3 }J33 Kakp je mogoče povzdigniti tujski promet v KaKem Kraju? .. Spisal F. G. Ponatis iz »Gorenjca". V Ljubljani, 1906. Izdala in založila deželna zveza za pospeševanje pro¬ meta tujcev na Kranjskem v Ljubljani. Kakp je mogoče povzdigniti tujskj promet v KaK^m Kraj u ? --- Spisal F. G. Ponatis iz ..Gorenjca". Izdala in založila deželna zveza za pospeševanje pro¬ meta tujcev na Kranjskem v Ljubljani. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. Predgovor. * V današnjem času je pridobil tujski promet veliko važnost v narodno-gospodar- skem oziru, ker je postal vedno rastoč vir izdatnih dohodkov, in to ne samo za po¬ samezne kraje, ampak tudi za cele pokrajine. Tujski promet je pa tudi velike važnosti z ozirom na naobražnost, ker se stanovalci dotičnih krajev že iz lastnega interesa nauče uljudnosti in boljšega obnašanja. Radi vsega tega se ni čuditi, da se je cela vrsta krajev in dežel začela prizadevati, da z organiziranim delom pritegne nase tujski promet. Tujski promet je nov pojav. Pred ka¬ kimi 30 4eti se o tujskem prometu ni dosti vedelo, tudi tam ne, kjer je danes že zelo razvit. Pri nas pa se je začelo to gibanje še dosti pozneje, kar je zelo obžalovati, ker vsled naše brezbrižnosti v tej zadevi so iz¬ ostale velikanske vsote, ki bi jih bili tujci že prinesli v našo deželo. Marsikdo bode trdil, da nima nobenega dobička od tujskega prometa, ker dobiček imajo le hotelirji in gostilničarji. A temu ni tako. Od tujskega prometa imajo do- 3 biček vsi sloji, vrhutega pa še občina, de¬ žela in država. Kakor rečeno, se je pri nas v tem oziru dosedaj mnogo predalo storilo. Na Tirolskem so ustanovili društvo za povzdigo tujskega prometa že 1. 1882. Kako uspešno in blagodejno je društvo vplivalo, je raz¬ vidno iz naslednjega: L. 1892 je Tirolsko obiskalo 213.260 tujcev. „ 1894 „ „ „ 363.214 „ „ 1898 „ „ „ 938.362 „ Iz tega' je razvidno, da je v ne ravno dolgem času mogoče povzdigniti tujski pro¬ met, to velevažno panogo narodnega go¬ spodarstva, ako se postopa z vnemo in pridnostjo. Naša dežela ima neštevilno naravnih krasot, katere tujci občudujejo. Ker nimamo druge industrije, lotimo se tokozvane »in¬ dustrije tujskega prometa". Da se pa začne v tem oziru v naši deželi korenito delovanje, je pfed letom ustanovljena „Deželna zveza za promet 'tujcev na Kranjskem** izdala pričujoče na¬ vodilo, v katerem se v kratkih potezah raz- motriva, kako je mogoče povzdigniti tujski promet. V Ljubljani, 25. julija 1906. 4 Kaj je prvi pogoj, da pridejo tujci. Snaga, vnajnost kraja. Nikakor ni mogoče podati navodil, ki bi veljala za vse kraje, kako privabili tujce? V nekaterih krajih je razvoj tujskega prometa še v povojih; tu se mora orati še le ledina, da se zadosti najskromnejšim zahtevam prihajajočih tujcev, v drugih pa je že videti velik napredek v tem oziru in se stremi na podlagi izkušenj vse naprave prilagoditi tudi večjim zahtevam ter s tem privabiti boljše goste. A tudi zdravilišča in letovišča prve vrste ne smejo vnemar pu¬ stiti napredka, marveč morajo stremiti za tem, da izboljšajo pomanjkljive naprave, da zadoste bolj razkošnim zahtevam ter s tem mednarodnemu, razvajenemu potujočemu ob¬ činstvu pripravljajo prijetna bivališča. V nastopnem bo lahko vsakdo našel, kar bode smatral v gotovih slučajih kot potrebno. Predno začnemo vabiti tujce v svoj kraj, je neobhodno potrebno marsikaj ukre¬ niti, kar je treba, da bode tujcem bivanje v našem kraju kolikor mogoče