KN*£k,«A V CffiLiSJ
Leto 8 — Štev. 2
rti
^OSlP^
Liboje, marec-april 196i
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE
1. maj-praznik delovnih ljudi
Po vsem svetu praznujejo delovne množice ta veliki praznik. V državah, v katerih družbeni red krati pravice delovnih ljudi, delavci praznujejo ta praznik z mogočnimi manifestacijami, s katerimi zahtevajo priznanje pravic delovnim množicam. Žalostno je, da v tej napredni atomski dobi še obstojajo države, ki z vsemi sredstvi zabra-njujejo praznovanje tega veličastnega praznika delovnih množic.
Njihov družbeni sistem ne priznava 'delavoem miti najmanjših pravic, poslužuje se vseh mogočih oblik zatiranja svobodne miselnosti, če treba tudi z zapiranjem in mučenjem napredno mislečih vodu'te -1 jev delovnih množic.
Veličastno pa je praznovanje v državah s socialistično družbeno ureditvijo'. V teh državah vlada in ustvarja delovni človek. Praznovanje 1. maja je povezano z mogočnimi paradami, s katerimi proslavljajo delovni ljudje svoje uspehe na znanstvenem in kulturnem področju. Te mogočne manifestacije so dokaz, da ®o delovni ljudje sposobni ustvarjati novo napredno družbo, v kateri ni brezpravnosti.
Z veliko revolucijo .narodov Jugoslavije iso tudi naši delovni ljudje vzeli oblast v svoje rolke. Ogrom-
ni .so uspehi dela v ustvarjanju socialistične družbe. Zgrajeno je nešteto novih industrijskih objektov, novih elektrarn, socialistični sektor kmetijstva se nenehno izpopolnjuje, gradijo se ceste in modernizira ostali promet, gradijo se novia stanovanja. Vsi ti dosežki so porok izboljšanja našega življenja. V političnem življenju se z novimi ustavnimi določbami daje vedno več pravic delovnim množicam v neposrednem upravljanju z družbenimi sredstvi.
Naše praznovanje 1. maja je v znamenju jasne perspektive v bodočnost. Niaši oblastveni organi, naše družbene organizacije si nenehno prizadevajo izboljšati ekonomske pogoje, ki naj dajo našemu človeku višji življenski standard.
Jasno pa je, da mo ramo tudi mi v tem procesu ekonomskega dogajanja prispevati svoj delež dela in ustvarjanja.
Celotnemu kolektivu želimo, da zadovoljno proslavijo naš praznik dela.
K prazniku dela 1. maju čestita
Centralni DS in uprava Tovarniški komite Sindikalna podružnica Mladinska organizacija
V	prlimierjami s -prejšnjimi teti smo letos še kar z godla j zadeli obratovati in sicer 19. 3. 1964. Takio lahko trdimo, da so stroji stali le pri-Ibližnio 5 mesece, medtem je peč delala še do polovice januarja.
V	n-eohr-atavalniem času, to jie v zimskih mesecih, smo' med remontom temeljita poprav,iil celoten pogon naše tovarne liin obnovili tudi del peči. Tako ob ponovnem, pogonu nismo imeli kdio ve kakšnih težav'. Pričeli smo .izdelovati zidak n. f., votl-ak 1/1, nekaj votlaika BH 4/1 in nekaj Rp. polnil 18. Ostalih artiklov še za enkrat ne -moremo izdelovati, ker za njih še ni primerna glina v glinokopu, kjer pa naletimo tudi ina prve težave zaradi slabega vremena. Glina je tako razmočena, da delavci v glinokopu delajo zares pod težkimi pogoji, ker morajo večino materiala naložiti iin tudi nakopati ročno, kajti bager še ni prišel toliko v steno, da bi lahko nakopaval in natovarjal vagooičke s polno zmogljivostjo.
Nadalje naleti mio v glinokopu n,a težave že zaradi premikanja tirov na katerem isto j 1 bager, kar je na tako razmočenem terenu zelo oteiž-kiočeno delo. Med tem premikanjem moramo seveda ustaviti tudi stroje, ker ne moremo dovažati materiala in s tem izgubimo takoj nekaj tisoč enot proizvodnje.
Razveseljivo je pa, da srno začeli obnavljati maišo kuhinjo iin jedilnico, ki bo preurejena res higienična in lepa.
S kurjenjem peči smo letos začeli 28. 3. 1964 in že prihajajo iz nje prvi komadi naše proizvodnje. Moramo pa pripomniti, da je med prvo proizvodnjo že gotovih izdelkov precej loma, kar pa je popolnoma upr a vidljivo, že zaradi siame surove proizvodnje (surovina) in začetnega žganja (dokler se peč ne segreje).
čeravno plan proizvodnje predvideva začetek šele- 1. 4. 1964 -smo imeli v I. -tromesečju že 238.373 enot iin 4,671.160 din realizacije, kar pa se v glavnem nanaša na prodajo zaloge :i:z leta 1963.
Povprečna cena na leinoto- je v tem času 19,5 din n/a realizacijo is prevozi in 19,3 din na realizacijo brez prevozov.
Indeks realizacije prikazuje, da smo v iletu 1963 -imeli 6,363.712 din realizacije, dočim simo v L tromesečju letos zabeležili 4,671.160 dim realizacije -ali le 73.5 %, -kar pa ne smemo jemati za negativno, kajti iz leta 1962 je ostalo na zalogi precej več opečnih enio-t za prodajo v ■letu 1963, kot pa iz leta 1963 za prodajo v letošnjem -letu.
Povpraševanje po opečnih izdiel-k,ih za let-oišnje leto, je zelo veliko in upamo, da borno postavl jeni plan lahko dosegli, oziroma presegla, v kolikor nam bo pač naklonjeno vreme, od katerega je naša proizvodnja precej odvisna.
Če seštejemo vse potrebe gradbenih podjetij, iki smo jih do -danes sprejeli, znašajo te preko 16 milijonov eino-t, naš plan pa le 5,5 miiij-o-
Oba posnetka sta iz naše tovarne
nov en-o-t. Povpraševanje je -torej veliko.
Tako upamo, da bomo letos lahko zopet dokazali, -da znamo in hočemo dobro gospodariti is sreds-tvi, ki so nam za-upana in t-o v dobro nas vseh in skupnosti.
Kje za
(Nadalje vanje)
Za dvig proizvodnje je nujno potrebno spremljati v-salk izdelek od1 njegovega osnutka skozi vs-e faze dela do opreme iin ugotoviti, če je vsklajen s pogoji in možnoisti dela.
Pre.dno so končani-, delajo marsikateri izdelki precejšnje težave v procesu 'dela, posebno zaradi oblike. Pri izdelkih kot so sklede, vaze, solnice in podobno, limaimo najrazličnejše variante oblikovanja in die-kotiranja. Pri pripravi n-ovih -ob-lik je treba upoštevati posamezne standarde, ki že obstojajo. Ti standardi -so v velikosti -modelov, možnost transportiran ja (transporter, plan-ke, zaboji, prevoz ali prenos), velikost kapic, možnost nakladanja na vozičke, v peči volumen kapice nia m3 zasedenosti peči (proces žganja je najdražji v laistni cemii izdelka) -iin pddglazurn-o oziroma- naidglazurn-o slikanje. Upoštevati je treba prostornino nadglaznrne peči. Pni vsem tem so najbolj neprimerne oblike z veliko vogalov, -trebušaste oblike z dolgimi vratovi ali volumnostni kosi z velikimi -odprtinami.
IZVOLILI SMO NOVE SVETE EKONOMSKIH ENOT
Na podlagi 'sprejetega statuta podjetja, se je število ekonomskih enot zmanjšalo od 11 n,a 5.
Centralni delavski .svet je raž pisal volitve v svete EE na dan 15. 2. 1964.
V novo osnovane ekonomske enote iso ibili izvoljeni:
I.	Svet EE keramika
Svet EE keramika šteje 25 članov itn ®o bili izvoljeni naslednji:
1.	Godle r M arii ja
2.	Pajk Albina
3.	Dosedlia Anica
4.	Halieer Marija
5.	Vaš Stane
6.	Polanc Ernest
7.	Goilčar F ran e
8.	Krk Jerica
9.	Hišrpenger Emil
10.	Gola vseh Rudi
11.	Gominšek Jože
12.	Brglez Julijana
13.	Maček Martina
15.	Cilenšek Berta
14.	Vato h Mar i ja
16.	Avgustu: Ljubica
17.	Lednik Jože
18.	Novak Terezija
19.	Rom Maks
20.	Ju-rički Drago
21.	Lukež Maks
22.	Jagnič Rajko
23.	Krosi Anica
24.	Pin,ter Marija
25.	Planinšek Lizika.
Na prvi seji je bi.l izvoljen za predsednika tov. Polanc Ernest, o-d-delkovoidja struganne.
II. Svet EE uprava
1.	Gorenjak Milan
2.	Pražnikar Angela
3.	Bizjak Rudi
4.	Štanter Lojzka
5.	Drnovšek Elizabeta
6.	Kos Marija
7.	Šuler Jožica.
Na prvi seji je bila izvoljena za predsednico tov. Kos Manija, ohra-tov-na k-n j.i-g-o vodki n j a.
