Celovec * četrtek * 24. februar 2000 štev. 8 (5054)»letnik 55 * cena 10 šil.*0,73 evra ZSO in NSKS poslala pismo kanclerju Schiisslu K & K V ŠENTJANŽU VABI NA GLEDALIŠKO PREDSTAVO »Blagi pokojniki - dragi možje« Gostuje dramska igralka Polona Vetrih Režija: Boris Kobal Niz monologov, ki ga je pod skupnim naslovom »Blagi pokojniki - dragi možje« napisal italijanski dramatik Aldo Nikolai, daje dramski igralki Poloni Vetrih možnost, da v celoti pokaže svoj široki igralski talent, predvsem pa njen izvrsten smisel za komedijo, saj je po dramatikovih besedah prekipevajoč talent in tako idealna interpretka vseh njegovih ženskih likov. Obeta se izvrsten gledališki večer! Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, obe politični krovni organizaciji Slovencev na Koroškem, sta na novo vlado oziroma na novega zveznega kanclerja naslovila pismo, v katerem sta ga informirala o neizpolnjenih zahtevah in pravicah naše narodne skupnosti. V pismu obe organizaciji tudi obžalujeta, da se od leta 1976, ko je bil sklenjen zakon o narodnih skupnostih, ni spremenilo kaj dosti. Se več, že tedaj sta organizaciji opozorili na dejstvo, da zakon ne odgovarja določilom iz člena 7 Avstrijske državne pogodbe. Ustavno sodišče je sicer že preverilo uredbo o uradnem jeziku, glede krajevnih tabel pa so postopki še v teku. Vse kaže, ko daje ustavno sodišče edina pot, po kateri lahko narodne skupnosti pridejo do svojih pravic. Izboljšanje položaja bi lahko dosegli s spremembo zakona o narodnih skupnostih. Področje uveljavljanja uradnega jezika slovenščine bi se moralo razširiti na celotno dvojezično področje, glede 25-odstotne klavzule za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel pa organizaciji zahtevata, da se mora črtati. V pismu organizaciji zahtevata tudi spremembo sestave sosveta, kajti štajerski Slovenci naj bi imeli v njem prav tako svoje mesto ali pa naj dobijo svoj sosvet. V pismu so rfave-dene še najbolj pereče aktualne teme oz zahteve: ■ Finančna podpora se je v zadnjih letih postopoma zniževala, kljub temu, da potrebe v resnici nenehno rastejo. Še vedno je skupnost v veliki meri odvisna od pomoči iz Slovenije. Treba pa bi bilo preveriti tudi sistem glede dodeljevanja podpor, saj zdajšnji ne predvideva podpore projektov, ki bi tekli več let. ■ V zadevi otroških vrtcev še vedno pogrešamo zakonskih ureditev, čeprav je sosvet že več-kart soglasno sklepal o tem. Ker po mnogih občinah niso pripravljeni ustanoviti dvojezičnih vrtcev oz. skupin, je narodna skupnost prisiljena, da odpira privatne, katerih financiranje pa ni zagotovljeno in nalaga težke odgovornosti staršem. Poleg tega so občine izvzete iz odgo- SLOVENIJA Frakcija v Drnovškovi stranki vornosti za te otroke in si tako prihranijo denar, ki ga mora dajati narodna skupnsot iz že tako pičlih sredstev. ■ Zagotoviti je treba oskrbo z mediji v slovenskem jeziku, kajti trem tedenskim časopisom ves čas grozi, da jih bo treba ukiniti zaradi pomanjkanja de- narja. Poseben položaj manjšine v sistemu podpor ni upoštevan. Manjšine pač ne morejo pod enakimi pogoji konkurirati na prostem trgu kot večinski časopisi. Čas oddajanja radijskih oz. televizijskih oddaj se zaradi nepripravljenosti ORF ni podaljšal. (Dalje na 2. strani) Bolj ko se približujejo volitve (pozno jeseni) bolj zanimivo postaja politično in strankarsko življenje v Sloveniji. Ne le da še ni padla odločitev, po kakšnem si- stemu sploh volitve bodo, tudi ni povsem jasno, kdo oz. katere sedanje politične stranke naj bi nastopale kolikor toliko skupaj. Jasno pa je že, da so trenja med vidnimi in uglednimi politiki velika. Tako so nekateri znani politiki iz Liberalne demokracije Slovenije /Drnovškova LDS/ pred dnevi ustanovili frakcijo v sami najmočnejši vladajoči stranki. Pri ljubljanski županji Viki Potočnik so se med drugim zbrali nekdanji šolski minister Slavko Gaber, bivša veleposlanika Jaša Zlobec in Franco Juri, bivši zunanji minister Zoran Thaler pa Drako Štrajn ... Nezadovoljni so s politiko vodstva stranke LDS in s samim premieram in predsednikom stranke. Glavna nesoglasja so povezana predvsem z reševanjem odprtih vprašanj z rimskokatoliško cerkvijo, ne strinjajo se z odločitvami vodstva glede volilnega sistema in tudi ne z izjavami o Miloševičevi politiki in izjavami ob vstopu Haiderjeve stranke v vladajočo vladno koalicijo Avstrije. Usmeritev frakcije bo v krepitev organov stranke / izvršni odbor / in vrednot ter politike, ki jo je LDS imela ob nastanku oz. ustanovitvi, predvsem pred tem, ko so vanjo pristopile nekatere manjše stranke (del demokratov). ak Demonstracije proti vladni koaliciji, ki je bila v soboto v Celovcu, so se udeležili tudi mnogi umetniki, politiki in koroški Slovenci. Na sliki v ospredju so z leve: bivši minister Caspar Einem ter pisatelj Janko Messner in Cösta Maier PREBLISK Slovenci na Koroškem se imamo menda tako krasno, da naj se druge države zgledujejo po naši ureditvi v deželi, slišimo od deželnega glavarja, pa celo P. M. Lingens, ki mu ne moremo ravno očitati protimanjšinskih aktivnosti, pripoveduje po svetu, da smo Slovenci zadovoljni Z deželnim glavarjem. Priznati je sicer tre- n i i _ * ba, da imamo tudi pra- rUUODU iUJO ... vice, ki se jih ne poslužujemo, vsaj dovolj ne. Vzroke tudi sami poznate, verjetno še bolje kot jaz, toda vzorna ureditev, posebno pod J. H. ? Dejstvu, da je populist, niti sam ne oporeka. In ker je populist, ho vselej ustregel najprej tistim, od katerih si obeta čintveč volilnih glasov. In pri KHD, ki zahteva ločevanje otrok v šolah, celo ločene šole, je gotovo večji potencial njegovih volilcev. Edinole, kar smo doslej zaznali v manjšinski politiki konkretnega, je ustavitev postopka za razpis ravnateljskih mest, in čisto zagotovo ne zato, ker bi deželni glavar želel zboljšati položaj v prid koroških Slovencev oziroma dvojezičnega šolstva. Da bi dokazal vesoljnemu svetu, kako dobro nam gre, pripoveduje o dvojezičnih vrtcih in pozabi, da so privatni in da javne preprečujejo - ne samo - temveč predvsem njegove frakcije po občinah. S. W. ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA vabi na presfliw© dtodwi ždim si v sredo, 8. marca 2000, ob 14. uri k Miklavžu v Bilčovs ra | ZVEZA SLO vabi na prest v soboto, h Kovaču Na obe prirt VENSKIH ŽENA'IZ ŽELEZNE KAPLE iw® dlinidwi idmi 4 ll. marca 2000, ob 14. uri na Obirsko 'ditvi prisrčno vabljene in vabljeni! % 24. februar 2000 SLOVENSKI VESTNIK Če prej ne, pa najkasneje letos bodo te besede znane tudi na Koroškem vsakemu Slovencu in vsaki Slovenki, še marsikateremu nemško govorečemu bodo ostale v ušesih po vseh množičnih Prešernovih proslavah, ob 200-letnici pesnikovega rojstva. Veličina velikih pesnikov in pisateljev je ravno v tem, pravijo, da so poleg vseh tistih lastnosti, s katerimi so sposobni ustvariti umetnino, bili ali pa so neke vrste preroki, vidci v bodočnost. Pa verjetno niso imeli ali nimajo toliko mističnih sposobnosti, kakor sposobnost logičnega sklepanja in učenja iz preteklosti. Vojne, borbe med narodi, pravzaprav bolj med oblastniki, se vlečejo skozi vso zgodovino človeštva. Vizija, da bi nekoč lahko živeli v miru med seboj, je sicer konkretna, a vojne vzplamtijo zdaj tu, zdaj tam in se res ne da nič narediti? V Evropski zvezi, ki ni umetna tvorba in je zrasla in še raste organsko, se zavedajo, da je mir na celini prvi pogoj za uresničevanje velike skupnosti narodov, jezikov, kultur in gospodarskega potenciala. In ker rastejo vojne predvsem na iracionalnem sovraštvu, na ločevanju, ograjevanju, predsodkih in na prevelikih socialnih razlikah, so se predstavnikom držav v EU postavile dlake pokonci, ko so zvedele, da je v Avstriji v vladi stranka, ki si nabira glasove prav na račun zgoraj omenjenega. Res je, tudi v drugih državah članicah imajo stranke svoje večje ali manjše Haiderje. A njim nasproti so množice in stranke, ki so povečini močnejše ali pa igrajo tehtno vlogo S koalicijo ljudske stranke in svobodnjakov se ni le porušilo ravnotežje med ekstremi. Nenadoma je prav ljudska stranka, ki sebe označuje za meščansko, sre- dinsko in konzervativno, največji branilec in zagovornik »zažigalcev - zündlerjev« v državi. In spet se spomnim le-trata: Max Frisch je napisal dramo »Dobernik in požigalci«, igrali so jo pred nekaj leti v Šentjanžu. Je bil videc? Ne, samo mehanizme, vzgibe strahopetcev in udobnežev je poznal. Požigalcem nudijo streho, hrano, sprejmejo jih medse, samo da bi bilo njim prizaneseno. Niti ni treba, da so novi sostanovalci kdo ve kako prijazni, branijo jih gostitelji sami in že vnaprej in za nazaj opravičujejo njihove nesramnosti. Račun se - vsaj v drami - ne izide ... In dvomim, da se bo izšel na dunajskem »dvoru«. Požigalci in zažigalci imajo to lastnost, da ne nehajo, dokler ni vse v plamenih. Dunajski Doberniki pa bodo imeli srečo, če se bodo na ta ali oni način lahko rešili sostanovalcev, katerim so tako rade volje pred tremi tedni odprli vrata. Sirene res še ne tulijo, a gasilci iz soseščine Dobemikom in požigalcem ne zaupajo. To pa je lastnost gasilcev. KOMENTAR Sonja Wakounig v vladah. Politika in literatura -žive naj vsi narodi Dobra naložba! Sicher und gut anlegen! 