prijetno. Znano je, da je prvi vtis na človeka najme- rodajnejši. Vsled tega je priporočati osnažiti ceste, ulice in trge, a tudi poslopja, ograje- i. dr. ter jih vzdržavati, da ostanejo čiste in lične. Zaprečiti je kolikor mogoče nagroma- denje smeti, gnoja in stvari, ki človeškemu očesu ne ugajajo, ali ki ovirajo promet; tudi neprijetnega vonja in hrušča ne preneso ob¬ čutljivi živci meščana. Ko so odpravljeni največji nedostatki, ki razdražujejo občutne živce, treba je kaj pozitivnega storiti, da se tujcem priljubi kraj radi odpočitka za daljšo ali krajšo dobo. Tujec si želi zelenja, želi se razveseljevati med cveticami po poljih in vrtih in gosto- listnatim drevjem osobito tedaj, ko je odeto s cvetjem ali obloženo s sadjem. Letoviščar išče ob vročih poletnih dnevih sence in hla¬ dečega okrepila; posebno rad biva v gozdu, kamor gre zlasti, ako pot tja ni predolga, ampak zložna in tudi ob slabem vremenu dobra; ako ima med potom lep razgled in senco. Zaradi tega je treba skrbeti za vzdrže¬ vanje gozda, napravo zložnih senčnatih spre¬ hajališč in promenad, za vsakovrstne nasade v kraju samem, kakor tudi v okolici in za napravo klopi na primernih počivališčih. Ako je mogoče napravljati iz kraja večje ture 6 osobito v gorovje, je važno, da se pota za¬ znamujejo ter markacije ohranijo v dobrem stanu; na važnih mestih pa naj se napra¬ vijo orijentacijske table, če le mogoče z označbo oddaljenosti. Tujec se zelo zanima za stavbarstvo, ki je lastno kakemu kraju, za starodavne stavbe, naprave in spomenike, za posebnosti, ki jih je vstvarila ali narava ali pa človeška roka, za prirodne lepote in zanimivosti, a zelo' tudi za narodno nošo in običaje tamošnj'h prebivalcev. Zal, da vlada v sedanjem času neki tok, da se vse, kar je starega in posebnega, uničuje in nadomešča z novim. Napačno je udati se temu toku v vseh zadevah. Meščan ne mara videti na deželi tega, česar se je že nasitil v mestu. Zunaj išče izpremembe in stvari, katerih doma ne najde. Zaradi tega je treba varovati zanimive stavbe, razvaline, jarke, vodne naprave, spomenike in druge znamenitosti. Nove stavbe naj se ne zidajo v modernem slogu, ampak v onem, ki je je lasten okolici. Naravne krasote in druge stvari, ki so privlačna sila za tujce, se mo¬ rajo napraviti tujcem dostopne. Tudi je pri¬ poročati, da se ohranijo posebne narodne noše in narodni običaji, ako niso v proti¬ slovju z redom, ki ga želi država. 7 II. Hrana, pijača in stanovanja za tujce, pitna voda, kopelji. Ako je na gori navedeni način pre¬ skrbljeno za olepšavo kraja in njegove oko¬ lice, je treba misliti na telesno ugodnost došlih tujcev. Vsaj v eni gostilni dotičnega kraja se morajo dobiti ob vsakem času, t. j. ob vsaki uri dobra, nepokvarjena jedila po zmernih cenah. V preprosti gostilni na deželi pač nihče ne bo zahteval bogatega obeda; pač pa ni težko tudi izven časa, ki je na¬ vaden za obed, postreči tujcu z jajci, sirovim maslom, sirom, suhimi klobasami, grahovo ali konservno juho in preprostimi močnatimi jedili, ki se dado hitro napraviti. Ob na¬ vadnih časih za obed je pa mogoče došlim tujcem postreči z večjo izbiro, ne da bi se bilo treba bati, da bi se zaloga jedil po¬ kvarila. Vsa jedila in vse, kar spada k njim, mora biti dobre kakovosti, kuhinjska in pomizna 8 posoda in oprava ter namizno perilo mora biti nad vse snažno. Gost ne zahteva na¬ vadno mnogo namizne posode, velikih porcij in čudovito nizkih cen, pač pa naj- večjo