III.	Svet EE Opekarna Ložnica
L Kuret Srečko
2.	Tomšič Matija
5.	] ur ge c Ferdo
4.	Nedeljko Rozina
5.	Gačnik Jože
6.	Mirnik Cilka
7.	Hudovernik Jože.
Na prvi seji je bil izvoljen za predsednika tov. Kuret Srečko.
IV.	Svet EE usluge
1.	Rotar Alojz
2.	Drafcšdtč Vlado
3.	Hir-špenger Dušan
4.	Novak Drago
5.	Žagar Mino.
Na prvi seji je bil izvoljen za predsednika tov. Žagar Miro.
V.	Svet EE grafitni lonci
V tej enoti se niso vršile volitve, ker še Oiddblek ne obstoja. Ta oddelek bo formiran predviidloma v drugi polovici letošnjega leta in se -bodo volitve izvršile 'naknadno.
ostajajo osebni dohodki
Poglejmo samo solnike: kakšna je velikost modela napram končni obliki, koliko se mora gmote po1 nepotrebnem odvreči zaradi vogalov, kakšen je izmeček pri isušenju iin žgainju im končno še dodatno delo s pokrovom, vise to za zelo nizko ©eno v prodaji. Takšne in podobne izdelke moramo zamenjati z novimi, sodobnejšimi oblikami. Ravno tako so težave z reliefnimi oblikami, posebno z drobnim reliefom, M zaradi slabe kakovosti mavca, zelo hitro izgine iz modela. Če je pa že nujna talka oblika, je v kalkulaciji treba upoštevati vse te elemente, ki ovirajo normalni: proces dela.
Pni izdelavi modelov ni vseeno ali so za isti artikel ti modeli večji ali manjši, koliko prostora zavzemajo^ kako jih je mogoče .zložiti na delovno mizo ali v sušilnico. Zakaj je v.ečinia naših modelov prevelika?
Odgovor -na to je zelo kratek. Norma je določena ,za kg izdelanega mavčnega .modela. Pri izdelavi modelov pa nie računa jo is težavami, ki se poraja jo na delovnem mestu kjer ,se -mavčni modeli uporabljajo, ne pomislijo kakšne operacije se
vršijo z -njimi, kakšn-e težave ima delavec z prestav 1 jan j em, sestavljanjem, obračanjem in razstavljanjem teh modelov, koliko odvisne gmote ,mo-ra odstranjevati. Livar m-oria odliti: odvisno gmoto in še dvigati zelo težke modele. Značilni primer je model za okrasno skledo -št. 1414. Sed-aj, ko j-e modlel,a,-nn-a končen tri-rana na enem mestu, moramo upoštevati te momente, da -bo storilnost večja. Kvalitetno izdelan model bo tudi dal kvaliteten izdelek.
Velik -problem imajo čiis-tilke izdelkov v livarnii in is-truigarni zaradi nekvalitetne izdelave modelov, posebno spojnih -površin (primer: modeli za -ročke, zaradi debelih robov, luknjičavosti modela, neravnega dna posode lin podo-bmioi Ali ni moč doseči takšno storilnost, kot je v i-nozam-s-tvu, to je 2,5-fcrat večjo od naših postavljenih norm za čiščenje izdelkov? Golba Ibi morala hiti skrajn-o sredstvo samo -za zglajeva-Enj-e robov, ne pa kot pri nas za pranje izdelkov. Treba je več pozoiroo-s-ti pri izbiri mavca, -skladiščenju, pri določanju teži-mskih odnosov in mavca, pri vakuumiranju mavčne
gm-ote ter p-rii s-u-šenju m-o-del-ov.
Priprava šam-otnih kapic, ki je že dlo-liočenia .s standardnimi merami, ne poteka vedno po potrebi in planu. Koliiloinsiko jih je dovolj, asortime,n-t pa j-e pomanjkljiv. Ali ni tudi tukaj vzrok n-or-ma, -d-a s-e izogibljemo posameznih vrst kapic? Sedaj ko j,e že nekol-ik-o ustaljen program dela iin diolo-čein asortiment o-sn-ovnih izdelkov kot so: krožniki, rebraste sklede in skodelice, pa še vedno primanjkuje vrsto kapic ravno z-a te izdelke.
Pri nakladanju krožnikov z-a biskvitno žganje v kapice, ki so neprimerne zara-dii premera, se mnogo krožnikov o k ruši. Za krožnike št. 5 in 4 sploh nimamo kapice, te-mve-č jih nakladamo v (kapice zai krožnike št_3, po-sebno pri,-drugam žganju.
Še en primer: priprava kapic za drugo žganje su ven,ir jev. To s-o manjši li-z-dielki in čeravno jih delamo od- januar! jia on-e-se-c-a tega leta, še -sed-aj ni kapic z,a te izdelke. Vlagajo se celo v štirioglate kapice za krožnike št. 3.
(Se nadaljuje) Bauer ing. V.
Osnutek sedemletnega plana
(Nadaljevanje)
Leto	8 -4	m ti	J, -d-d	ti 5 lili
1964	1.066.000
1965	1.206.000
1966	1.306.000
1967	1.536.000
1968	1,706.000
1969	1,987.000
1970	2,122.000
2.	Predvidena investicijska vlaganja
Uspešne izpolnjevanje programa razvoja podjetja ibo tudli v bodoče zahtevalo znatna 'investicijska vlaganja.
Tabela na naslednji st rami prikazuje zamišljeni obseg in vire financiranja investicij.
Po posameznih letih bodo predvidoma izvršene naslednje investicije:
1964	— gradin ja skladišč za gotove keramične izdelke iin skladišč za grafitne krnice ter tehnični material, dopolnilne gradnje sanitarij, nabava peči za taljenje lošča, ureditev vodovoda in mahava stroja za vaeu-uim i ran j e mavca.
1965	— gradnja skladišč za surovine, ureditev garderobnih prostorov, začetek gradbenih del na rekonstrukciji tovarne Opeke, nabava sušilnice gradbenih del na rekonstrukciji tovarne opeke, nabava sušilnice za glino, povečanje -trato postaje, nabava oblikovalnih strojev za ploščice, glaziranega stroja za ploščice, nabava peči za žganje ploščic z ureditvijo energetskega vira ter nabava razne manjše opreme, nabava tovornih avtomobilov s prikolicami.
1966	— povečanje transformatorske postaje (Ložnica), .nadaljevanje del pri gradbeni preureditvi tovarne opeke, nabava membranske črpalke in zamenjava prodorne peči št. II. in IIT. (d-elno v tem letu).
1967	— povečanje oddelka livarne, rušenje okroglih peči- št1. I. in II. i-n adaptacija iteh prostorov. Obnova bobnov za mletje, nabava dveh sušilnic, gradnja silosov za surovine, nabava kotla za ogrevanje, nabava filter stiskalnic, avtomatov za skodelice, avtomatov za sklede, avtomatov za- krožnike, stroja za stiskanje ročk, dekor,n e peči in nadaljevanje idie.1 pri zamenjavi prede m ih peci II. in III.
1968	— nabava dveh sušilnic, na-dai jevan je z obnovo bobnov za mle tje, nabava gla-zirnega stroja^ mahava novega parnega kotila, in razne imiainjše opreme.
1969	— povečanje pisarniških prostorov z vzorčnim prostorom, grad-
nja voda za daljinski plin in nabava razne manjše opreme.
1970	— gradnja jedilnice, nabava tovornih avtomobilov, gradnja nove
peči za grafitne lonce, nabava treh sušilnic in razne druge opreme za livarno ter zamenjava dotrajane opreme.
Podjetje: Keramična industrija Liboje — Celje
INVESTICIJSKA VLAGANJA V LETIH 1964—1970
(v milijonih din)						
P r eidračuniska v r edinost		investicij	Viri financiranja			
		Oprema				
	A	=3^	ti	5 ‘S	1	s sl	cd	-d	J
Q ti	1 it	E	§ -ti	ti	i 11	N ti N	g 1	i -S
1964	89	54	12	3	20	50	—	25	14
1965	253	47	18	185	3	143	50	50	10
1966	135,5	50	—	102,5	3	55,5	40	40	—
1967	274,5	30	57,7	177	10	184,5	40	40	10
1968	180,5	80,5	100	—	180.5	—	—			
1969	97,5	25	60	2,5	10	97.5	—	—	—
1970	73	10	53	10	—	73	—	—	—
Skll-						
paj	1,103	196	281	580	46	784	150	155	34
Porcelan in keramika						
Leto	'T3 g&S Ph > >	-g cd ti &	& d i* ti-i >	35 cd O &	sl-E ^7 E	
1964	8.935	100	2.000	100	22,3	
1965	11.015	123,2	2,000	100	184	
1966	11.650	130,5	2.000	100	174	
1967	11.750	131,5	2.200	110	18.8	
1968	14.150	158.3	2.200	110	15,5	
1969	15.250	170.6	2.500	125	16.3	
1970	15,250	170,6	2.500	125	16.5	
5. REALIZACIJA PROIZVODNJE NA TRGU
A. Gospodinjska keramika
V.s-e države z razvito keramično industrijo imaj-o poleg porcelanske proizvodnje tudi močno r-azvito proizvodnjo iiiz bele liomčevine — fajan-se, to je proizvodnjo izdelkov v približno 'takšni kvaliteti, ko-t jo ima KIL. Normalni izdelki iz fajainse so precej cenejši od porcelanskih in so zato množičen artikel za široko potrošnjo. Izvedba rekonstrukcije, ki je v teku, bo omogočila serijsko proizvodnjo ,masovnih artiklov kot so to krožniki, -skodelice in še nekateri drugi izdelki: ter d-o-lo-če-n-o znižanje cen tem izdelkom. Prodajna cena je bila dos-lej ravno pri teh izdelkih v meso-razmerju s cenami porcelanskih izdelkov. Po korigiranju teh cen i-n z izboljšanjem kvalitete izdelkov ibo-do izdelki iz fajainse dobili na tržišču tisto mesto, ki ga imajo v drugih državah.
