ali jc večja njihova nespamet ali pa njihova zloba, je razvoj prilik v naši državi zaprl usta. Ljudstvo bo pri prihodnjih. svobodnili volitvah imelo možnost in priliko, da jih primerno fcazimje za vse gorje, ki so ga nakopali našemu narodu. Za danes pa ugotavljamo veliko zadoščenje, ki nam ga je dal razvoj političnega življenja v naši držaVi, in to jc prodirajo ča zmagovitost naših načcl.