snažnost, dobro pripravo jedil, pristno, nepokvarjeno pijačo in dobro, prijazno po¬ strežbo, za kar rade volje plača nekaj več. Ako gostilničarka ne zna kuhati, go¬ stilničar ne 'kletariti, ako oba ne vesta, kje se dobe živila in pijače dobre kakovosti, se morata pač zato brigati, da odpravita te ne- dostatke na dober in cenen način. ( Želeti je, da je v gostilni, kamor zahajajo tujci, - vedno na razpolago posebna soba ali pa vsaj pogrnjena miza, dasi tudi marsikak tujec rajši prisede domačinom. Ob vročih poletnih dneh sede gostje najrajše pod lepim senčnatim drevjem ali na verandi. Posebno dobro služi veranda s steklenim pažem na kraju, kjer je lep razgled, ker je v taki ve¬ randi človek zavarovan pred prepihom in dežjem. Sobe za tujce naj bodo suhe, zračne in snažne ter z vsem potrebnim opravljene. Opusti naj se vsaka nepotrebna razkošnost, ako ni dotična družina lina. Turisti, ki ra¬ bijo sobo navadno le za prenočevanje, zahte¬ vajo bolj skromno opravo, kakor pa ljudje, ki pridejo na počitnice, ker ti so v sobi pogosto tudi po dnevi. Glede oprave se je ravnati po tem, kakršni gosti prihajajo. Najvažnejša je pač postelja, ker hoče gost 9 po dnevnem naporu dobro počivati. Ta naj bode zadosti dolga in široka, naj ima dober vložek in dobro žimnico, dve veliki volneni odeji, dobre blazine ter naj bo opremljena z belim in snažnim perilom. Treba je tudi ve¬ likega umivalnika in primernega vrča za vodo, steklenice s svežo vodo, enega ali dveh ko¬ zarcev, kakor tudi čiste brisače; dalje mize, enega ali dveh stolov, obešalnika za obleko, ogledala, primerno visoko obešenega, ponočne omarice in posode ter zajca (sezuvalnika), predposteljne preproge, svečnika s svečo in užigalicami in pisalne priprave. Dobro je tudi, ako je naslonjač, blazinjeni stoli, omara za obleko, e'ektričen zvonec in druge stvari, neobhodno pa to ni potrebno. V krajih, v katere zahajajo tujci tudi pozimi, je skrbeti za to, da se vsaka soba lahko za¬ kuri. Okna naj bodo kolikor mogoče velika ter naj se lahko odpirajo in zapirajo, vrata naj imajo ključ, da se lahko tudi od znotraj zapirajo. Stranišče naj je prostorno, brez prepiha ter naj se izplakuje z vodo, ako je le mogoče; na vsak način pa mora biti snažno in dobro preskrbljeno s papirjem. V gostilniški sobi naj se nahajajo ne¬ kateri časopisi in sicer vsaj en dnevnik glav¬ nega mesta, kak strokovni list, nekaj letnikov kakega ilustrovanega ali šaljivega lista, kakor tudi igralne karte ali kake druge igre. Zelo je želeti, da ima gostilna kegljišče, igrališče za odrasle in otroke (eventualno kos trav- 10 nika za tekanje in skakanje), kamor zaha¬ jajo boljši tujci, naj bo prostor za tenis, biljar in glasovir. V vsaki gostilni naj bo na zelo vidnem kraju nabit železniški vozni red in seznam poštnih zvez. Z gostom ne smemo biti malobesedni in osorni, a tudi ne preveč vsiljivi. Po¬ sebno škodljivo je gostu vsiljevati draga je¬ dila in drage pijače. Vsak človek ve, koliko sme izdati in ako se koga zavaja ali celo prisili izdati več, kakor to radovoljno stori, tedaj se ta izogiblje take gostilne in jo celo pripravi ob dobro ime. Samoobsebi je umevno, da se mora preprečiti vsak nepo¬ treben hrušč osobito ponoči, kakor tudi vsako nepotrebno nadlegovanje tujcev. Kar velja za gostilne, to velja tudi za stanovanja v zasebnih hišah. Tujci, ki pri¬ dejo na počitnice, ljubijo razgled na zeleno, na vrt ali na gorovje; razgled na hiše ali celo na dvorišče jim ni prijeten. Na to se je pri zidanju novih hiš treba posebno ozirati. V krajih, ki imajo značaj letovišča, mora biti dobra pitna voda ter mogoča hitra zdravniška pomoč. Želeti je tudi gorkih ko¬ peli, kopeli na prostem s kabinami in za plavanje, če mogoče zdravilne kopeli; dobre razsvetljave, snaženja cest, vodovoda in ka¬ nalizacije. 