Realnost planiranega obs-ega proizvodnje nam potrjuje tudi primer-
java s predvidenim povečanjem v okviru panoge. Po-daj,am-o primerjavo med predvidenim obsegom proizvodnje v SFRJ in KIL.
Dejstvo, da je podjetju uspelo plasirati -dosedanjo proizvodnjo in da podjetje uspešno prilagaja asor-tiiman -svoje proizvodnje potrebam trga, (kar je potrebno tudi v bodoče), je jamstvo, da bo tudi, povečana proizvodnja uspešno realizirana.
Ta ugotovitev je tembolj zanesljiva, če upoštevamo, da se j-e- podjetje v letih 1962-1963 že -u-spešno afirmiralo na -zunanjem trgu. Dajemo- prikaz realiziranega -izvoza v zadnjih treh letih:
Leto Izvoz ton Izvoz
1961	2,9	2.445 $
1962	43,8	13.500 $
1963	117	37.000 $
Računamo, da bo podjetje v naslednjem obdobju doseglo v izvozu gospodinjske keramike vsaj take rezultate:
_o
o
1-4
g*
.9 >
1964	125	40.000 $
1965	134	43.000 S
1966	140	45.000 $
1967	150	48.000 $
1968	159	51.000 $
1969	165	53.000 $
1970	181	58.000 $
B.	Fasadne	ploščice
Po predvidevanjih strokovn jakov bodlo v letu 1970 znašale sikpine po trehe v padiniiih in fasadnih ploščicah 54500 ton. Od' 4e količine maj bli odpadli vsaj ena tretjima na fasadne ploščice. Ta predvidevanja bodo v letu 1970 znašale isikupne po-bodo verjetno realna, saj se ti izdelki v vedno večjem obsegu uporabljajo in to ne sarmo za fasade, tem več -tudi za oblaganje notranjih zidov, predvsem v javnih, kulturnih, industrijskih in trgovskih objektih. Predvideno količino te proizvodnje bo torej mogoče uspešno plasirati na trgu.
Z ozirom na 'to, da -se po programu obseg pmizvodinje opekarskih izdelkov iz leta v leto- manjšaj, z realizaoijo predvidene proizvodnje -na trgu ne bo itežav.
C. Grafitni lonci in livarski pribor
Grafitni lonci itn livarski pribor je bil doslej izključno predmet uvoza.
V preteklih petih letih je Mo v našo državo uvoženih sarmo grafitnih loncev 'naslednje količine:
1961	544 to-n
1960	391 to;n
1959	308 to,n
1958	223 iton
1957	235 ton
1956	124 ton
Predvideni obseg proizvodnje v KIL ne bo v -celoti pokril vseh potreb domačega trga im je zaito plas-man te proizvodnje zasiguran.
4.	PRESKRBA S SUROVINAMI IN POMOŽNIM MATERIALOM
V prejšnjih poglavjih predvidene spremembe v kvaliteti -izdelkov, bodo imele ,za posledico -določeno -spremembo v potrošnji surovin in pomožnih materialov. Te spremembe trenutno mi imiogoče oceniti Zato navajtamio materialno bilanioo- samo za -osnovne surovine in inajvažnejše pomožne materiale in to na osnovi obstoječe recepture.
0^5
•El
t/3
-o g
© c

Glina Govoc	500
Glina Dubraba	200
Glina B la tuš a	140
Glina mazalioa	120
Glina uvozna	100
Kadlin uvozni	640
Kremenčev -pesek	1.200
Živec natrijev	300
Bioiraks	40
Cinkom silikat	40
Pomožni material
Ogujest-alne gline	200
Gilps	160
Premog -lignit	8.600
Premog tu javi	800
Ele-tnična energija KwII 1,260.000
Večji del osnovnih surovim je na razpolago v zadostnih količinah pri domačih -dobaviteljih. Med uvoženimi materiali je večja postavka kao-lin. specialne vrste -glin-e, borakls, cir-kon. k-obald oksid in sulfat. Posebno poglavje predstavljajo dekorativni materiali, iko-t so- to barve, odlepki itd., ki -se danes v cello-ti uvažajo. Potrošnja teh materialov je v okviru -celotne panoge tako nizka, da skoraj ni: računati na njihovo domačo proizvodnjo. Izjema je le tekoča zlata barva, katero troši tudi steklarska industrija in industrija emajlirane po-sode. Zato se je z-a predelavo zlata v zlato tekočo barvo angažiral Zavod za -iz-radu no-v-•oaniica v Beogradu. Prvi rezultati so ohrabrujoči, -tako -da upravičeno računamo, da predelav-a zla-ta v inozemstvu ne bo več potrebna. Prav tak-o obstajajo realni izgliedi, -da bo rudnik .kaotina v Bratuncu v kratkem povečal proizvodnjo kaoiliina, tako -da se bo uvoz lahko zn-atno zinianjš-al.
P-otrošnja električne energije je relativno nizka, ker s-e velik -del delovni ih operacij opravlja še ročno. Zato v perspektivi .računamo -na povečanje električne energije po en-o-ti proizvoda.
Potrošnja toplotne energije j'e sorazmerno visoka. To je rezultat starih zastarelih p redom ih peči in žganja v okrogliili pečeh. Na večj-o potrošnjo toplotne energije vpliva tudi sedanji način žganja izdelkov v samotnih kapicah. S prehladom zganjaj v prodornih -pečeh na plošče in s postopno zamenjiav-o starih tipov pe-či, s-e ho potrošnja toplotne energije po enoti proizvoda zmanjšala!
5.	ZAPOSLENOST
Uvajanje mov-e mehanizacije v proizvodni proces ter zamenjavanje človeške s-il-e z mehanično silo-, bo omogočilo predvideni porast proizvodnje brez bistvenega povečanja števila zaposlenih. Ta proces pa bo zahteval bistveno spreminjanje notranje strukture zaposlenih din obsežno delo ma področju izobraževanja kadrov za konkretne naloge na posameznih -delovnih mestih.
Če upoštevamo vise te momente in prehod na 42-unmi teden, bo v naslednji li letih -število povprečno zaposlenih predvidoma naslednje:
o
-1
'P |
S §£
m s s
ti
1965	575	100
1964	590	102,61
1965	590	102,61
1966	590	102.61
1967	600	104,35
1968	600	104,35
1969	600	104.35
1970	600	104,35
	ZAKLJUČEK	
Predvideni gospodarski razvoj bo -poleg predvidenih, -sorazmerno ob is-ežnih investicijskih vlaganj, zahteval predvsem:
—	-da bodo investicijska vlaganja čimbolj vskl.ajena in učinkovita, je nujno, da -takoj pri stopimo k -dopolnjevanju obstoječih -načrtov in programov. Za tiste -dejavn-osti,, z-a katere programi še ne ob s ta j,a jo jih moramo takoj sestaviti;
—	prvenstvena naloga celotnega kolektiva naj bo: nenehno dviiganj-e produktivnosti -dela;
—	stalno naj se krepijo socialistični proizvodni odnosi in oblike gospodarjenja.
Strokovna ekskurzija po KIL
(N-adalj evanj e)
Okrogle peči
Uporabljajo -s-e lahko za, žarenje, žganje iin taljenje. So različnih izvedb oziraje se na njihovo osnovno funkcijo. Ogrevajo se lahko s kakršnim koli gorivom, trdim tekočimi ali plinastim, kar e odvisno oid višine temperature in ,materiala.
Toploto prenašamo na material:
Kondukciijsiko — z molekule na molekulo, kp-nvefcei-jsiko — s prenosom toplote celega telesa (plini, tekočine ali pa z obsevanjem).
Komorne peči
Ce material ne sme priti neposredno v stik z dimnimi plini, se uporabljajo okrogle komorne peči. Ogreti material zaščitimo pred1 * * * 5 6 7 * 9 10 vplivnim dimnih plinov z ognjevarnimi posodami ali samotnimi kapicami. Pri tem razlikujemo polnjenje hladne peči. pregrevanje, segrevanje na 'določeno 'temperaturo in
Na 22. rednem zasedanju delavskega sveta so bili sprejeti važni sklepi, ki jih -posredujemo- našim članom kolektiva:
1.	Centralnemu delavskemu svetu je bil predložen statut podjetja. Osnutek istaituta se je predhodno obravnaval po posameznih ekonomskih enotah, na sestankih osnovnih partijskih organizacij in na seji izvršnega odbora sindikalne podružnice, kjer so imeli člani kolektiva možnost izraziti svoje pripombe in mnenja pri posameznih -določbah Statuta. Na delavskem svetu so bile podane važne določbe statuta. Po živahni razpravi je bil statut kot važen akt podjetja, soglasno sprejet.