6 1 /4 % ZVEZA BANK OBVEZNICA/OBLIGATION 2000-2007 od/ab 01. marca/März 2000 dobite pri Zvezi Bank Celovec in pri vseh Posojilnica-Bankah erhältlich bei der Zveza Bank Klagenfurt und bei allen Posojilnica-Banken www.zvezabank.at SefenVKfendeU ZVEZA BANK POSOJILNICA -BANK ZSO IN NSKS Pismo zveznemu kanclerju (Nadaljevanje s prve strani) Privatni radijski postaji pa dobivata daleč premalo podpor za dobro delovanje. Posebno najava deželnega glavarja, da imajo možnost za direktorsko mesto na dvojezičnih šolah tudi tisti učitelji, ki niso dvojezični, dela skrbi narodni skupnosti. V primeru pozitivne odločitve ustavne službe glede četrte šolske stopnje pa organizaciji pričakujeta, da to ne bo odprlo novih diskusij o šolstvu, temveč da bo popravek zakona o manjšinskem šolstvu Deželni pooblaščenec za kulturo Andreas Mölzer, desna roka deželnega glavarja, ki je hkrati tudi referent za kulturo v deželni vladi, je v medijih začel polemiko o črtanju subvencij deželnemu oz. »Mestnemu gledališču« v Celovcu, kajti po njegovem je repertoarna politika intendanta Diet-marja Pflegerla zgrešena. Igrali naj bi »več avstrijskih avtorjev« in naj ne bi »uvažali« tujih. Mölzer, ki ga Peter Turrini imenuje nekako »sfaliranega umetnika, ki se hoče maščevati za lastno nesposobnost umetnikom«, je prav gotovo eden najbolj desnoekstremnih Haiderjevih sodelavcev. Deželni glavar je sicer Mölzerjeve izjave preklical in izjavil, da »stoji za teatrom«, vendar kritični glaso- na Koroškem izpeljan v soglasju z zastopniki Slovencev. A Vsa pomembna določila glede zaščite manjšin v Avstriji so pravzaprav mednarodnega prava, potrebna je notranja ureditev uredb in določil. Nujno potrebni so tudi ukrepi v smislu priznavanja države k svojim manjšinam, potreben pa je tudi katalog zaščitnih ukrepov in moderno manjšinsko pravo. Organizaciji navajata, da je to le majhen del odprtih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Asimilacija izredno hitro napreduje, ni pa vi pravijo, da je bil to samo prvi poskus, da bi ugotovil vzdušje in mnenje širših množic o njemu neljubem vodstvu gledališča. (Op. pis.: v tem gledališču deluje tudi dramaturginja in pesnica Maja Haderlap.) Odziv je bil velik, kajti umetniška scena se dobro zaveda, da je to poseg v svobodno umetniško ustvarjanje in da bi Koroška po zaslugi Mölzerja in podobnih lahko zdrknila na zadnjo provincialno stopnjo, kar zadeva umetnost. Celovško gledališče pa je v zadnjih letih, pod vodstvom Pflegerla, dokazalo izredno visoko umetniško raven, pohvali pa se lahko tudi z najvišjim odstotkom zasedenih sedežev na predstavo v Avstriji. S. W. nobenih ukrepov, ki bi delovali tem tendencam nasproti. Pismo sta podpisala predsednika organizacij, za ZSO dr. Marjan Sturm in za Narodni svet koroških Slovencev mag. Rudi Vouk, s prošnjo za termin, na katerem bi se lahko o zadevah tudi pogovarjali. S. W. Otroški vrtci Dvojezični otroški vrtci na Koroškem so med najboljšimi v deželi. Z anketo, ki jo je izvedla revija News, so uvrstili med najboljših deset v deželi kar pet dvo- ali tro-jezičnih vrtcev. Lestvico vodi otroški vrtec Ringa raja v Ledincah, kjer se otroci lahko pogovarjajo nemško in slovensko, poleg tega pa se učijo še italijanščine in orffovih instrumentov. Na tretjem mestu je vrtec Jaz in ti - du und ich, kjer teče projekt »zgodnja trojezičnost«, na 4. mestu je otroški vrtec Naš otrok v Mohorjevi hiši, kjer se poleg angleščine učijo lahko še baleta. Sedmo mesto zavzema otroški vrtec šolskih sester v Sentpetru pri Šentjakobu, ki ima prav tako italijanščino v svojem programu, na 9. mestu pa je otroški vrtec Slovenskega šolskega društva v Mik-schallee. Torej, kar pet od desetih najboljših v deželi in vsaj posredno priznanje za požrtvovalno in privatno vodenje in upravljanje vrtcev, ne nazadnje pa potrditev pravilnosti glede večjezične vzgoje. CELOVEC - GLEDALIŠČE Mölzer grozi deželnemu gledališču Z leve: mestni svetnik Jurij Mandl, pliberški župan Raimund Grilc, minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj in direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar * Foto: Štukelj KRANJ Uspešen sejem lovstva in ribištva Minuli teden je v Kranju uspešno potekal drugi sejem lovstva, ribištva, turizma in prostega časa. Otvoritve so se udeležili tudi člani lovskih družin s severne strani Karavank, na čelu delegacije pa je bil pliberški župan Raimund Grilc s predstavniki mestnega sveta. Centralne teme na sejmu so bile razmerje med naravo in družbo in kako spraviti razne interese v sozvočje z naravovarstvenimi ukrepi. Na sejmu samem pa je bila podpisana pogodba med slovenskimi lovci in ribiči o smernicah bodočega delovanja, ki predvideva upoštevanje raz- ličnih interesov uporabnikov narave. Poseben poudarek pa je namenjen zaščiti ogroženih živali, naravovarstvu, problemu medvedov in pa mednarodnemu sodelovanje- v prostoru Alpe-Jadran. Sejemsko prireditev so zaokrožila predavanja, okrogle mize, razstave, zanimive predstavitve in delovni razgovori. M. Š. DEMONSTRACIJA NA DUNAJU Protestno gibanje odpira nove razsežnosti Nabito poln je bil preteklo soboto Heldenplatz na Dunaju na demonstraciji proti novi črno-modri koaliciji, ki je Avstrijo pripeljala v kratkem času prav v center evropske in prav tako svetovne politične razprave. Prireditelji govorijo o tristo tisoč ljudeh in če še prištejemo tiste, ki so se udeležili drugih demonstracij v Avstriji in v večjih mestih Evrope, lahko prištejemo še kakšnih sto tisoč. Dinamika protesta v Avstriji je s tem dosegla svoj višek ne samo po številu udeležencev, temveč tudi po vsebini, ki je bila v znamenju številnih govornikov iz politike, kulture in znanosti, z jasnimi stališči proti desnemu ekstremizmu, populizmu, rasizmu in novi »kvaliteti« social-noetične in kulturnopolitične razprave v Avstriji. Se bolj pomembno pa je gotovo dinamičnost protesta, ki se je na splošno ustvarila v zadnjih tednih na Dunaju. Takoj so vsi začeli govoriti o novi »in-temet-generaciji«. Niso več tradicionalne politične strukture, ki vodijo in oblikujejo protestne akcije, temveč popolnoma nova, do sedaj v Evropi še neznana organiziranost aktivistov, ki deluje z najnovejšimi tehno- loškimi možnostmi komunika- to dnevni časopisi, radijske sporočil preko mobilnih telefo- cije. Hipoma so se pojavile v postaje in televizija, ki so do- nov. S pomočjo nove tehnolo- spletu protestne domače strani, slej uživali monopol vsebinske gije dosega protestno gibanje ki informirajo uporabnike o ter- obravnave protestnih dogod- do sedaj še neznano hitrost, ki Po izjavah prirediteljev se je demonstracije udeležilo okoli 300.000 ljudi minih in vsebinah vseh demon- kov, se je spremenila v avtono- omogoča organizacijo akcij v stracij in drugih prireditev po men in direkten transport infor- najkrajšem času. Političnim vsej Avstriji in Evropi. Odvis- macij v spletu, po elektronski strankam preostane samo še nost od drugih medijev kot so pošti ter v obliki kratkih SMS naknadna pridružitev gibanju. Vsi, ki mislijo ali upajo, da bo po veliki demonstraciji na Dunaju protestno gibanje izgubilo akcijsko in vsebinsko substanco, se motijo. Čeprav bo mogoče res manj ljudi demonstriralo na prostem, se bo gibanje nadaljevalo. Nova politična situacija v Avstriji je prav tako vzburila zastarelo avstrijsko kulturno strukturo, ki je naenkrat soočena s popolnoma drugačnim položajem. Državne subvencije alternativnim kulturnim društvom bodo gotovo črtali. Posledica bo propad nekaterih društev ali pa popolnoma nova oblika delovanja, ki bo postavljena na šibkejše finančne in eksistenčne stebre. Gotovo pa se bo razvila nova vsebinska kulturna razprava, ki bo odpirala do sedaj neznane možnosti. Posledica mednarodno vprašljive vladne koalicije v Avstriji kaže celo na Koroškem svoje sadove. 