11 III. Prometne razmere. Ako se je v kakem kraju napravilo vse, česar treba za razvoj tujskega prometa, tedaj se bode poskušalo privabiti kolikor mogoče mnogo tujcev. To se doseže v prvi vrsti z izboljšanjem prometnih razmer. Tujcu mora biti možno, da pride v kraj od glavne železniške proge in zadnje železniške postaje prav hitro in zložno. Ako je železniška postaja daleč od kraja, mora biti cesta-ali pot, ki drži tja, v dobrem stanu. Na kolodvoru morajo biti ceni vozovi in ako je promet precejšen, tudi omnibusi. Prirejanje veselic in slavnosti, ki se obavijo v okolici in v glavnih pro¬ metnih krajih, bo privabilo marsikaterega tujca. Najvažnejše in najgotovejše sredstvo za pridobitev tujcev v večjem številu pa je pač reklama, ki brezdvomno učinkuje, ako je primerna. Ako se pa reklama ne vrši na pravi način, je denar, ki se ga zanjo izda, 12 proč vržen. Kakor si trgovec, tovarnar in vsak moderni obrtnik pridobi z reklamo naročnikov, osobito zunanjih,'tako se mora posluževati tega modernega sredstva tudi gostilničar, najemodajalec stanovanj in vsako prometno in olepševalno društvo. Tudi potem je to potrebno, če je tujski promet že zadosten, kajti vsak kraj mora računati z rastočo konkurenco; ne sme se misliti, da ostane številen obisk kakega kraja samobsebi ali pa, da bode ta samobsebi napredoval. Nasprotno se včasih pojavi občutno prese¬ nečenje, kateremu se je le na ta način iz¬ ogniti da poklicani činitelji, to so društva za povzdigo tujskega prometa, olepševalna dru¬ štva in ako teh ni občinska predstojništva ali posamezni razumni trezno misleči možje, s po¬ ukom prebivalcev dotičnega kraja store, kar je potrebno za povzdigo tujskega prometa. 13 IV. Zastopnik tujcev. Jako važno novost, ki bode gotovo na povzdigo tujskega prometa ugodno uplivala, je vpeljal kraj Mils blizu Halla na Tirolskem. V svojih pravilih ima § 17, ki govori o zastopniku tujcev. Besedilo se glasi: »Za¬ stopnik tujcev mora biti popolno prosta, povsem neodvisna oseba, ki ima dolžnost, zastopati pravice tujcev. On mora oblju¬ biti predsedniku, da bode podpiral tujce po svoji lastni vesti v vseh zadevah, da bode podane pritožbe natančno premislil in sploh storil vse, da se bode v vsem ustreglo tujcu, ki bode pri njem iskal pomoči in sveta. Zastopnik tujcev ima biti nekak posredovalec med tujci in domačini, potem tudi med društvom za tujski promet in pre¬ bivalstvom. Njegov posel pač ni lahek in prijeten; ako se pa vestno izvršuje, lahko mnogo koristi tujskemu prometu kakega kraja in cele okolice. 14 Kako potreben je tak zastopnik tujcev v krajih, kjer je tujski promet, naj nam kaže sledeči slučaj : » Med tujci so tudi ljudje, katerih nobena reč tako ne razjezi in raztogoti, kakor če menijo, da jih je gostilničar osleparil, marsi¬ kateri sploh mislijo, da so vedno in vedno goljufani. Pripetilo se je, da sem se sešel v jako oddaljeni dolini Tirolske s pravim Monakov- čanom. Mož se je potil, da je bilo groza, silno je bil utrujen. Ko sva prišla v vaško gostilno, se je vsa njegova nevolja polegla, ko je zvedel, da dobi tu pravo bavarsko pivo «Franziskanerbrau» v