2.	Izvršnemu odboru 'sindikalne podružnice je bila odobrena dotacija iz sklada -sfcu-pine poraibe. Ta sredstva ho sindikalna podružnica črpala za oddih in kulturno dejavnost članov kolektiva.
3.	Iz področja HTV službe je bil sprejet predlog HTV komisije glede naibave .zaščitnih sredstev. Predlog je bil sestavljen v okviru finančnih možnosti podjetja. Sprejet je bil tudi predvideni plan del-a HTV službe v podjetju za tekoče leto 1964.
4.	Razprava o predlogu za odisto-pitev dola sklada za kadre okrajnemu skladu za šolstvo je bila zelo živahna. DS je sklenil, da se odstopi okrajnemu skladu za šolstvo 1% sredstev za kadre, 1,5 % -sklada pa naj -bi se uporabilo za usposabljanje kadrov v podjetju. Delavski
držanje na doliočend temperatbri, nato pa postopno hlajenje in izpraz-njevanjie peči. Pri pomovnem polnjenju peči se veis proces ponovi.
Tloris -ko-mone je lahko okrogel ali štirioglat. Kurišča pri okroglih pečeh na trdo gorivo so razmeščena enakomerno po obodu peči, pri štirioglatih pečeh pa so kurišča samo na kratkih ali pa na obeli daljših straneh. Pri okroglih pečeh na trdo gorivo so kurišča vgrajena pred stenami peči (plinasta ali pa tekoča goriva pa vbrizgamo v peči). Število ku rišč j-e od visno -od velikosti peči ter njenega namena. Kadar v obratu dela več peči naenkrat, lahko del toplote izgorelih plinov uporabimo za segrevanje materiala v drugi peči. Te -peči so- med se-ibolj povezane s kartal i. Navadno sestoje iz dveh etaž ali komor, ki sta elna nad druigo. Tu se v zgornji etaži. ki jo ogrevajo -dimni plini spiod-
svet smatra, da naj bi se ta prispe-
vek odvajal v drugi polovici leta,
to je po zaključku poizkusne pro-
izvodnje.
5.	DS s-e strinja s preureditvijo občasnega kredita v višini 155,000.000 din v kredit za trajna obratna sredstva, z odplačilno -d-obo 10 let in odobri zadolžitev pri KB Celje. Skušajo naj doseči daljšo dobo odplačila.
6.	Delavski svet odobri koriščenje rezervnega sklada, oziroma začasni prenos -sredstev, zaradi izplačila OD s tem, -da se iz-pos-oj en-a sredstva vrnejo skladu, čim jc na žiro računu dovolj skladov.
7.	DS je pristal, -da podjetje vloži
največ 20 % obveznega rezervnega skl-aida po ZR za ilet-o 1963 v vezane depozite pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani za -dobo 3 let.
9.	Delav-ski -svet je -sklepal o dopolnitvah finansiranja osnovnih sredstev, o dopolnitvi ustano-vn-e -po godbe poslovnega združenja — Teh-no-Impeks, o raznih izplačilih ter o -rešitvah nekaterih prošenj in pritožb.
10.	Že -na 21. rednem zasedanju DS jie bila razprava glede ukinitve toplega obroka-. Anketa je jasno pokazala, -da člani kolektiva želijo, -da -s-e topli -obrok malice ukine-, in da se ponovno ustanovi tovarniški bife. Sprejeli smo sklep-, da se s 1. V. 1964 uikin-e topli obrok. Komisija za -družbeno prehrano naj uredi v-s-e potrebno glede organizacije- v poslovanju bifeja.
nje etaže, žge porcelan brez glazure t, j. bi-skvitno. V zgornji etaži je temperatura vedno znatno nižja kot v s-podnji (okrog 960° C). V spodnji etaži -pa dosežemo znatno višjo temperaturo: od. 1300—1500° C.
Dno peči je grajeno rešetasto (majhne odprtine), spojeno s horizontalnim (vodoravnim) kn nalom, ki preide v steni peči v vertikalni kanal, ki vodi dimne pline iz -spodnje etaže v zgornjo. Iz kurišč potuje plamen v -peč med prepreko in zi-do-m, potuje do -stropa -peči, se vrača m-e-d samotnimi kapicami nazaj do -d-na peči -in prehaja -skozi ka-n-al v vertikalni kanal. Od tu pa potuje v zgornjo etažo, niato pa skozi dimnik v zrak.
V spodnji kamioni ali etaži se izdelki glazurno- žgejo. V zgornji etaži s-e opravlja prvo ali biskvitno žganje izdelkov, -pri peči z več etažami pia -se bl-ago delno -od-žge ali sam-o posuši-. Kurjenje peči-, oz. žganje blaga, s-e odvija tako, -d-a napo,In-jemo peč z izdelki zazidamo (vhodna vr-ataj 'z dvojnim zi-do-m im z-ažgemo ku rišča. V začetku moraim-o počasi nalagati na kurišča, ker izdelki -še vs-elbujtejo -do-lo-če-n odstotek vlage, ki -s-e -mora -odstraniti le počasi, talko- da -izdelki n-e -popokajo. Pazljivo je treba kuriti do 900I>C. Material j-e -s-edaj izgubil v-s-e mehanično in kemijsko ve-za-mo vodo-, končani so v glavnem kemi jski procesi, ki se (odvijajo v keramičnem materialu iin ni ve-č nevarnosti deformacij. Pot-elk -kurjenja -oz. žganja b-l-aga pa kontroliramo z Seigerjevi-mi stožci -aili pa pi-rometri. To- so -instrume-n-ti, s katerimi -merimo temperaturo. Segerjeve -stožce damo- v peič na več mestih in jih ,m-ed kurjenjem opazujemo skozi -odprtim-e. ki -so v ta namen vgrajene v peči. Uporabljamo vedno več -stožcev, -naj-mamj po 3 pri e-ni odprtini, po katerih s-e orientiramo-, če -pravilno kurimo-. Prvi sv-arilnii -stožec nas oipoizia-rja, da se -bližamo zaželeni temperaturi. Temperaturo-. ki j-e potrebna, -dia so izdelki -dobro -odžgani (upo-rab-ni), nam pokaže drugi, glavni stožec. Tretji, svarilni is-toižec n-as -opozarja n-a stopnjo temperature, pri kateri s-e blago prežge.
Ko p-ad-e glavni -stožec, tio temperaturo še nekaj časa zadržimo, da -se i-zemači po- vsej peči. Nato prenehamo kuriti in pustimo-, da se peč počaisi ohlaja. Pred tem zapremo- vse dovode hladnega z-naka. Šele po dveh -ali več dneh, kar je odvisno od žganega -materiala, zopet počasi odpiramo dovode zraka. Ko- se peč zadosti ohladi j-e -odpremo in iz-pr-aznemo. Pri ponovnem polnjenju se postopek pono-vi.
Centralni delavski svet je sklenil!
_____________ Tališče SK
Št. °C št. »C	Št. »C št. »c
OGNJESTALNO GRADIVO
Za izdelavo metalurških peči, keramičnih peči in vseh tistih naprav, ki vzdrže visoke temperature in razne obtežitve pri teh temperaturah, uporabljamo -oign j-estalnio- ali ognje odporno gradivo. Ognjeodpor-no gradivo je naravno ali umetno gradivo, ki pod določenimi pogoji kot: pri učinkovanju močnih temperaturnih sprememb, vročih plinov, razstopin kovin, žlinider. stekla iitd., ohrani v glavnem svoje osnovne lastnosti. Tališče oziroma zmehčišče, to je tisti- temperaturni interval, pri katerem se prične gradivo mehčati iin postane ne uporab-no, ne sme biti pod' 1580°-C.
1.	ne -srne is-e taliiit ali mehčati;
2.	ne sme se krušiti ali pokati;
3.	raztezanje ali krčenje materiala mora biit minimalno;
4.	ne sme prevajati toplote;
5.	ne s,me prepuščati plinov iin tekočin ;
6.	biti mora odporen proti mehaničnemu drgnjenju:
7.	ne sime komično učinkovati ma snov, is katerimi prihaja v dotiki).
Takega materiala, ki bi stoodstotno ustrezal našim zahtevam, seveda še nimamo. Imamo pa precej surovin, ki mas zadovoljujejo v prvih šestih točkah. Sedma točka pa je v glavnem odvisna od kemične sestave iin narave, is katerimi prihaja ognjes-talno -gradivo v dotik.
OCENITEV OGNJESTALNEGA GRADIVA IN GLAVNE NJEGOVE LASTNOSTI
1.	Zmehčišče
Ognjes-talno gradivo je zmes raznih snovi, ki se tale pri različnih temperaturah in pravzaprav nimajo ostrega zmehčišča, ampak takio talilno območje, v katerem se prične masa mehčati.