31. marca bo prvič v zgodovini protestni koncert mladih koroških bendov v Ljubljani. Nastajajo nove kooperacije in s tem tudi nove možnosti, ki v tem primeru celo preraščajo »s krvjo zapisano mejo«. In to je z vidika vstopa Slovenije v EU zelo pomembno. jka CELOVEC - DEMONSTRACIJA Za mirno in socialno pravično Evropo Preteklo soboto so Koroški Zeleni, socialdemokratske, komunistične, kulturne, med njimi tudi Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenskih organizacij in razne mladinske organizacije pozvali v Celovcu na demonstracijo proti črno modri zvezni vladi. Manifestacije se je udeležilo približno tisoč ljudi, nekateri mimoidoči pa so z vmesnimi klici in vpitjem skušali motiti prireditev, ki je v glavnem potekala mirno in disciplinirano. Demonstranti so s transparenti in oboroženi s piščalmi opozarjali na posledice črno modre vlade. Na številnih tran- sparentih je bilo brati razna gesla kot na primer: »Die Koalition ist nur fürs Kapital sozial, zurück mit euch ins Bärental«, »Schwarz-blau = Bildungsklau«, » Alt, unversorgt und krank, aber der Staat ist schlank« in še druge. Na demonstraciji so svoja stališča zavzeli številni govorniki in govornice, med njimi je bil tudi nekdanji minister in sedanji državni poslanec Caspar Einem, podžupanja mesta Beljak Monika Kircher-Khol (SP), predsednik Koroških Zelenih Michael Johann, Mirko Messner (KP), avtorja Gösta Maier in Janko Messner, protifašistični borec Lipej Kolenik, odbornica Slovenske prosvetne zveze Helga Mračnikar in še vrsta drugih. Vsi govorniki in govornice so ugotovili, da je nova vlada oškodovala ugled Avstrije v koncertu evropskih držav. Odločno so zavračali mržnjo do tujcev in opozorili na grozeče poslabšanje socialnega položaja najbolj šibkih - starejših, brezposelnih, samohranilk itd. Pod-presednik ZKP in protifašistični borec Lipej Kolenik je menil, da se je treba pravočasno upreti vsakršnim pojavom desnega ekstremizma in nacionalizma. Zaključil je takole: » Za odprto, socialno, enakopravno in mimo Evropo«. V imenu SPZ je spregovorila Helga Mračnikar in odločno za- vrnila govoričenje deželnega glavarja Haiderja, ki se baha z vzorno manjšinsko ureditvijo na Koroškem. Ugotovila je, da si je sedanji položaj izborila manjšina sama na osnovi avstrijske državne pogodbe in mednarodnih dokumentov. Zavrnila je zahtevo koroškega ha-jmatdinsta, ki odkrito zahteva ločevanje šol in s tem getoiza-cijo, ki je v nasprotju s politiko mirnega sožitja. M. Š. Državni poslanec Caspar Einem Res zanimivo vprašanje ... Iz govora dr. Helge Mračnikar: Politika FPÖ je politika, ki ustvarja sovražne podobe in ki potrebuje grešne kozle. Slovenska narodna skupnost na Koroškem trenutno ni v ospredju hajderjanskega sovražnega projiciranja. Toda ne zavajajmo se: Ta »vzorna« manjšinska ureditev ni tako vzorna, poleg tega pa tisto, kar je vzornega, ni njegova zasluga. Trenutna ureditev je tisto. kar si je narodna skupnost priborila sama, kljub Heimatdien-stu, kljub FPO in tristrankar-skemu paktu, na osnovi internacionalnih pogodb. »Grozečo slovenizacijo« dežele, pred katero je Haider še lani svaril, so spričo mednarodne pozornosti samo umaknili iz ospredja. Po ločevanju učencev v razredih po jezikovnih in etničnih kriterijih, ki so ga sklenili v osemdesetih letih, zahteva Heimatdienst odprto in brez sramu nadaljnje ločevanje. Tokrat ločevanje šol. To je prispevek h getoizaciji ter ustvarjanju skupin, ki si stojijo nasproti polne predsodkov. Tako se ustvarja konfliktni potencial, ki se ga lahko uporabi, kadar komu prav pride. Vse to je zaenkrat le še grmenje na obzorju. Zdaj so na vrsti drugi »sovražniki«. Zato smo solidarni s tistimi, ki v sedanjem položaju najbolj občutijo sovražnosti: z begunci in tujci, ki jim jemljejo pravico do tega, da bi lahko živeli skupaj s svojimi družinami in ki morajo živeti v nenehnem strahu, da jih izženejo iz države. z Afričani, ki jih Haider nekaznovano zmerja z »Busch-neger« in ki jih na Dunaju pavšalno difamirajo za razpečevalce mamil in »bodoče morilce naših otrok«. z umetniki in umetnicami, katerih dela označujejo za »ab- normalne« in kateim se jemlje dobro ime, kadarkoli to prija Haiderju in njegovim. Kulturni boj, ki gaje napovedal kulturni poverjenik Möl-zer, zadeva nas vse. Internacionalno solidarnost, pa tudi solidarnost umetnikov na Koroškem bomo še silno potrebovali. Koroški Slovenci smo in bomo še potrebovali solidarnost drugih! 18. svečana je minilo 50 let, odkar smo pokopali v Kotljah pod Uršljo goro velikega slovenskega pisatelja Prežihovega Voran-ca. Koroški Slovenci si ga štejemo za svojega, ne samo ker je bil njegov praded Jurij Kuhar doma iz Globasnice in se je poročil v Kotljah l. 1783 z Uršulo, hčerjo Tomaža Zdovca in Helene. V ho-tuljski poročni knjigi je zapisano: Jurij - »ex parochia Klobas-nizensi«, torej iz Globasnice v France Mihelič: Prežihov Voranc, zbirka Solzice, MK 1949 Podjuni. Imamo ga za svojega predvsem zaradi njegovih knjig, v katerih je s slikovito besedo upodobil življenje naših kmetskih proletarskih družin, njihove družbenogospodarske stiske, tako v romanih Požganica in Jamnica kakor v zbirki novel Samorastniki (v nemščini »Wild-wüchslinge« v založbi Drava, 1983), ki sodijo v vrh slovenske in svetovne novelistike, hkrati pa predstavljajo najznačilnejše prvine njegovega pripovedništva. Na simpoziju ob stoletnici njegovega rojstva pri Rimskem vrelcu v Kotljah (17.-18. 9. 1993), ki me je nanj povabil ravnatelj ravenske Študijske knjižnice prof. Janez Mrdavšič, sem imel referat z naslovom »So ideje krive, če se umažejo v rokah sleparjev?« V njem sem opozarjal na potrebno razločevanja komunistične ideje (idealov) in komunističnih ideologij (partijskih sistemov) na osnovi Prežihove življenjske poti, saj je bil Lovro Kuhar komunist in revolucionar, eden najpomembnejših antifašističnih funkcionarjev komunistične partije Jugoslavije v njenih začetkih, član CK, njegov funkcionar na Dunaju, v Parizu in pri Kominterni v Moskvi. Petnajst let je bil po svetu, pretresljivo jih je opisal v knjigi »Borba na tujih tleh«, saj se je samo v letih od 1934 do 1939 skrival kot politični ilegalec v Parizu za imeni Louis, Valič, Richard ali Omer. Ob vsem političnem delu pa je tam že I. 1935 popravil »Požganico«, ki jo je napisal v dunajskem zaporu ... s psevdonimom Prežihov Voranc. Janko Messner »So ideje krive, če se umažejo v rokah sleparjev?