steklenicah. Nje¬ govega veselja ni mogoče popisati. V kratkem času je bila prazna cela vrsta steklenic. Ko pa je prišlo do plačila, se je pokazalo, da bi v Monako vem v celem tednu pri naj večji žeji ne bil zapil toliko. Mož se je togotil in se glasno zabavljaje odpravljal, češ, da nikdar več ne pride v ta kraj, kjer se pred nosom oblastev —■ nasproti je bila orožniška vo¬ jašnica — tujca pri belem dnevu izropa. Jaz sicer nisem bil ^zastopnik tujcev* — vendar sem se potrudil dokazati tujcu, da vaški gostilničar kljub visoki ceni ni zaslužil pri tem pivu toliko, kakor mestni pri nižji ceni, kajti plačati je moral visoko carino, mnogo je bilo troskov za prevažanje i. t. d. Navedel sem, da v Monakovem četrt litra tirolskega vina tudi velja 60 do 80 vi- 15 narjev, dočirn se ga na Tirolskem dobi za 20 vinarjev ali še ceneje. Mož je spoznal svojo zmoto in odšel je kot prijatelj, ne kot sovražnik okolice. Moža poučiti in prepričati je bila naloga «tujskega zastopnika*. Ako bi se ga ne bilo poučilo, bi bil e.elo svoje življenje zabavljal čez kraj in okolico. Pouk ga je prepričal, da on dela krivico, v tem ko je mislil, da se krivica godi njemu. To je pa le en sam izmed neštetih izgledov in enakih slučajev. Žalibog, da se pa v resnici le prepogosto dogaja, da se za hrano, najemščino, pijačo in razne usluge tujcem računajo tako visoke svote, da se človeku ježijo lasje. — In ravno v takih slučajih bi bila naloga »zastopnika tujcev*, da poseže vmes. Seveda je lak slučaj težavnejši in bolj kočljiv; vendar stoji za zastopnikom tujcev celo društvo, cel kraj, zato lahko stopi na prste takim ljudem. Ljudje, ki zahtevajo brezprimerno vi¬ soke cene bodisi za stanovanja, hrano.in 'enako so največji škodljivci kraja z ozirom na tujski promet. Proti takim škodljivcem odločno postopati je pravzaprav naloga »za¬ stopnika tujcev«, ki bode povsod našel dovolj posla. Le preveč resnično je, da je veliko število takih ljudi, ki mislijo, da je tujec le zato tu, da se ga pošteno izžame, Ta nazor je tako splošen, da se redko dobe izjeme. Ali je mar tb pravilno, da mora tujec plačevati vstopnino, katere domačinu 16 ni treba, da mora tujec plačevati takse in sicer oficielno višje takse nego domačini za isto delo. — Seveda s tem, kar smo navedli še ni izčrpan ves delokrog «zastopnika tujcev*. On naj ne bode samo njegov zastopnik, ampak pravi prijatelj in svetovalec. Recimo, da je v kakem kraju več gostiln. Tujcu, ki je stanoval v eni teli gostiln, se dozdeva cena sobe previsoka, ali pa je dobil pivo, ki mu ni ugajalo i. t. d. Obrne se zaupno do «zastopnika tujcev*, ki mu na prijazen način pojasni vso zadevo in tujec je pridobljen za vedno za ta kraj. Hvalil ga bode povsod ter delal zanj brezplačno reklamo — z živo besedo. Premalo izkušenj bi mogli navesti o «zastopniku tujcev®, ker stvar obstoji šele kratek čas. Pač pa se nam zdi umestno, da bi se na ta način uvedli tudi drugje «za¬ stopniki tujcev*, da bi se moglo na podlagi vsestranskih izkušenj ukreniti, kar bi se iz¬ kazalo kot najboljše. Lahko si mislimo, kako prijeten utis mora napraviti na tujca, če se mu predstavi »zastopnik tujcev* ter ga prosi, naj se mu naznanijo vse želje in pritožbe, ki bi jih tujec imel. In v Milsu se je to pokazalo; ker je to tujcem zelo ugajalo, smemo trditi, da je ukrep bil jako umesten in dober ter ga priporočamo povsod v posnemanje, kjer je le mogoče dobiti za ta posel sposobnega človeka. 