Zmehčišče pri nekaterih vzorcih je odvisno od hitrosti segrevanja, atmosfere v peči, velikosti in oblike telesa. Zato se iz-meh-či-šče snovi da najbolje meriti -s primerjalnimi Se-gerjevimii stožci, ki so narejeni iz keramične mase kot material, ki1 ga preizkušamo.
Kako določimo zmehčišče s Seger-jievimi Istožoi?
Iz materiala, ki ga -h-očemo preizkusiti, n,uredimo majhne stožce ali prizme, podobne Segerjevim stožcem. iNaito tak stožec dbemem s primerjalnimi (Segerjeviimi) stožci, sie-grevarno do različnih temperatur. Ogn-jestal-no-st materiala, ki ga preizkušamo, velja za -tisto temperaturo, pri kateri j-e oblika preizkusnega stožca najbolj podlobna- priimer-jalin-em-u Seg-erjevemu stožcu. Stožec j-e raztalj-en, ko -ste mu vrh poveis-i tako daleč, da s-e ostri robovi stožca zabrišejo. Tedaj s-e stožec tudi vidimo -sesede. Segerj-ev stožec označujemo s SK ali POE (Pyro-meitiric Gone Egua valent).
022	600	07a	960
021	630	06a	980
020	670	05-a	1000
019	690	04a	1020
018	710	03a	1040
017	730	02 a	1060
016	750	01-a	-1080
015a	790	la	1100
014a	845	2a	1120
013a	835	3a	1140
01:2a	855	4a	1160
01 la	880	5a	1180
OlOa	900	6a	1200
09ia	9-20	7	1230
08a	940	8'	1250
2.	Zmehčišče po-d1 pritiskom Opeka- v pečeh je vedno- tudi mehansko obremnjena, ker morajo zidovi nositi te-žo-. Zmehčišče pod- pri tilslko-m -določimo na ta način, dia v poskusni peči poskus -obremenimo (navadno is težo 2 kg/om2) im opazujemo-, kdaj se bo vzorec deformiral za 20 % ,t. j. sesedel za eno petino svoje višine. Zmehčišče pod pritiskom je močno o-dvi-snio -od velikosti zrin v opeki, -o-d poroznosti trn gostote te-r io-d stopinj-e žganja- opeke. Glina in -š-aimiatni material ista z-e-to- občutljiva in s-e jiim-a po-d' pritiskom tališče zniža za 100° im več. Pri silikat opeki -pa pritisk niim-a vpliva na tališče.
3.	Stalnost prostornine
'Ognj-esta-l-ni material s-e pri visokih temperaturah krči -alli pa razteza. Ti dve lastnosti imata lahko za material, če nastopa v velikih količinah. razne -neugodnosti. Tako nastajajo pri premočnem krčenju v zidovju špranje, močno raztezanje pa povzroča med kosi opeke pritisk, zaradi katerega se npr. oboki lahko zrušijo.
Stalnost prostornine določam O' tako, da vzorec -segrevamo -do visoke temperature in z dilatoimetrom merimo, kako s-e -spreminjajo ra-zse-ž-n-as-ti vzorcu. Večina oign jestaln ega materiala se v vno-čini krči. Stopnja krčenja je v glavnem od-visn-a od priprave im stopnje žganja materiala. Porozniejše gradivo se močneje krči kot jedrnat material. Od dobre Samotne opeke s-e zahteva, -da se po dvournem -segrevanju pri 1400° C ne skrči več kot za 1 %,
4.	Odpornost proti naglim temperaturnim spremembam Ognjes-tatni material j-e izpostavljen naglim temperaturnim spremembam (predvsem v fužin-arstvu). Pri tlakih naglih menjavah temperature obstoja nevarnost, da oignje-stalaai material razpoka. Zato je odpornost proti naglim tempera turnim
9	1:280	29	1650
10	1300	30	1670
11	1520	51	1690
12	1350	32	1710
13	1380	33	1730
14	1420	34	1750
15	1435	35	1770
16	1460	36	1790
17	1480	37	1825
18	1500	38	1850
19	1520	39	1880
20	1530	40	1920
26	1580	41	1960
27 28	1-610 1630	42	2000
spremembam zelo važna l-astnost ognj-estalnega materiala,
Odpornost preizkušamo na dva načina:
_a) Opeko segrevamo npr.:	na
850°'C in jo za nekaj minut potopimo v vo-do. Naito pogledamo, če sio v njej nastale r-az-poke. Č)e jih -ni, opeko ponovno segrevamo- in zopet pomočimo v vodo. To -delamo toliko časa, idoMer s-e -opeka sama ali -pa med p-ns-ti me zdrobit Dobra vrsta opeke -mora zdržati precej takih segrevanj.
b)	Iz ognj-esta-lniega materiala naredimo kocke in jih segrevamo ma 12006C. Nato j-ih vzamemo iz peči in jih postavimo maliladnio -podlago.
Odpornost j-e v glavnem odvisna od toplotnega razteznega koeficienta in o-d stalnosti prostornine.
M. M
-iiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiii
NAŠ KALKULANT
Lovec na podatke
Strokovna ekskurzija po KIL i
Okrogle peči
Uporabljajo se lahko za, žarenje, žganje iin taljenje. So' različnih izvedb oziraje se na njihovo osnovno funkcijo.. Ogrevajo se lahko s kakršnim koli gorivom, trdim tekočim ali plinastim, kar e odvisno od višine temperature in ,materiala.
Toploto prenašamo na material:
Koudukaijsko — z molekule na molekulo, konvekcijsiko — s prenosom toploite celega telesa (plini, tekočine ali pa z obsevanjem).
Komorne peči
Ce material ne sme priti neposredno v stik z dimnimi plini, se uporabljajo okrogle komorne peči. Ogreti material zaščitimo pred vplivom 'dimnih plinov z ognjevarnimi posodami ali Samotnimi kapicami. Pri tem razlikujemo 'polnjenje hladne peči, pregrevanje, segrevanje na 'določeno 'temperaturo in
Na 22. rednem zasedanju delavskega sveta so bili sprejeti važni sklepi, Iki jih posredujemo, našim članom kolektiva:
1.	Centralnemu delavskemu svetu je bil predložen statut podjetja. Osnutek statuta se je predhodno obravnaval po posameznih ekonomskih enotah, na sestankih osnovnih partijskih organizacij in na seji izvršnega odbora sindikalne podružnice, kjer so imeli člani kolektiva možnost izraziti svoje pripombe in mnenja pri posameznih določbah Statuta. Na delavskem svetu so bile podane važne določbe statuta. Po živahni razpravi je bil statut kot važen akt podjetja, soglasno sprejet.
2.	Izvršnemu odboru sindikalne podružnice je bila odobrena dotacija iz sklada .skupne porabe. Ta sredstva bo sindikalna podružnica črpala za oddih in kulturno dejavnost članov kolektiva.
3.	Iz področja HTV službe je bil sprejet predlog HTV komisije glede nabave zaščitnih .sredstev. Predlog je bil sestavljen v okviru finančnih možnosti podjetja. Sprejet je bil tudi predvideni plan dela HTV službe v podjetju za tekoče leto 1964.
4.	Razprava o predlogu ,za odlsto-piitev dela sklada za kadre okrajnemu skladu za šolstvo je bila zelo živahna, DS je sklenil, da se odstopi okrajnemu skladu za šolstvo 1% sredstev za kadre, 1,5 % sklada pa naj bi se uporabilo za usposabljanje kadrov v podjetju. Delavski
držanje na določeni temperatbri, nato pa postopno hlajenje in izpraz-njevanje peči. Pri ponovnem polnjenju peči se ves proces ponovi.
Tloris komore je lahko okrogel ali štirioglat. Kurišča pri okroglih pečeh na trdo gorivo so razmeščena enakomerno po obodu peči, pri štirioglatih pečeh pa so kurišča samo na kratkih ali pa na obeh daljših straneh. Pri okroglih pečeh na trdo gorivo so kurišča vgrajena pred stenami peči (plinasta ali pa tekoča goriva pa vbrizgamo v peči), število kurišč jie odvisno od velikosti peči ter njenega namena. Kadar v obratu dela več peči naenkrat, lahko del toplote izgorelih plinov uporabimo za segrevali je materiala v drugi peči. Te peči so med sebe! j povezane s kanali. Navadim sestoje iz d veh etaž ali komor, ki sta eln.a nad drugo. Tu se v zgornji etaži1, ki jo ogrevajo dimni plini spod-
svet smatra, da naj bi sc .ta prispevek odvajal v drugi polovici leta, to je po zaključku poizkusne proizvodnje.
5.	DS se strinja s preureditvijo občasnega kredita v višini 155,000.000 din v kredit za trajna obratna sredstva, z odplačilno dobo 10 let in odobri zadolžitev pri KB Celje. Skušajo naj -doseči daljšo dobo odplačila.
6.	Delavski svet odobri koriščenje rezervnega sklada, oziroma začasni prenos sredstev, zaradi izplačila OD s tem, da se izposojena sredstva vrnejo skladu, čim je na žiro računu dovolj skladov.
7.	DS je pristal, da podjetje vloži največ 20 % obveznega rezervnega sklada po ZR za ileto 1963 v vezane depozite pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani za .dobo 5 let.