« (Odlomek) Moja mati Ivana Možina je bila doma s skalnatega Krasa, kjer so ležali lačni Kosovelovi otro- Ob petdesetletnici Vorančeve smrti ci na senu. Zato so ji bili pri srcu vsi pankrti, zakonski in nezakonski popotihi v svetovni gospodarski krizi dvajsetih in tridesetih let, takšni brez čevljev in brez dela. Nemško ni znala, pa ji je bilo malo mar, v katerem jeziku prosijo vbogajme. To je bil njen internacionali-zem, osnovan na Jezusovi Pridigi na gori. Iz revščine je rasla njena dobrosrčnost, iz premagovanja težav njena moč, iz njene moči njena pomoč tistim, ki jim je v vrečko iz domačega platna usipala po eno merico krušne moke in skrivaj, da zaskrbljeni oče tega ne bi opazil, pridala še žlico zabele v pi-skrček. Kakor da jo še zdaj vidim s tisto usmiljenja vredno Kulmežinjo s Suške gore v »špajzu«. Mi smo imeli štiri krave, dva vola, premalo zabele, ona pa dve kozi, nič moke, nič zabele. Premožnejši sosed v vasi, brez otrok, se je posmihal, da fehta, moleduje. Res se je prefehtala skozi vse življenje, dobesedno. Fehtati je nemška beseda, s pomenom sabljati se. A glej, vzredila je šop uglednih otrok in vnukov. To je bil socializem moje matere Johane, cepljen z Evangelijem, njena solidarnost s kmečkim proletariatom, solidarnost s starim imenom ljubezen do bližnjega. In bila je te solidarnosti tudi sama deležna, v zvrhani meri. Kadar je njena naporna mleko-nošnja iz Doba v Pliberk premalo vrgla za šolnino v Celovcu, je priskočil na pomoč kak župnik Muri, kaka verna dekla z revnimi prihranki. Takšno tovarišijo je imenovala dobrotnike in dobrotnice. V pozni jeseni 1945 sem na begu iz celovškega zapora v Mežiško dolino, naravnost Prežihovemu Vorancu in Karlu Doberšku v objem, na guštanj-skem železniškem postajališču. Prav tisti dan je prvi koroški festival v Thumovem parku. Odsihdob nihče več ne bo prosil vbogajme, bo vsakdo za storjeno delo zasluženo plačilo prejel. In sem rad verjel Prežihu na govorniškemu odru besede o socializmu. Še posebno, ker je bilo odsihdob prepovedano izkoriščati človeka s človekom, povrh pa še bratstvo zapovedano med narodi nove Jugoslavije. Zapisal sem se mu z dušo in telesom: samo z eno zdravo roko, z vrvjo okrog vratu in ročic samokolnice, vozil zemljo na nasip med Šamcem in Sarajevom, v mednarodnem tovarištvu delovnih brigad, prepevajočih kar naprej o svobodi, enakosti, enotnosti, bratstvu. V mnogih evropskih jezikih. Kar naprej o bratstvu. In sem se oženil na skrajnem slovanskem jugu. Z Makedon-ko Olgo Jordanovo. To so bili najbogatejši dnevi mojega političnega in družbenega življenja. Potem je kmalu zaplula zvrhana jahta po oceanih. In so se zazibali črni pšeničniki po lu- knjatem makadamu. V bolnicah pa penicilina nič, še za najhujša vnetja ne. In je na široko odprl usta tovariš Bart z okraja: profesorji na teren! Vse zemljiške posestnike v zadruge! In so ponižani, užaljeni kol-hozirani kmetje na Viču od jeze vlivali mleko prašičem v korito, dojenčki na Ravnah, med njimi Mirko, moj prvorojeni, pa sesirjenega mleka iz daljnega Prekmurja niso marali. Šel sem na Prežihovino vprašat Voranca. »Partija ga lomi. Nismo v Rusiji. Hotuljska Živinorejska se je že spufala. Hočejo, da jim jaz kako pomagam, ker da so ji dali moje ime. Me niste vprašali prej, me tudi zdaj pri miru pustite!« In so morali iti. A tovariš Bart z okraja je po manj ko petih letih spet široko odpiral usta: Seveda smo tedaj delali napake, seveda ste imeli prav, tovariš Messner, toda tedaj so bile tiste napake potrebne! Pa sem spoznal, kaj pomeni dialektika, kaj jugoslovanska posebna pot v socializem. Celični vodja Partije v gimnaziji Franca Sušnika - nikoli nisem razumel, zakaj sojo imenovali Titovo, saj mož še s prstom ni mignil zanjo - me je po tihem vprašal: Z delom dokazuješ, da bi bil vreden Partije. Hočeš vstopiti? Moj odgovor: Kaj pa če Partija mene ni vredna? Vstopil bi takoj, če bi vedel, daje ta glavni pri koritu v Moskvi Nazarenec Jezus. Študiral si bogoslovje pa me gotovo razumeš. Dragi tovariš Janez Mrdavšič, v vigrednem vabilu na današnji simpozij pišeš: »Rad bi, da bi referati kar le mogoče dokazali, da Voranc živi kot pisatelj zaradi svojih pisateljskih kvalitet... Rad bi, da bi referenti nanizali kar največ dokazov tistih kvalitet, ki določajo estetsko in zato tudi življenjsko moč Prežihovega umetniškega dela ...« In po tem povedanem me še posebej - čisto sušnikov-sko prebrisano - izzivaš: »Prepričan sem, da lahko udeležencem simpozija poveš nekaj, česar jim nihče drug ne more povedati, pa bo vendarle tudi neločljivo povezano s Prežihom, ki naj bi bil na simpoziju edini cilj vse naše pozornosti...« Ne morem ti pomagati, Ja- nez, spet si se z vabilom na moj naslov osmolil. Nič hudega, tisti čas je očitno mino, da bi si z njim lahko prste osmodil ... Zasledujem razvoj stvari v Republiki Sloveniji, se pravi njihov zastoj. Ne delaš prav, da Prežiha-komunista za stoletnico njegovega rojstva ne vidiš rad na odru tega simpozija. Kakor jaz vem, veš tudi ti, daje vsakogar jezik vsakomur duša. Voranc je bil socialni revolucionar svojega ljudstva in svetovnega proletariata, posnemanja vreden komunist, zato je bil njegov odnos do besede, do literarne in politične besede - ko da se pri pisatelju njegovega formata ti dve sploh dasta ločiti! - njegova vest. Vse, kar je kdaj povedal in zapisal, vse je povedal in zapisal po tej svoji vesti. Kot kmečki proletarec se je korak za korakom bližal Komunističnemu Manifestu in zgodaj z njim identificiral, se več ko pol življenja potikal po temačnih dvoriščih stanovanjskih kasarn evropskih prestolnic, v zatohlih kamrah, zamazanih delavnicah, skladiščnih kleteh, zmeraj so ga bila tuja vrata po petah, zmeraj na begu, zmeraj s policijo za petami - zmeraj med skrivališči in arestantskimi celicami. In je z literarno besedo imenoval to svoje grozovito življenje borbo na tujih tleh. In te vprašam, kaj ni vsa njegova literatura politično borbena, vsa njegova literarna veličina, njegova umetniška pomembnost socialistično osnovana? Kaj ne velja tudi za druga njegova dela, kar je v pismu bratu Gusteljnu povedal o romanu Požganica julija 1939 še iz Pariza: »Napisal sem ga predvsem napredno, progresivno v smislu človeške družbe sploh, v smislu interesov slovenskega ljudstva še posebej. Kako pa naj bi pisal o dobi, ki je za naše ljudstvo napolnjena z neverjetnimi historijskimi napakami, če pri tem ne bi kazal napak, ki so se delale ...« Janez, ti samo pomisli, kakšna bi dandanes bila Vorančeva literatura. Estetizirajoča? Kako estitizirajoča, če ne osnovana na estetiki upora? Ko pa se njegovo idejo - sit venia verbo - komunizma tako neusmiljeno zatolkli tri klaftre pod zemljo! Gotovo veš za Ko-privčevo Pot, (ki)... ne pelje v dolino, za tisti zatajeni, kar koj utišani klic samotnega jezdeca, vpijočega v gluhi loži kol-hoznega enopartijskega bonco-kratizma, sprenevedastih potuhnjencev, ignorantskih trotov, skotenih od nekaterih lažnih komunistov, katerih nesocialna dejanja je pokrivala tajna državna policija... - poezije za najstnike Prešeren, doc Za tiste, ki vsako leto v času okoli slovenskega kulturnega praznika nekaj večerov presedimo s svojimi najstniki in jim prevajamo Prešernov arhaični in njim nič kaj razumljiv jezik, je knjiga z naslovom Prešeren, doc, in podnaslovom Za domišljijsko potovanje in domače branje, ki je pred kratkim izšla pri založbi Rokus v Ljubljani, kot naročena. Po idejni zasnovi dr. Igorja Sakside so mladi dobili Prešernove poezije po njihovem okusu. Med ustvarjalci te zanimive knjige je kar nekaj imen. Miha Mazzini je sestavil uvod, spremno besedo pa dr. Igor Grdina. Spremno besedilo k posameznim pesmim je napisala Marica Žveglič, izbor iz spominov na pesnika je poiskal Miha Mohor, izvirne ilustracije je prispeval Adrian Janežič, Manja Zore in Blaž Zupančič pa sta fotografirala glavne igralce na snemanju televizijske nadaljevanke o Francetu Prešernu. Po »Prešernu« Prešeren V čem je knjiga drugačna od drugih izdaj Prešernovih pesmi in drugih opisov njegovega življenja? Knjiga Prešerna ne malikuje, temveč poudari tiste njegove lastnosti, ki so ga resnično naredile velikega - kot pesnika in kot človeka. Miha Mazzini je v uvodu zapisal, da so številne knjige in prispevki o njem vedno znova soustvarjali njegov mit, Prešerna kot človeka pa nam niso uspeli približati. Tako so v knjigi nanizani predvsem tisti spomini na Prešerna, ki ga približajo tudi kot očeta, prijatelja, ljubimca ter kot »presvobodnega in preodkri-tosrčnega človeka« - tako so ga označili njegovi sošolci - ter predvsem kot velikega borca. Skupaj z Matijo Čopom in Andrejem Smoletom - edinima pravima prijateljema, za katerima je iskreno žaloval - najbrž res hi bil v posebno veselje takratnim ljubljanskim pravičnikom. Za približanje Prešerna kot človeka sta s svojimi zapisi največ prispevali Ernestina Jelovšek, edini preživeli Prešernov otrok in Lenka Prešeren, pesnikova deset let mlajša sestra. V imenu najstnikov V knjigi predstavljena poezija nima ob robu razloženih le manj jasnih besed, temveč vsaki pesmi sledi dialog dveh najstnikov, Vesne in Bora, ter komentar profesorja Novaka. Dialog med obema najstnikoma na nevsiljiv način pojasnjuje posamezne pesniške zvrsti, posebnosti Prešernovega pisanja, okoliščine nastanka pesmi in pojme s področja umetnosti. Vlogi obeh najstnikov sta različni, dekletu je poezija blizu, fant očitneje kaže za najstnike tipičen odpor do vseh avtoritet, tudi do »največjega slovenskega pesnika«. Bor na primer reče: »Zakaj bi morali vedno govoriti le o rimi in me- trumu ... če bi znali učitelji seči tudi iz vkalupljenega načina razlaganja, bi verjetno več Borov zanimala književnost.