11 v. Naša dežela in ovire tujskega pro¬ meta. — Reklama, društva, vedenje domačinov. Dosedaj smo se bavili o načinu, kako privabiti tujce v kak kraj vobče; v nastopnem hočemo to storiti špecijelno glede naše dežele. Naša prekrasna dežela razpolaga s tako krasnimi naravnimi lepotami, kakor malo- katera druga kronovina naše države, a kljub temu je bil obisk tujcev tako minimalen, da se je temu čuditi. V prvi vrsti je krivo temu, da nismo delali nobene reklame za naše kraje; a kaj, ko smo takorekoč sami slepi za te čudežne krasote. V drugi vrsti je vzrok temu, da pri nas manjka udobnosti, katero zahtevajo razvajeni tujci. Švica, ta gorata dežela, nudi kmetovalcu manj kakor naša dežela, vendar je v Švici doma blagostanje, kar je posledica edino le jako razvitega tujskega prometa. A Švicar tudi skrbi, da tujec dobi vsega, česar poželi. 18 Seveda tudi v Švici ni bilo vedno tako, ka¬ kor je danes, bilo je tako, kakor je sedaj pri nas. A podjetni ljudje so pravočasno spo¬ znali krasote, katere jim je mati narava po¬ ložila v naročje. Niso se bali troskov, ker so vedeli, da jim bode za to izdani denar do- našal stoteren sad. Tujci in turisti niso ve¬ deli o krasotah Švice, treba jih je bilo razkriti svetu, kar seje zgodilo potom listov svetovnega glasu, potom brošur, skratka potom reklame. V naši deželi so dani vsi predpogoji za posečanje od strani tujcev, Žalibog, da nam manjka podjetnosti. A če pride podjeten tujec, ki takoj spozna položaj ter se loti dela, pa jadikujemo, da domačini nimamo sreče. Pri nas se še vedno meni, da je najboljše nalagati denar v hranilnici namesto, da bi ga plodonosnejše naložili v podjetjih, od ka¬ terih ne bi imeli koristi samo posamezni ka¬ pitalisti, ampak cela okolica. V to svrho bi priporočali naslednje: I. V vsakem večjem kraju, osobito lam, kjer je najti izrednih naravnih krasot, naj bi se vplivni činitelji, kakor občinski odbor, uči¬ teljstvo, duhovščina i. t. d. združili ter delo¬ vali na to, da se čimpreje osnuje društvo za pospeševanje tujskega prometa. Seveda brez denarja ni mogoče storiti ničesar. Zato bi pa društvo pobiralo članarino, prirejalo veselice in na drug način skrbelo za pridobitev de¬ narnih sredstev. Seveda so v prvi vrsti po¬ klicani gostilničarji in trgovci, da posebno 19 krepko podpro taka društva, ker imajo v prvi vrsti oni največ koristi od tujskega prometa. Društvena edina skrb pa naj ne bi bila skrbeti za senčnata pota in šetališča, morala bi imeti natančen zapisnik vseh stanovanj, cen i. dr. Prirejati bi morala predavanja, s katerimi bi se ljudstvo poučevalo o koristi tujskega prometa, o postopanju napram tuj¬ cem glede na obnašanje, cene i. dr. II. Glede reklame smo že omenili, da se ista pri nas le premalo vpošteva. Tu pa ne mislimo navadne reklame. Najboljša reklama so kratki, jedrnati opisi in črtice, ki naj se priobčujejo v tu- in inozemskih listih v raz¬ nih jezikih. Dobra reklama so tudi razgled¬ nice, ki so tako zelo razširjene. Pameten go¬ stilničar ali trgovec si bode dal napraviti lepe razglednice, katere bo dajal tujcem in svojim gostom brezplačno na razpolago; saj ima vendar dovolj dobička, ako gostje plačujejo namesto njega poštnino ter s tem delajo zanj reklamo. Taka malenkost bi tako ugodno vpli¬ vala na tujca, da ne bi nikoli mogel prehva¬ liti dotičnega kraja in njegovih prebivalcev. Društva naj bi dala napraviti primerne orijentacijske table, pri vhodih v kraj pa naj bi bile deske s firmo društva, spodaj pa: Vsakršna pojasnila v hiši xy. Dala naj bi napraviti slike in fotografije najlepših krajev svojega okolišča, katere bi lahko prodala, ako bi bile umetniško izvršene. Iz dobička pa naj bi take slike pošiljale raz- 20 nim knjigotržcem, gostilnam, hotelom, želez¬ niškim upravam i. t. d., da jih razstavijo v svojih izložnih oknih i. dr. Ljudje, ki bi vi¬ deli take slike, bi si zaželeli videti na lastne oči te kraje in bi pohiteli o prvi priložnosti tja, da si ogledajo ta naravna čudesa. 