9.	Delavski sv-et je sklepal o dopolnitvah finansiranja osnovnih Sredstev, o dopolnitvi ustanovne po godbe poslovnega združenja — Teh-no-Impeks, o raznih izplačilih ter o rešitvah nekaterih prošenj in pritožb.
10.	Že na 21. rednem zasedanju DS jie bila razprava glede ukinitve toplega obroka. Anketa je jasno pokazala, da člani kolektiva želijo, da se topli obrok malice ukine, in da se ponovno ustanovi tovarniški bife. Sprejeli smo sklep, da se s 1. V. 1964 ukine topli obrok. Komisija za družbeno prehrano naj uredi vse potrebno glede organizacije v poslovanju bifeja.
nje etaže, žge porcelan brez glazure t. j. biskvitno. V zgornji etaži je temperatura vedno znatno nižja kot v spodnji (okrog 960® C). V spodnji etaži pa dosežemo znatno višjo temperaturo: od 1500—1500° C.
Dno peči je grajeno rešeta sto (majhne odprtine), spojeno s horizontalnim (vodoravnim) kanalom, ki preide v steni peči v vertikalni kanal, ki vodi dimne pline iz spodnje etaže v zgornjo. Iz kurišč potuje plamen v peč med prepreko in zidom, potuje do istrojpa peči, se vrača med Samotnimi kapicami nazaj do -dina peči in prehaja skozi kanal v vertikalni kanal. Od tu pa potuje v zgornjo etažo, nato pa skozi dimnik v zrak.
V spodn ji' komori ali etaži se izdelki glazurno žgejo. V zgornji etaži se opravlja prvo ali biskvitno žgan je izdelkov, pri peči z več etažami pia se blago delno odžge alii samo posuši. Kurjenje peči1, oz. žganje blaga, se odvija tako, da napolnjeno peč z izdelki zazidamo (vhodna vrata) z dvojnim zidom im zažgemo kurišča. V začetku moratmo počasi nalagati na kurišča, ker izdelki še vsebujejo 'določen odstotek vlage, ki se mora .odstraniti le počasi, talko da izdelki ne popokajo. Pazljivo je treba kuriti do 900(>C. Materiali je sedaj izgubil vse .mehanično in kemijsko vezano vodo-, končani so v glavnem kemijski procesi, ki se odvijajo v keramičnem materialu im ni več nevarnosti deformacij. Potelk kurjenja oz. žganja blaga pa kontroliramo z Seigerjevimi stožci ali pa pirometri. To so instrumenti. s katerimi merimo temperaturo. Segerjeve stožce damo v peč na več mestih in jih med kurjenjem opazujemo skozi odprtine, ki' so v ta namen vgrajene v peči. Uporabljamo vedno več stožcev, najmanj po 3 pri eni odprtini, po katerih se orientiramo, če pravilno kurimo.. Prvi svarilni .stožec nas opozarja, da se bližamo zaželeni temperaturi. Temperaturo'. ki je .potrebna, da so izdelki dobro odžgani (uporabni), nam pokaže drugi, glavni stožec. Tretji, svarilni stožec nas opozarja na stopnjo temperature, pri kateri se blago prežge.
Ko pade glavni stožec, to temperaturo še nekaj časa zadržimo, da se izenači po vsej peči. Nato prenehamo kurati in pus timo., .dla s.e peč počasi ohlaja. Pred tem zapremo, vse dovode hladnega znaka. Šele po dveh ali več dneh, kar je odvisno od žganega materiala, zopet počasi odpiramo dovode z raka. Ko. se peč zadosti ohladi je odpremo in iz-praznemio. Pri ponovnem polnjenju se postopek ponovi.
Centralni delavski svet je sklenil!
OGNJESTALNiO GRADIVO Za izdelavo metalurških peči, keramičnih peči in vseh tistih naprav, ki vzdlrže visoke temperature itn razne obtežitve pri teh temperaturah, uporabljamo oignještalmo' ali ognje odporno gradivo. Ognjeodpor-no gradivo je naravno ali umetno gradivo, ki ,poid določenimi pogoji kot: pri učinkovanju mračnih temperaturnih sprememb, vračih plinov, razstopin .kovin, žlinder, stekla itd, ohranil v glavnem svoje osnovne lastnosti. Tališče oziroma zmehčaš če, to je tisti temperaturni interval, pri katerem se prične gradivo mehčati itn postane ne uporabno, ne sme biti poid1 1580°'C.
1.	ne sme ise taliiit ali mehčati;
2.	ne sme se krušiti ali pokati;
3.	raztezanje ali krčenje materiala mora .bdit minimalno;
4.	ne sme prevajati toplote;
5.	ne sme prepuščati plinov iin tekočin ;
6.	biti mora odporen proti mehaničnemu drgnjenju;
7.	ne sime kemično učinkovati nia snov, is katerimi prihaja v dotifco.
Takega materiala, ki hi stoodstotno ustrezal našim zahtevam, seveda še nimamo. Imamo pa precej surovin. ki nas zadovoljitjejo v prviih šeistih točkah. Sedma točka pa je v glavnem odvisna od kemične sestave iin narave, s katerimi prihaja ogn j esta! no gradivo v dotik.
OCENITEV OGNJESTALNEGA GRADIVA IN GLAVNE NJEGOVE LASTNOSTI 1. Zmehčišče
Ognjesta]no gradivo je zmes raznih snovi, ki se tale pri različnih temperaturah in pravzaprav ni.ma-jo ostrega zm.eheišča, ampak takio talilno območje, v katerem se prične masa mehčati.
Zmehčišče pri nekaterih vzornih je odvisno od hitrosti segrevanja, atmosfere v peči, velikosti in oblike telesa. Zato se izmehčišče snovi da najbolje meriti ,s primerjalnimi Se-gerjev.imii stožci, ki so narejeni iz keramične miase kot material, ki1 ga preizkušamo.
Kako dotočimo zmehčišče s Seger-jeviimi Istožoi?
Iz materiala, fci ga hočemo preizkusiti1, naredimo majhne stožce ali prizme, podobne Segerjevim stožcem. iNaito tak stožec obenem ,s primerjalnimi (Segerjeviimii) stožci, segrevamo do .različnih temperatur. Ognjestalnost materiala, iki ga preizkušamo, velja za tisto temperaturo, pri kateri j.e oblika preizkusnega, stožca najbolj podldhnia. primerjalnemu Segerjeveimu stožcu. Stožec je raztaljen, ko ,se mu vrh .povesi tabo daleč, da s,e ostri robovi istož-oa zabrišejo. Tedaj se stožec tudi vidno sesede. Segerjev stožec označujemo s SK ali PCE (Py nometrlic Cone Egiuivalent).
Tališče SK
Št. »C - St. °C	Št. «C Št »C
600	07a	960	9	1080	29	1650
650	06a	980	10	1300	30	1670
670	05.a	1000	11	1320	31	1690
690	04a	1020	12	1350	32	1710
710	05a	1040	13	1380	33	1750
730	02a	1060	14	1420	34	1750
750	Ol.a	.1080	15	1435	35	1770
790	la	1100	16	1460	36	1790
845	2a	1120	17	1480	37	1825
835	3a	1140	18	1500	38	1850
655	4a	1160	19	1520	39	1880
880	5a	1180	20	1530	40	1920
900	6a	1200	26	1580	41	1960
920	7	1230	27	1610	42	2000
940	8	1250	28	1630		
022 021 020 019 018 017 016 Q15a 014a 013a 012a 01 l,a 01 Oa 09ia 08a
2.	Zmehčišče pod pritiskom Opeka v pečeh je vedno tudi mehansko o/bremnjena, ker morajo zidovi nositi težo-. Zmehčišče pod'pri tislko.m določimo ,na ta način, da v poskusni peči posikus obremenimo (navadno is težo 2 fcg/om2) in opazujemo, kdaj sie ho vzorec deformiral za 20 % t. j. sesedel za eno petino svoje višine. Zmehčišče pod pritiskom je močno odvisno od velikosti zrn v opeki, od. poroznosti ,i,n gostote ter od stopnje žganja, opeke. Glina in .samotni materiali ista zelo občutljiva in se jima pod pritiskom tališče zniža za 100° :in več. Pri silikat opeki pa pritisk niima vpliva na tališče.
3.	Stalnost prostornine
Ogn j es talni material ise pri visokih temperaturah iknči .alli p,a razteza. Tii dve lastnosti imata lahko za material, če nastopa v velikih količinah, razne neugodnosti. Tako nastajajo pril premočnem krčenju v zidovju špranje, močno raztezanje pa povzroča med kosi opeke pritisk, zgradi katerega se npr. oboki lahko zrušijo.
Stalnost prostornine določamo tako, da vzorec isegrevamo 'do visoke temperature iln z ditatotmetrom merimo, kako se ispramin ja j o razsežnosti vzorca. Večina ognjestaln.ega materiala se v vročini krči. Stopnja krčenja je v .glavnem odvisna od priprave im stopnje žganja materiala. iPo.roznejše gradivo se močneje krči kot jedrnat material. Od dobre samotne opeke se zahteva, da se po dvournem segrevanju pri 1400° C ne skrči več kot z,a 1 %.