« Med mitom in medmrežno generacijo Izmišljeni profesor Novak iz knjige je drugačen od večine vkalupljenih profesorjev in od dosedanjih razlagalcev Prešerna. Zaveda se, da sta jezik in način, s katerima so v starejših biografijah opisovali pesnikov opus in njegovo življenje, za današnje najstnike preveč vznesena in tudi močno ideološko obarvana. Po svojih močeh - še vedno je profesor - krmari med Prešernovim mitom in potrebami današnjih najstnikov. Trudi se demitologizirati pesnikov lik in pri njem poudariti tiste lastnosti, zaradi katerih je postal in ostal največji. Njegova želja je, da bi mladi ob Prešernovi poeziji »uživali, hkrati pa spoznali tudi kaj novega«. Tudi za starše in učitelje Knjiga preseneča ne le z vsebino, temveč tudi s svojim izgle-dom. Odeli so jo - kot to pritiče Prešernovemu geniju - v zelo slovesno oblačilo. Kot bi hotela reči: rušim mit, prinašam pa vso lepoto njegove poezije in svobodo njegovega duha. Ne samo najstnikom, tudi njihovim staršem in predvsem učiteljem. Knjigo lahko naročite na http://www. knjigarna.com Irena Destovnik IZREDNA PEVCA DVEH DOMOVIN Vrhunski koncert Bernardke in Marka Finka V sredo, 16. februarja, smo bili v prekrasni dvorani fresk v vetrinjskem samostanu priča izrednemu kulturnemu dogodku. V organizaciji Krščanske kulturne zveze, Mozartgemeinde in MePZ »J. P. Gallus« smo poslušali pevski recital dveh odličnih slovensko-argentin-skih pevcev Bernardke in Marka Finka. Pri klavirju je bila pianistka Nataša Valant. Oba, sestra in brat, sta bila rojena v Buenos Airesu v Argentini, kamor so njuni starši odšli v emigracijo. Oba sta najprej prepevala v domačih pevskih zborih in raznih komornih pevskih zasedbah, nato sta se pa pričela izpopolnjevati v solopetju. Marko je po diplomi na agronomski fakulteti bil več let profesor na univerzi, vendar se je leta 1985 povsem odločil za pevsko kariero. Izpopolnjeval se je pri raznih evropskih pevskih pedagogih in v letu 1990 debutiral kot operni pevec v salzburški veliki festivalni dvorani v vlogi Montana v Verdijevi operi Othello. Nato je gostoval skoraj po vsej zahodni Evropi. Zadnja leta zelo veliko poje tudi v Sloveniji (v oratorijih in kantatah), kjer sedaj tudi stalno živi. Skupaj s pianistko Natašo Valant sta leta 1988 v Parizu prejela nagrado »Zlati Orfej« za posnetek Schuberto- vega cikla »Zimsko potovanje« in leta 1999 v Ljubljani še nagrado Prešernovega sklada. Bernardka Fink se je tudi izpopolnjevala pri raznih pedagogih, leta 1985 se pa začne njen vzpon vrhunske operne in koncertne pevke. Nastopa s svetovnimi orkestri kot so Londonski filharmonični orkester, Gewandhaus Leipzig, s Češkimi in Dunajskimi filharmoniki, z Orkestrom romanske Švice, z Akademijo St. Martin in the Fields itd ... Pela je v mnogih velikih opernih in koncertnih hišah v Evropi, Argentini in Avstraliji pod vodstvom najuglednejših dirigentov (kot npr. Sir John E. Gardiner, Sir Neville Marriner, itd...). Dvorana v Vetrinju je bila kljub novozapadlemu snegu polna slovensko in nemško govoreče publike. Umetnika sta pripravila skrbno izbran program. Najprej sta izvedla vsak po dva samospeva romantičnega skladatelja R. Schumanna. Kvalitete Marka Finka sem že poznal po številnih nastopih v Sloveniji, predvsem kot odličnega koncertnega pevca. Ima poln, temen bariton, odlično dikcijo in vrhunsko podoživlja vsako izvedeno skladbo. Če je Marjana Lipovšek prva dama slovenskih koncertnih in opernih pevk, je Marko Fink prvi mož slovenskih koncertnih pevcev. Bernardo Fink sem v živo slišal prvič. Takoj meje pevzela s prekrasno barvo glasu, ki je v nižinah prijetno človeško topel, v višinah pa odprt in blesteč. Ima odlično pevsko tehniko in kar je značilno za velike pevke, popolnoma se vživi v vsebino vsake skladbe. Preden odpre usta, se na njenem obrazu že razbere značaj pesmi. Kot drugega skladatelja sta umetnika izbrala tri interpretacij-sko zelo težke samospeve slovenskega skladatelja Huga Wol-fa. Marku seje pri obeh odlično odpetih pesmih iz »Španskega albuma« zelo poznal njegov argentinski temperament. Sledile so tri Mozartove arije. Najprej je Bernardka zapela znano arijo Kerubina iz opere »Figarova svatba« Voi, ehe sapete ..., nato je pa Marko ponovno zablestel z odlično izvedbo arije Figara »Non piu andrai«. V tej vlogi v operi »Figarova svatba« trenutno blesti v ljubljanski operi. Zapel je še znamenito arijo Leporella iz opere »Don Juan«. Uživali smo vsi - pevec in publika. Pred odmorom je Bernardka zapela še zelo težko arijo »Cruda sorte« iz Rossinijeve opere Italijanka v Alžiru in zablestela z gibčnostjo glasu in izrednimi višinami. V drugem delu programa sta argentinsko-slovenska umetnika zapela najprej nekaj pesmi argentinskih skladateljev A. Ginastere PLANINE V SLIKI V K & K CENTRU Predaval bo Tomaž Humar Slovenski alpinisti so bili minulo jesen z dvema odpravama najuspešnejši alpinisti v Himalaji. Nekaj dni za Tomažem Humarjem -v enajstih dneh je preplezal 4000 metrov visoko južno steno Dau-lagirija (8167 m) in si s tem pridobil Messnerjevo pohvalo, da gre za zgodovinski podvig v alpinizmu - se je vrnila tudi druga devetčlanska odprava pod vodstvom Andreja Štremflja, v sestavu zdravnika dr. Zareta Guzeja ter alpinistov Marka Čara, Tomaža Jakofčiča, Matica Jošta, Janka Megliča, Petra Mežnarja, Blaža Navršnika in Marka Prezlja. Ta odprava je bila predvsem uspešna na 7952 metrov visokem Gjačung Kangu in nekaterih okoliških deviških vrhovih. Kar šest članov odprave je s kitajske oz. tibetske strani po prvenstveni smeri preko južne stene priplezalo na vrh Gjang-čung Kanga. Na povratku z vrha je Mežnarja odneslo 200 metrov v globino in se je zelo poškodoval. Zaradi nevarnosti podora serakov so ga tovariši hitro spravili na varno, naslednji dan pa je prišel zdravnik in ponesrečencu nudil pomoč. Na srečo si je kmalu opomogel in se skupno z ostalimi alpinisti vrnil v domovino. Izbirčnim himalajskim plezalcem danes ne gre več samo za osemtisočake, ki so že tako obdelani, marveč iščejo nova, manj znana plezalna področja, ki še čakajo, da jih odkrijejo. Slovenci so bili prvi, ki so plezali na takem območju. Andrej Štremfelj je menil, da je vzhodna stena Gjačung Kanga izziv za naslednje pogumne alpiniste ali odprave, morda tudi za Slovenci. Himalajski junak Tomaž Humar bo o svojem podvigu predaval ob odprtju razstave »Planine v sliki« v sredo, 1. marca, v k & k centru v Šentjanžu. Mezzosopranistka Bernardka Inzko-Fink in baritonist Marko Fink in C. Guastavina. Španščina je njuna rodna govorica, zato sta toliko bolj suvereno odpela šest argentinskih pesmi. Pesmi nimajo velikega glasovnega razpona, so pa vse po vrsti bile odpete izredno doživeto in duhovito. Bernardka je navdušila v počasnih pesmih, kjer se je povsem zlila z vsebino pesmi. Markoje pa navdušil s temperamentno izvedbo zlasti »Chacarere«» skladatelja Ginastere in še