21 VI. Zmerne cene. Končno moramo omeniti še nekaterih nedostatkov, kar storimo le dobri stvari na korist. Kakor smo že v prejšnjih poglavjih več¬ krat omenjali, tujec ničesar bolj ne-zameri, kakor to, če vidi, da se ga hoče nesramno izkoriščati. Žalibog, da se to le prepogosto dogaja. Naloga društev za povzdigo tujskega prometa je, delovati na to, da bode ljudstvo premislilo, da s primernimi cenami pridobimo tujce zase, s pretiranimi cenami pa jih po¬ dimo iz dežele. Mal, a pogost dobiček je vedno bolj izdaten, kakor pa večji, a redkejši. Društva za povzdigo tujskega prometa bi po tehtnem prevdarku na pameten način regu¬ lirala cene stanovanjem i. dr. tako, da ne bi bile previsoke, sčimer bi se tujci le odvra¬ čali, a da bi tudi ne nastala umazana kon¬ kurenca, vsled česar bi padle cene prenizko. Navesti hočemo samo en izgled. Imetnika 22 stanovanja se pismeno vpraša, koliko hoče imeti na dan za sobo. Ta ponudi tujcu pod¬ strešno sobo in zahteva zanjo dve kroni na dan, ali pa v malem mestu za navadno opremljeno sobo mesečno brez vsake postrežbe 120 kron. Dobro si bode tujec premislil, predno bode šel v tak kraj na letovišče. Napram tujcem moramo biti kolikor mo¬ goče vljudni, saj prineso v deželo denarja. Na tujca jako ugodno vpliva, ako vidi, da ga povsod vljudno in prijazno sprejmo, nasprotno pa se skrbno ogiblje krajev, kjer je naletel na neotesane, sirove ljudi. Skrb staršev, učiteljev in duhovnikov bodi: v tem smislu delovati; s tem bi si pri¬ dobili velike zasluge za svoj kraj. Ena najvažnejših točk pa je snažnost in dobra postrežba. Nesnaga po gostilnah in slaba postrežba sta velika škodljivca tujskega prometa. Tujec zahteva točno in dobro postrežbo, saj plača, kolikor je primerno, prav rad. Velik nedostatek je tudi, da tujci prav težko dobe po naših krajih vozov in dobrih prenočišč. V drugih krajih, kjer znajo bolje ceniti korist tujskega prometa, se dobi povsod nekaka udobnost in to v vseh ozirih; dobe se dobra in ugodna prenočišča, kopeli, tuj¬ cem se dovoli lov, nudijo se jim razne za¬ bave i. t. d., seveda vse proti primernemu plačilu. 23 Znanje tujih jezikov je tudi precej važen moment za povzdigo tujskega prometa. Se¬ veda naj ima materinščina povsod prednost. Končno treba tudi odpraviti ono po¬ manjkanje podjetnosti, ki nqjn je že toliko škodilo. Važna naloga društev za promet tujcev bode zbujati med nami podjetniškega duha. Seveda ne smemo misliti, da tiči pod¬ jetnost v tem, da se vsaka stvar zaračuna prav visoko. Nasprotno, cene morajo biti primerne. Švicarji so v tem oziru kaj prak¬ tični a tudi reelni, zato pa Angleži radi za¬ hajajo k njim. 24 ®EE=E3BE 3B^3®I f Deželna zveza 21 promet tujcev na Kranjskem Ljubljana, hotel „Lloyd“ 3.—5. popoldne. Društvo posreduje v vseh za¬ devah, ki bi mogle pospeševati povzdigo tujskega prometa. S Posreduje oddajo letoviških stanovanj po celi deželi. Vsakovrstna pojasnila, nana¬ šajoča se na tujski promet, brezplačno. ® F——I HF 3BF=1®I