4.	Odpornost proti naglim temperaturnim spremembam
Ognjestatni material je izpostavljen naglim temperaturnim spremembam (predvsem v fužinnrstvu). Pri takih nagli,h menjavah temperature obstoja nevarnost, dla oignje-stalmi material razpoka. Zato je odpornost proti naglim tempera!urnim
spremembam zelo važna lastnost ogn j es tal nega materiala.
Odpornost preizkušamo na dva načina:
_a) Optiko segrevamo npr.:	n,a
830°'C in jo za .nekaj minut potopimo v vodo. Nato pogledamo, če sio v njej nastale razpoke. Č)e jih ni, opeko ponovno segrevamo in zopet pomočimo v vodo. To delamo toliko časa, dokler se opeka sama ali pa med prsti ne zdrobi. Dobra vrsta opeke mora zdržati precej takih segrevanj.
b)	Iz ognjestalnega materiala naredimo kocke in jih segrevamo na 1200®C. Nato jih vzamemo :iz peči in jih postavimo na-hladno .podlago.
Odpornost je v glavnem odvisna od toplotnega razteznega koeficienta din od’ stalnosti prostornine.
M. M
'Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAŠ KAIKILAVT
iLm »
Lovec na podatke
Problemi izdelave pigmentov
Predin© borno ipo objavi »Strokovna ekskurzija« po KIL prešli na delo slikarje, je prav, da se seizmanii-mo s problemi izdelave pigmentov (barv).
Za domačo proizvodnjo pigmentov, za potrebe proizvodnje FAP in problemi s to proizvodnjo.
1. SPLOŠNO O IZDELAVI PIGMENTOV
Barvni pigmenti so koncentrat več kovinskih oksidov, medsebo j no mešani v različnih odnosih. Pigmenti so osnova za izdelovanje pod/glazur-niih barv, barvnih glazur, barvnih mas in nadiglazunrnih barv. Postopek za proizvodnjo teh pigmentov je načelno v naslednjelm: Splošna načela naj se pridržujejo.
a)	Prvi pogoj je, da iso surovine popolnoma čiste, oziroma kvaliteta osnovnih komponent (še posebej SuOi, ZuO. Fe*Os. SoO) mora biti prvovrstna, iker od kvalitete osnovnih komponent zavist kvaliteta pigmentov, seveda natančnost in čistoča dela v procesu pro izvodil je ne sme biti zanemarjena.
h) Vse surovine morajo biti suhe in fino mlete.
c)	Suho mešanje fino mletih komponent mora biti najboljše (v bobnih za suho mešanje).
d)	Kalcinacija mešanice1 komponent nia točno določeni .temperaturi.
e)	Droibljenje, potem pa mletje kalcimirane mešanice do najfinejše granulacije.
f)	Pranje pigmenta do popolnoma čiste vode, nato pa sušenje in pu'1-vaniiziiranje.
2. PROBLEMI ZA OSTVARITEV DOMAČE PROIZVODNJE PIGMENTOV
Kot je razvidno iz toč. t pod h) -e) in f) je največ problemov, k ibi se pojavili v mletju in sušenju bodisi surovin za pripravo pigmentov ali pa surovih pigmentov.
Kljub temu, da podjetje razpolaga z večjim številom bobnov za mletje, se ti bobni velikokrat koristijo kot rezervoarji. Zaenkrat je še vedimo nerešen problem mletja, ki pa je rešljiv vsaj za prvo fazo v tej proizvodnji, t. j., mletja surovin z boljšim koriščenjem bobnov, da, ne rečemo mialksdimialuim.
Drugi del v tej fazi je filtriranje im sušenje mletih surovin. Kje izva-jiaitli to delo (brez vlaganja finančnih sredstev) je za izdaj problem,.
Tretja faza je mešanje suhih surovin. To delo bi se lahko opravljalo (za začetek) ročno z večkratnim sejanjem mešanice. Žganje (kalcinacija) pigmentov bi ®e vršilo v obstoječih pečeh. Problem je edino
pri pigmentih, ki se morajo1 žgati na višji temperaturi, kakor je naša žgaiina temperatura. Mletje kialdiini-ranega pigmenta -na kolodrobu, kot predpriprava za mletje v bobnih, ki so s,e s kalcinacijo toliko strdili, da jilh mi mogoče mleti v boibnih brez predhodnega drobljenja. Drobljenje kot problem navajam samo radi tega, ker bi /drobilec moral biti iz kamna ne pa železa.
Problem mletja pripravljenega pigmenta v bobnih, je problem samo v toliko, ker ni mogoče v istih bobnih mleti surovino iu gotov pigment.
Po mletju je treba pigment prati do popolnoma čiste vodie (? pitna voda) in ponovno se srečamo s te-
žavo filtriranja in sušenja opranega pigmenta.
Manjše težave s©: posoda za pranje pigmentov, skladišče pripravljenih surovin. Tudi prostor za tozadevno proizvodnjo je problem, ki ga ibo treba rešiti, če mislimo osvojiti to proizvodnjo.
3.	Zadeva postaja toliko bolj resna, če pogledamo vsaj orientacijsko Letno potrebo pigmentov siamo za proizvodnjo planiranih 400 ton fasadnih ploščic za 1964 leto. Izhajamo iz normativa da 1 kg fasadnih ploščic rabi 0,5 % pigmenta.
Celo zadevo je treba tudi pregledati .z ekonomskega stališča.
Izračun potreb je potem naslednji:
a)	Rumen
b)	Zelen
c)	Siv
d)	Rjav
e)	Črn
f)	Drap
Povprečna cenia za 1 kg pigmenta znaša 10,5 DM.
Omenjeni pigmenti sio predvideni za uporabo pri proizvodnji fasadnih ploščic po informacijah dne 1963.
Če izhajamo is .potrebo za ca. 2.000 kilogramov pigmentov s povprečno ceno od 10.5 DM/kg je skupni znesek
21.000	DM ali 5,250$ ali 3,937.500 obroč, dinarjev
kar znaša za 1 kg 1.968 ohrač. dinarjev.
Tej vsoti je treba še dodati spremljajoče stroške, carino, prometni davek ter osi tale manipulativne stroške ca. 36 % (inajvišji 45 %, najnižji 36,5%, bar je odvisno od količine). Potem je račun naslednji:
Vrednost 2.000 kg pigmentov	3,937.500 dev. din
Carina, prometni davek iter ostali
stroški 36%	1,417.500 dinarjev * 4
5,355.000	dinarjev
ai-i za 1 kg 2.677,5 dinarjev od česar je za 1 kg pigmenta 1968,75 obrač. dim ali 73,6 %.
4.	Oe upoštevamo, da je potrošnja podiglalzurnih barv alji pigmietetov letno iz uvoza (podatek za 1. 1963)
ca. 1425 kg
14.8	DM/kg 11,1 DM/kg
8.8	DM/kg
6.9	DM/kg
10.8	DM/kg
10.0	DM/kg
iu dosedanja domača proizvodnja za podglaznrno slikanje kamenine in izdelava kovinske glazure za kamenino
ca. 400 kg
so skupne potrebe za leto 1964 naslednje :
a)	Za fasadne plo-ščice ca. 2.000 kg
b)	Dosedanja potrošnja iiz
uvoza	1.425	kg
c)	Dosedanja lastna
proizvodn ja ca.	400	kg
Skupaj	3.825	kg
iz česar zaključujemo, da je za leto 1964 potrebno li‘z uvoza ca. 4.000 kg ,pigmentov ali podglazumih barv. Po že prikazanih podatkih, hi za uvoz 4.000 kg pigmenta bila potrebna približno naslednja finančna sredstva:
4.000	kg X 2.677,5 din
= 10,710.000 din od česar je obrač. din 7,875.000 din
ali za 1 kg 2.677,5 dinarjev od česar za 1 ikg 1.986,7 obrač dinarjev ali 73,6 %.
5.	Interesantno je videti računi-co, če bi /pigmente izdelovali sami, seveda pod pogojem, da se rešijo problemi, navedeni v toč. 2 tega
	400.000 kg X	0,5	
	100		
	Cena za 1 kg iz uvoza		znaša:
od	9,50 do' 20,25	DM/kg	povprečje
od	5,30 idb 17.00	DM/kg	povprečje
od	5,45 do 12.20	DM/kg	povprečje
od	6,00 do 7,75	DM/ikg	povprečje
od 10,25 do 1,1,50		DM/kg	povprečje
od	8,50 dk> 11,50	DM/kg	povprečje
pregleda, kakor tudi kadrovski vi.n-c, kii so po (barvi pigmenta raz-problem iz zakl jučka teiga .pomočila, dleljene po .naslednjih vrednostih in Za domačo izdelavo 4.000 kg piig- odstotku uvoženega materiala: mentov ipiotrebujeimo iz uvoza suro-
a) Za rumen	9,2	DM/kg	uvoženi material	87%
b) Za zelen	5.6	DM/ikg	uvoženi material	60%
c) Za siv	4,6	DM/kg	uvoženi material	20%
d) Za rujav	2,6	DM/kg	uvoženi material	15%
e) Za črn	3,4	DM/kg	uvoženi material	30%
f) Za drap	3.6	DM/kg	uvoženi material	32%
Povprieona cena uvožene materiala za izdelavo 1 kg pigmenta znaša	45%
Povprečna cena uvoženega surovine za izdelavo 1 kg pigmenta .znaša	5,8 DM
Pripominjam, da ,so cene in odstotek uvožene surovine vzeti za najboljšo sestavo pigmentov. Obstajajo pa tudi realne možnosti za cenejšo sestavo pigmentov, -seveda -s tem pa tudi pigment ali slabše intenzitete ali pa za nižjo temperaturo. V&i predvideni pigmenti so uporabni za temperaturo d-o 1.250° C.