posebno z veselo skladbo »Vina de Chapanay«. Pri vseh teh skladbah je prišla posebno do izraza ljubljanska pianistka Nataša Valant, ki je sicer diskretno ves čas spremljala oba solista. Svojo nelahko vlogo je odlično opravila. Po pesmih iz prve domovine -Argentine sta naša rojaka zapela še tri umetne pesmi iz svoje druge domovine - Slovenije. Marko je najprej suvereno zapel zelo poznan samospev Frana Gerbiča »Pojdem na prejo«, obvezno skladbo vsakega šolanega baritonista. Nato je pa sledil drugi višek večera (prvi je bil ob izvedbah opernih arij), ko je Bernardka sijajno odpela pesem »Ciciban« J. Pavčiča (na besedilo O. Župančiča). Tako doživeto je interpretirala to malo izvajano nagajivko, da sem ši prav živo predstavljal »kako umazan daje ciciban«. Publika je bila izredno navdušena. Markova izvedba »Dedka samo-noga« je bila drugi del uspeha in dokaz, da imamo odlične slovenske samospeve, seveda če jih pojejo dobri pevci. V Sloveniji te pesmi kar preredko slišimo. Za konec enkratnega koncerta sta umetnika prihranila najlepše - štiri koroške ljudske pesmi. Opazil sem, da so jih razumeli tudi nemško govoreči. Sami biseri koroške ljudske pesmi -Marko je možato s svojim lepim baritonom zapel »Oj, te mlinar« in »Sva z 1'ubco na jarmak hodiva«. Bernardka se je pa ponovno povsem predala izvedbi dveh najlepših koroških pesmi »Pojdam u rute« in »Čej so tiste stezdice«, ki jih je zapela nadvse občuteno v pristnem koroškem narečju, kakor bi bila rojena Korošica. Tako lahko poje koroške pesmi le pevka slovenskega rodu. Ker smo obema odličnima umetnikoma ploskali tudi stoje, sta k programu dodala še vsak po eno pesem in sicer je Marko zapel še Stanka Premrla »Kmeti-ško« in Bernardka argentinsko »Bonita rama de sauce« - Lepa vrbova vejica, skladatelja Guastavina. In ker smo še ploskali, sta zapela še duet Zerline in Leporella iz Mozartovega »Don Juana«. Izreden koncert, ki ga bomo vsi, ki smo ga poslušali, še dolgo pomnili. L. Sodja PRIREDITVE ČETRTEK, 24. 2.________________ CELOVEC, Tisch lerjeva dvor. - KKZ 9.30 Gled. predstava »Cesarjeva nova oblačila« (za OV in LŠ). Nastopa otroška skupina SPD Šentjanž 10.30 Gled. predstava »Igrajmo se gledališče« (za OV in LS). Nastopa otroška gled. skupina Šentjanž CELOVEC, Mladinski dom - KKZ 11.00 Gled. predstava »Gornastenise-dimuha« (za 5 in 6 razred). Nastopa mladinska gledališka skupina Bilčovs PETEK, 25. 2.__________________ VOGRČE, Farna dvorana - KKD Vogrče 19.30 Pustnija DOBRLA VAS, Kulturni dom -Farna mladina in Farni svet 20.00 Farni ples ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k 20.00 Blagi pokojniki - dragi možje. »Čudežno dekle slovenskega gledališča« - Polona Vetrih SOBOTA, 26. 2._________________ TINJE, Katoliški dom 09.00 Dan za čebelarje in čebelarke. Predavatelja: Mirko Pavlin in inž. Ivan Jurkovič TINJE, Katoliški dom 09.30 Dan sadjarjev za vse, ki se zanimajo za sadjarjenje. Predavatelj: dipl. inž. V. Benedičič ŠMIHEL, Farna dvorana - KPD Šmihel 14.00 Aerobika za otroke (1. in 2. razred). Vodi Nadja Žele. 15.00 Aeorbika za otroke (3. in 4. razred). SVEČE, Pri Adamu - SPD Kočna 20.00 Ples Kočne NEDELJA, 27. 2.________________ ŽELEZNA KAPLA, LEPENA, -športna sekcija Zarja 12.00 29. Sankaška tekma na Mlačnikovi poti. Startne številke do 11.30 BAJTIŠE, Pri Lenčiji - SPD Herman Velik 14.00 Pustna prireditev. Za kulturni program bo poskrbel ljubljanski igralec Gašper Tič s komedijo »Jooj, tako sem prišel na svet« GLOBASNICA, Pri Šoštarju -Društvo upokojencev Pliberk 14.00 Veseli pust VOGRČE, Farna dvorana - KKD Vogrče 19.30 Pustnija SREDA, 1. 3.___________________ TINJE, Katoliški dom 19.30 Odprtje razstave: Slike v akrilu. Razstavlja: Helmut Loder CELOVEC, Mladinski dom 19.00 Filmski večer. Predvajali bomo igrane filme, animirane filme in videofilme domskega filmskega krožka ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k 19.30 Razstava in predavanje »Planine v sliki« in diapredavanje Tomaža Humarja, ki je preplezal južno steno Dauiagirija (Himalaja); razstava traja do 26. 3. ČETRTEK, 2. 3._________________ CELOVEC, Mohorjeva knjigarna -Avstrijski PEN-klub (odsek Koroška) 19.00 Bralni večer z Andrejem Kokotom SLOVENSKO KULTURNO SREDIŠČE »PLANIKA« V KANALSKI DOLINI pripravlja tradicionalno prireditev äga §fl@w«[k(g tatove® v petek, 25. februarja 2000, ob 18.30 v Kulturnem centru v Trbižu (Italija), ki se veže na proslavljanje slovenskega kulturnega praznika. Težišče prireditve bo pesništvo slovenskega poeta Ervina Fritza, ki bo prisostvoval prireditvi. Otrokom, slušateljem tečajev slovenskega jezika pri SKS Planika, bo prebral šopek svojih pesmi. Drug odličen gost dogodka pa bo znameniti slovenski kantavtor Vlado Kreslin, ki bo publiki predstavljen že med osrednjim dogodkom, po približno enourni proslavi pa bo imel še koncert. Prireditelji prisrčno vabijo! ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA vabi na štiridnevno potovanje na jezero Garda v Italiji (Gardasee) od 6. do 9. aprila 2000 Zelo ugodna cena: 2.890 šil. na osebo. Prenočišča v dvoposteljnih sobah. Dodatek za enoposteljno sobo 980 šil. V ceno je vključen prevoz z modernim Sienčnikovim avtobusom, cestnine, trije polpenzioni, vodič po Gardasee in v Veroni, večerja v Gemoni ter vse ostalo, kar je v programu. Prijave sprejema Milka Kokkot, tel. 0463 / 51 43 00 -40. Zaradi rezervacije prosimo za čimprejšnjo prijavo, najkasneje do 10. marca 2000. Pojdite z nami, ne bo vam žal! MLADINSKI DOM vabi na ilmstko mm v sredo, 1. marca 2000, ob 19. uri na odru Mladinskega doma v Celovcu Videli boste igrane, animirane in videofilme domskega timskega krožka. Igrana filma »Želja« ter »Ko pa prideš« avtorja Petra Trauna. Animirani filmi »Herkules proti pošasti« avtorja Marjana Kumra; »Erotične fantazije« avtorjev Edina Nuhanoviča in Andreja Wieserja; »Dober tek« - skupinsko delo Marka Pandla, Dominika Rozmana in Marca Totha; »Užaljena kljukica« - skupinsko delo Marion Lastin, Tanje Urank in Jane Velik; »Radirka« - skupinsko delo Helen Dolinšek, Tanje Urank, Jane Velik in Julije Velik; »Polževe dogodovščine« - skupinsko delo Helen Dolinšek, Julije Velik, Tanje Velik in Jane Velik. Videofilmi »Pekarna«, »Zamenjava« in »Kuža na blazini« Mentor filmskega krožka: Ciril Murnik SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA • SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC in SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »ROŽ« V ŠENTJAKOBU V ROŽU vabijo na 22. ZIMSKI POHOD »APIHOVA PEČ« v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo in ob 100-letnici SPD Celovec v nedeljo, 5. marca 2000, s pričetkom ob 9. uri pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu. PRAZNUJEJO! Ursula Wo-schitz iz Kozij na Radi.šah -60. rojstni dan; Rozalija Zeichen iz Ledine - 75. rojstni dan; Marija Oraže - Hirsinja iz Sel - 79. rojstni dan; Folti Dovjak in Katri Hribernik iz Srednjega Kota v Selah - rojstni dan; Ingrid Grabner iz Celovca - rojstni dan; Veronika Furjan iz Dobrle vasi - 30. rojstni dan; Peter Krištof iz Vidre vasi - rojstni dan in god; Margareta Karner iz Dobrle vasi - rojstni dan; Albertina Smolnik iz Stare vasi - rojstni dan; Erni Kampuš iz Gorič - rojstni dan; Marija Piskernik iz Lobnika - osebni praznik; Franci Krumnik z Obirskega - 50. rojstni dan; Marta Makula iz Celovca - 50. rojstni dan; Franc Metschi-na z Otoža pri Šentilju - jubilejno obletnico; Feliks Buchwald iz Nonče vasi -rojstni dan; Matilda Lutnik z Blata pri Pliberku - rojstni dan; Antonija Krištof iz Dolnje vasi - rojstni dan; Marija Gradišnik iz Rinkol - rojstni dan; Bernardka Komar z Metlove - rojstni dan; Marija Lesjak s Kostanj - 80. rojstni dan; Katja Notsch s Če-mernice - 18. rojstni dan; mag. Gabi Sitter iz Železne Kaple - rojstni dan; Kristl Lajčahar iz Kotma-re vasi - rojstni dan; Mici Kuchar iz Lepene - rojstni dan; Folti Sima iz Deščic - rojstni dan; Franci Wieser iz Celovca - rojstni dan; Pavla Hedenik iz Velinje vasi - 70. rojstni dan; Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tet. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNIKA Sonja Wakounig (-34) ............Jože Rovšek (-30) Tajništvo......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec VESTNIK čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 24. 2.118.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 25. 2. | 18.10 Utrip kulture________ SO 26. 2.118.10 Od pesmi do pesmi ... NE 27. 2.16.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica PO 28. 2. | 18.10 Kratek stik__________ TO 29. 2. | 18.10 Otroški spored_______ SR 1. 3. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 27. 2. | 13.30 ORF 2 • Volitve NSKS: Za predsedniško mesto se potegujeta dva kandidata • Perspektive 2000: Okrogla miza o bodočnosti narodnostne politike na južnem Koroškem • Polona Vetrih: Z monodramo »Blagi pokojniki - dragi možje« v k & k centru v Šentjanžu • Srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin • Z Alpe-Adria-Sekstetom na glasbenem po-tovanju po južnem Koroškem.____________ PO 28. 2. | 2.30 ORF 2 - Ponovitev 16.30 TV SL01 - Ponovitev RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 25. 2. I 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Zrcalo kulture: Andrej Stupar, ustvarjalec stripov iz Kranja 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček in par ugank 19.15 Proud to be loud 20.00 Soundcheck 21.00 DJ-Line 24.00 Ta mera (pon.)_________________ SO 26. 2. I 10.00 Po Koroškem (pon.) Demonstracija proti rasizmu 11.30 Campus Informatika 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vaš: Planet Alpen (G. Leeb) 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Gerald Lackner 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta: Talk in filmska glasba____________ NE 27. 2. I 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: Študentska založba Beletrina v Ljubljani 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Spe- cial: Signum - Georg Timber-Trattnig 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria: Istra - dežela ob robu 20.00 Sunday Loops (DJ Nova, Sonja Spitaler) 22.00 For those about to Rock 24.00 Zrcalo kulture (pon.) Pred-stavitev novih knjig______________________ PO 28. 2. I 10.00 Kalejdoskop: 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria (pon.): Istra - dežela ob robu 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Blazno resno o seksu 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas: Planet Alpen (G. Leeb) 23.00 Šoja & Elster (ponj Unblocked II TO 29. 2. I 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: 0 Prežihu 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček in par ugank 20.00 Noche latina 22.00 Literarna kavarna: Študentska založba Beletrina v Ljubljani (pon..) 23.00 Nacht-falter 24.00 Glasba 1.00 Šport (pon.) SR 1. 3.1 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad For-ce 24.00 Special: Georg Timber-Trattnig (pon.) ČE 24. 2. I 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila. 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack tedna OB KONCU 1. SEMESTRA Poročilo iz Mladinskega doma Kot bi trenil, je minil prvi semester in ker se ob takih priložnostih javljamo iz Mladinskega doma, boste tudi tokrat zvedeli, kaj vse se je dogajalo pod našo streho. Mladinski dom ni le dom tistim, ki med tednom v njem stanujejo, pač pa nudi tudi popoldansko varstvo in daje na razpolago svoje prostore številnim športnikom, ki del svojega prostega časa preživijo v telo- vadnici Mladinskega doma. Vedno večje je število tistih, ki prihajajo k nam na kosilo, se kratko zadržijo v telovadnici in nato odhitijo spet k pouku v šolo. Dnevno se srečuje v domu skoraj 300 mladih vseh starostnih skupin (od vrtca pa do študentov) in različnih narodnosti. Da ima mladina poleg učenja, kar je glavna skrb učencev in vzgojiteljev, tudi možnost rekreacije in sprostitve, poskrbi- mo vzgojitelji/ce v prostem času za vrsto prireditev. Nogomet je slej ko prej panoga, ki privlači največ mladincev. Tako se je na turnirju za višješolce in nižješolce obakrat zbralo nad 50 tekmovalcev in prav toliko gledalcev. Tudi turnir KDZ je bil v naših prostorih in številna udeležba priča o priljubljenosti te športne panoge. Tudi dart-turnirja se je ude- ležilo veliko število tekmovalcev. V januarju pa smo organizirali dva turnirja v namiznem tenisu. Sicer ni glavno zmagati, važni so taki dogodki prav zato, da se naučimo prenašati občutke poraza ali neuspeha. Tudi v življenju nismo samo uspešni. Za izpopolnjevanje slovenščine smo si z dijaki ogledali dva slovenska filma »Deseti brat« in risanko »Mali princ«. Interni nastop Glasbene šole, oddelka Mladinski dom, je privabil veliko število poslušalcev, mladi glasbeniki pa so nam pokazali, kaj so se v teku semestra s pomočjo zavzetih učiteljev naučili. Seveda pa se trudimo, da mladim posredujemo čimveč koristnih informacij in nasvetov. Zato mesec za mesecom obdelamo posebno temo, ki jo predstavimo tudi na oglasni deski in katere vsebino posredujemo v posameznih skupinah. Tako smo obdelali teme »Težave in odprava teh pri učenju«, »Kako smo lahko uspešnejši -tehnike učenja«, »Okolje, v katerem živiš«. Že omenjeni raznolikosti v našem domu pa se je vzgojiteljica Meda Kavčič še posebej posvetila meseca decembra s temo »pomen jezika, materinščine in znanja več jezikov«. Kot zaključek tega pa je bila naša božičnica, ki je imela ponaslov »Srečanje narodov«. V domu stanujejo trenutno dijaki/dijakinje in študentje/študentke raznih narodnosti. Večino slej ko-prej sestavljajo dijaki in dijakinje ZGS in DTAK. Skupno smo skušali prikazati posebnosti različnih narodnosti v obliki kulinarike oz. kulture. Večer je vsekakor uspel in ob toliki raznolikosti smo spet spoznali, da je treba svoje čuvati in negovati, tuje pa spoštovati. Ped. vodja Eda Velik Prijave v Mladinski dom za naslednje šolsko leto sprejema uprava Mladinskega doma, Mikschallee 4, 9020 Celovec, tel. 35651, faks 35651-11. KRIŽANKA Sonja Wakounig VODORAVNO: 1. škrat 6. šega, pridobljena lastnost 11. drugo največje mesto Ukrajine 12. pas pri kimonu 14. nekdanji plemiški naslov, vojvoda 15. znana avstr, igralka (El-friede) 16. na lep način, ne zgrda 18. beseda v začetku vprašalnega stavka 19. predlog 20. ena od celin, novi svet 22. medmet začudenja 23. moški, ki nosi brado 24. ND 26. kdor nalaga 28. pregrada, zid 30. poziv k vojakom 31. ime slovenske smučarke Pretnar 32. vtisnjena sled 33. ime nogometnega trenarja Bariča 34. ime slovenskega kantavtorja Smolarja 36. izguba moči 39. ID 41. pripadnik kavkaškega naroda 42. enica, enojka 44. žensko ime 46. majhen vol 48. reka skozi Innsbruck 49. medalja 51. samec domače pernate živali 53. ime grške filmske igralke Papas 54. objekt, ki je zgrajen ali narejen le na videz NAVPIČNO: 1. rodovit, sposoben razmnoževanja 2. prevozno sredstvo 3. spajkanje 4. ČV 5. razpored mesecev in tednov na listu 6. priimek pevca pri Avsenikih (Alfi) 7. avtom. oznaka za Velikovec 8. žensko ime 9. naslov največjega slovenskega dnevnika 10. prebivalka Azije 13. prosjak 16. občutek veselja nad zmago 17. AK 20. strokovnjak za arabsko literaturo 21. hrvaška oblika imena Anton 23. kraj pri Pliberku, tudi razmočena zemlja 25. poslovni prostor pri obrtniku, kraj, kjer se dela 27. angleško »in« 28. kratek reklamni film 29. predlog 31. glavni števnik 32. odpadki pri piljenju 33. breg morja 35. Perzijka 37. egipčanski bog sonca 38. dve enaki črki 40. pariška modna hiša 43. rudar 45. angleško svetlo pivo 47. slovanski zli duh, tudi moško ime 50. AN 52. 100 m2 ... pa seveda tudi s športom RAZSTAVA MARC CHAGALL Rahločutni slikarski poet Mestna galerija v Celovcu predstavlja do meseca maja tega leta enega najbolj znamenitih in popularnih umetnika Moderne, Marca Chagalla. V obsežni razstavi so na ogled njegove grafike, risbe, gvaši in litografije. Marc Chagall se je rodil 7. julija 1887 kot najstarejši otrok židovske družine v Vitebsku, v Belorusiji. Doraščal je v silno skromnih socialnih razmerah. Že v šolski dobi pa si je osvojil osnovne elemente slikarstva. Leta 1906 seje likovno šolal in izpopolnjeval v Sankt Petersburgs kjer je nanj močno vplival simbolizem, ki je oblikovno in vsebinsko zaznamoval njegovo umetniško pot. Jeseni 1910 je prejel zasebno štipendijo, ki mu je omogočila odhod v Pariz, v tedanji center modernega slikarstva. Tam je Marc Chagall razvil svoj nezamenljivi slog: pričaral je mehke in okrogle li- nije, podobne sanjskim upodobitvam neštetih poetičnih motivov iz njegove domovine. Tej slikarski poeziji, ki jo zaznamuje tudi mističnost, je ostal zvest do svoje smrti (1985). Razstavljena dela Marca Chagalla dajejo pregled njegovega celotnega slikarskega razvoja in so zbrana iz raznih muzejev, zasebnih zbirk in galerij. V razstavi so zastopani pomembni cikli kot: »Mrtve duše«, »7 smrtnih grehov«, »Cirkus«, »Arabske noči«, »Biblija« in znameniti cikel litografij »Eksodus«, ki zaključuje impozantno razstavo. Razstava je na ogled do 14. maja 2000, od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 15. ure. Za pustni torek in veliko noč je galerija zaprta. M. Š. Vf. , V*\lj ■ jM/iM/ /tj -'J ,■ \\‘ß " J H P jr :/ X'f-fr kUTjfl a ;* 1#' m mmi Iz sanjskih podob Marca Chagalla ODBOJKA SK Dob viceprvak! RIBIŠTVO Uspešna bilanca in zahtevni cilji Kluba koroških ribičev Final 4 - avstrijski pokalni finale v odbojki je zagotovo eden izmed viškov sezone. Za SK Dob pa še poseben izziv, če se turnir odvija pred lastno fanatično publiko! Sobotni derbi v polfinalu proti Hypo VBK Celovec je obetal vroč boj, a je prevladovala nervoznost obeh ekip, ki je tudi odločila tekmo. V petem setu je Celovčan Durič prejel rumeni karton, ki je prispeval k zmagi Doba s 3 : 2 (21/-23/-20/18/15:13). Nedeljski finale proti visokemu favoritu Bayernwerku je bila pravzaprav le še formalna stvar, a so se Dobljani z zavzetostjo borili in bili enakovreden nasprotnik. Končni rezultat pa se je le glasil 3 : 1 (-24/19/ 20/19) v prid Dunajčanov. Mali finale je bila jasna stvar - Ha-gebau Tirol je po 55 minutah zapustil igrišče z zmago 3 : 0 proti Hypo Celovec. Kapetan SK Dob Martin Mi-cheu pa je s svojo ekipo bil izredno zadovoljen: »Ob koncu nam je sicer zmanjkalo moči, a ekipa je imela odličen nastop.« T. G. Ekipa Bayernwerk z Dunaja je »blokirala« Dobljane na poti do zmage r ? k"»"'", i-1 \ ifl l#4 A li j V kJ^jI T * ' te J* V* ' Redni občni zbor Kluba koroških ribičev (KKR) v ponedeljek, 21. februarja, v gostilni Lakše v Sentožboltu pri Podgor-jah je potekal v znamenju pozitivne bilance v preteklih dveh letih. Potrjeno je bilo dosedanje vodstvo kluba na čelu s predsednikom Jozijem Ottowitzem in tajnikom Ivkom Fermom. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, daje 47-članska družina ribičev iz Roža v zadnjem obdobju še okrepila stike z drugimi ribiški društvi na Koroškem in v Sloveniji, zabeležila pa je tudi uspehe v športnem ribolovu. Tako je četverica Ivko Ferm, Gregor Reichmann, Gerhard Umfahrer in Joži Otto-witz v okviru državnega prvenstva Slovenije ’99 v lovu na ribo z muharico v ekipni razvrstitvi osvojila 7. mesto, odlično 3. mesto pa je pri posameznikih osvojil Gerhard Umfahrer. Predsednik Ottowitz je napovedal, da se KKR skupaj z ostalimi slovenskimi ribiškimi klubi v zamejstvu prizadeva za zadovoljivo ureditev statusa zamejskih ribičev v okviru Ribiške zveze Slovenije. »Doslej opravljeni predpogovori obetajo ureditev v smislu enakopravnega statusa slovenskih zamejskih ribiških družin v Avstriji in v Italiji«, je optimistično dejal Ottowitz. Ob tem je še dostavil, da bosta KKR in Podjunski ribiški klub v ta namen letos organizirala srečanje slovenskih zamejskih ribiških družin na Koroškem. ŠAH Rekordna zmaga šahistov SSK »Obir« Železna Kapla Sahisti Slovenskega športnega kluba »Obir« Železna Kapla so v prvem krogu play off-tekmovanja za obstanek v 1. razredu slavili rekordno zmago. Premagali so prvo ekipo BSV Bad Bleiberg kar s 7,5 : 0,5 in si hkrati zagotovili tudi vodstvo na lestvici. KOMENTAR Promocija prijateljstva in regije Pretekli konec tedna je bil Kulturni dom v Pliberku Meka avstrijske odbojke. Domači klub S K Zadruga AichIDob je že drugič uspešno in vzorno organiziral avstrijsko finalno tekmovanje, na katerem so sodelovala moštva Hypo VBK iz Celovca, Haagebau Innsbruck in ena najboljših evropskih ekip Bayernwerk z Dunaja. Navdušeni gledalci in gledalke vseh starostnih skupin so doživljali zanimive in napete tekme in očarljiv show program, ki so ga oblikovali mladi ple- salci in plesalke iz sosednje Slovenije. Ta športna prireditev je ponovno potrdila upravičenost gradnje športne dvorane (stroški so znašali nad 10 milijonov šil.), ki danes opravlja pomembno fizkulturno poslanstvo na Koroškem. V okviru te prireditve so bili sklenjeni novi kontakti, poznanstva, prijateljstva in v pogovorih so se rojevali pogumni načrti, ki bodo gotovo dali športnikom in vsem uporabnikom KD nov zanos, korist pa bo imelo tudi društvo »Kulturni dom« z njegovo celovito infrastrukturo. Izražena pa je bila tudi želja raznih odbornikov, da se končno dogradi Kulturni dom. (Upravičeno.) Vsi partnerji in organizacije, ki so podpisali pogodbo o gradnji KD oziroma so jo podpirali, so dolžni in odgovorni, da s skupnimi napori pridobijo še potrebna denarna sredstva za finalizacijo doma. Šele potem in pod pogojem profesionalnega in načrtnega vodenja te hiše bo lahko ta »projekt tisočletja« uspešno in vsestransko deloval v korist nosi tel ja samega, številnih društev, skupin in prebivalce Pliberka ter njegove ožje in širše okolice. OKRIM Nova sezona se lahko začne! Naraščaj SAK Celovec se je v semestralnih počitnicah v Sloveniji pripravljal na napore vigredne nogometne sezone. Pripravljalne tekme proti ekipam iz Kopra, Dekanov in Pirana so že pokazale, da so mladi SAK-jevci odlično razpoloženi. Trenerji Robert Germ, Adem Dizdarevič in Leo Arbeiter pa seveda spremljevalki Pia Kara-sin in Triksi Verdel so poskrbeli za dobro počutje mladih športnikov. V nedeljo, 5. marca 2000: 22. zimski pohod na Arihovo peč! SŠZ, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Šentjakobu v Rožu vabijo na 22. zimski pohod na Arihovo peč v nedeljo, 5. marca 2000, s pričetkom ob 9. uri pri Polancu na Čemernici nad Šentjakobom v Rožu. Prijave sprejemajo na dan pohoda med 9. in 12. uro. Povratek do najkasneje 15. ure. Parkirišča so zagotovljena. Udeležencem, ki dospejo skozi cestni predor Karavanke, ni treba kupiti vinjete za avtocesto! Informacije: tel. 0043/463/318510 ali 0043/676/5173045 (GSM). ŠD ŠENTJANŽ VABI NA društveno smučarsko prvenstvo v veleslalomu v vseh skupinah. KDAJ: sobota, 26. 2. 2000, ob 14.30 (startne štev. od 13.00 naprej) KJE: v Podnu Prisrčno vabljeni so člani kluba, pa tudi tisti, ki bi se v prihodnosti želeli vključiti v klub! Turistični uradi Kranjska gora, Rateče, Tarvisio in Podklošter vabijo na mednarodni milenijski smučarski tek »SKI TOUR 3« (nordijsko smučanje) v nedeljo, 27. februarja 2000, s pričetkom ob 11.00 na Korenjskem sedlu (Wurzenpaß) ŠAHOVSKI OREH ŠT. 100 Silvo Kovač Fine - Flohr / Amsterdam 1938 Črnemu je uspelo napasti kar dve ključni beli figuri: trdnjavo na polju d4 in skakača na polju b5, vendar pa je črni zaostal v razvoju in še ni uspel kralja spraviti v rokado. Prav to dejstvo izkorišča beli, ki je na potezi, in z učinkovitimi prijemi prisili črnega na ob- abcdcfgh rambo, ki se zruši pod težo napada belih figur! Rešitev št. 99 Pot do zmage črnega vodi v sodelovanju f-kmeta in navidez nemočnega lovca na robu šahovnice. Že prva poteza 1.. .f2! ne preseneti belega, ki pogumno zakoraka s trdnjavo na osmo vrsto 2.Tg8. Sedaj pa sledi presenetljiv in zmagoviti odgovor črnega 2...Lb I!! (seseda ne 2..TID 3.Tf8+ in beli zmaga). No, sedaj pa je beli na razpotju: na 3.T18+ sledi 3.. .Lf5 in f-linija je zaprta; na 3.Kbl: flD+ in v nadaljevanju črna dama z lahkoto obračuna z belo trdnjavo. Beli se je zato takoj vdal!