Z cene jšimi surovinami pada tudi povprečna cena uvoženega materiala, ravno tako je možno znižanje odstotka uvoženih surovin, zaradi trenutnega nepoznavanja situacije na .domačem trgu, s tozadevnim materialom, oziroma potrebnim i surovinami.
Za količino od ca. 4.000 kg pigmentov 'in podgl.azurnih barv so potrebne iz uvoza naslednje količine materialov, iki niso (vsaj mi (niso znani proizvajalci) na -razpolago na domiačem trgu.
SnOa	735 ikg	a	10.99 DM	8.077,75 DM
*CrOis	832 kg	a	5.00 DM	416.00 DM
CoO	81 kg	a	12.50 DM	1.012.50 DM
*NiO	54 kg	a	10.00 DM	540,00 DM
*Sb»03	14 kg	a	5,00 DM	70.00 D M
Mn02	80 kg	a	1.60 DM	128.00 DM
T-iOs	20 kg	a	1,70 DM	34,00 DM
V2O5	14 ikg	a	27.00 DM	378,00 DM
	1.830 kg	a		10.656,00 DM
* Cene .sto samo približne.
Predvidene količine uvoznih surovin se nanašajo na predvideni asortiment pigmentov pod pogojem, da sie vsak pigment izdeluje v enaki količini., -t. j. ca. 670 kg.
Povprečna .cena 1 kg uvoženih surovin 5,8 DM.
Ce uvažamo pokazano potrebo od 1.850 kg surovin, potrebnih za izdelavo 4.000 kg pigmentov ali podigla-ziurnih barv, je finančni izračun orientacijsko naslednji:
Uvozna surovina
1830 kg kovinskih oksidov
a 5,8 DM = 10.614 DM
ali 2.653,5 $ obrač. din 1,990.125
Carina, prom.
devaik ter oistali
stroški 36%	din 716.449
	2,706.574
Domače surovine	
2.170 kg + 10% (GŽ) = 2.400 kg a din 220	528.000 din
Osebni dohodki	
1 .strokovni delavec OD Iietnio	635.628 din
1 pomoižni delavec OD (letno	300.744 din
Skupaj	956.372 din
Prispevki	655.460	din
Skupaj	1,591.832	din
Pogonska energija 5 kw/h i>o 1 kg a 22 din 440,000 din
Skupaj	5,266.506	din
ali za lfcg 1.316,6 dinarjev od česar je za 1 ikg 497,53 obrač. dinarjev ali 37,8 %.
Rekapitulacija
1 kg pigmenta iz uvoza 1 kg pigmenta domače proizv.
Razlika
Pripominjam, da v obračunu za primer domače proizvodnje niso upoštevani drugi manjši .stroški, ki vsi .skupaj ne morejo imeti večji vpliv ,n.a dinarsko vrednost oz. ceno za 1 ikg. 'Nagle, d-e na višino nepredviden,ih manjših stroškov, isti sploh ne vplivajo na vrednost v obračunskih dinarjih po 1 kg.
7ai(U ti p&ttaM
NAS DOPISNIK
BOJ PROTI ALKOHOLIZMU
Vedno .govorimo o disciplini, ki jo v naši tovarni zelo pogrešamo. To omenjam radi tega, ker se še vedno pogosto najdejo tovariši, ki pozabljajo, .da v vinjenem stanju ne smejo prihajati na delo. Še manj pa, da se .med -delovnim časom napijejo iin tudi -med .delom hodijo po alkoholne pijače. Žalostno' je, da očetje, včasih tudi .matere ne vedo-, da j,e .mesec dolg in -da družina rabi -hrano, obleko in drugo. Že tako so zelo skromni mesečni dohodki i-n še .ta potrošijo za alkohol. V.siak človek se mora zavedati, da prekomerno uživan je .alkohol,a škodu je zdravju. Največkrat .se opaža pri mladini, ki uživa preveč alkohola, da je -slabo razvita iin živčna. Če mlad človek začne piti, se kasneje njegovo pijančevanje .stopnjuje. S tem škoduje sebi. kakor celotni družbi.
Socialno zdravstvena ustanovo je ustanovita komisijo, katera ima nalogo,, ,dla obiskuje na domovih tiste družine, od katerih pijeta oba rodii-tielaj .ali le oče. Imamo t.udi l judi, iki si želijo, da bi ,s-e odvadili vdajanju pijačam. Tem svetujemo, dla se prijavijo zdravniku, is-aj jim ho r.ad pomagal iin poskrbel za zdrav-1 jen.je. Družba želi, da hii -se odpravilo pijančevanje.
Že-liim, ,dia bi ta članek vplival ha vse tiste, ki prekomerno popivajo. Naj sli poizkusijo urediti lepo .in zadovoljno življenje -doma in pri delu.
Gola vsak Rudi * 6
2.677.5	dii.n oz. 1.968,7 obrač. din
1.316.6	din oz.	497,5 olbr.ač. din
1.360,9	-din .oz.	1.471,2 obrač. din
Zaključek
6.	V primeru, da prikazani podatki orientirajo .nia zaključek, da se potrebe v pigmentih krijejo iz lastne proizvodnje, predlagam, da se pri reševanju tega problema upoštevajo faktorji, in sicer:
a)	problemi, navedeni v točki 2 tega osnutka;
b)	kadrovski problem;
c)	finančni problemi z,a ustvarjanje te proizvodnje.
Verlič Konrad
Program dela HTV komisije za leto 1964
V podjetju je mnogo problemov glede varnosti pri dlaki. Komisija je nanizala samo tiste probleme, z,a ka-tare so predvidena finančna sredstva in ibodo v letošnjem letu odpravljeni:
Rekonstrukcija strugamo je v končni faai. Tehnološki proces dela se Ibo -bistveno -spremenil. Največja možnost poklicnega oiboilenja pri čiščenju krožnikov, bo z montažo ventilatorjev in usposobitvijo krožne mize, znižana na minimum. K temu bo prispevala svoj delež tudi poostrena skrb za -red in -čistočo na delovnih mes tih.
Izdelava profilov za intov-e stroje je v teku -in ibo v doglednem času končana. Pereč je problem tehnične dokument a ci je, ki jo je tre-ba prevajati. Počasno prevajanje doku-
mentacije predstavlja največje zapreke za pravočasno izdelavo profilov.
Že dotrajana osebna zaščitna sredstva -delavcev v strugami- se bodo postopoma nadomeščala, To -so zaščitne obleke, gumi .rokavice in predpasniki. -N-a predlog HTV komisije je v -letošnjem letu DS odobril delavkam, ki -opravljajo -delo pri sušilnicah, mineralno vodo. Pripomniti je treba, da je vprašanje pitne vode v podjetju zelo peneče in da v letošnjem letu še ne bo -rešeno.
V -strugami bo montiran transporter. Za žensko prena-pomo delo je nošenje -letev z izdelki in bo tako o-dpadlo.
Vsi delavci -iz struga,rne bodo zdravniško pregledani v ZD Celje. V proizvodnji gmote se bodlo zašči-
Varujmo človeka v prometu
Razvoj prometnih sredstev in prometa koit važna panoga našega goispo-darstva hitro napreduje. Tudi modernizaciji cestnega -omrežja .se v zadnjih letih posveča večjo pozornost. Stalno naraščanje prometa cestnih motornih in drugih vozil, predstavlja kompleksni družbeni problem, ki zahteva sistematično reševanje.
Kako narašča uporaba motornih vozil v SR Sloveniji, nam. kažejo naslednji podatki:
Leto:	1954	1959	1962	1963
Štev.
vozil:	8.000	38.857	67.494	76.942
Poleg navedenega -števila motornih vozil j-e v SRS po približni oceni oikrog 55.000 mopedov (voznikov mopedov je 61.118), iki niis-o registrirani im nad pol milijona kole-s.
V tranzitnem, -turističnem in maloobmejnem prometu -so v H mesecih .lanskega leta našteli na mejnih prehodih v Sloveniji 979,826 vstopov voznikov tujih motornih vozil.
Nenehno naraščanje -števila motornih in drugih vozil pa ne -bi smelo -biti že tudi vzrok stalnemu naraščanju števila prometnih nesreč, ki im-ajo, kot verno, z-el-o h-u-d-e posledice. Razumljivo je, da si vsi želimo hitrega prometa -po mašili cestah. Vendar pri tem ne strnemo pozabiti najvažnejših čini tel j-e v, ki so tudi por-ok varni vožnji, ti pa so: poznavanje in spoštovanje prometnih pre-dpi-sov, -previdnost, obziimos-t in treznost. Vsega teg-a pa na žalost pri nas še ni toliko, kot bi človek pričakoval.
Iz statističnih podatkov o prometnih nesrečah zia leto 1963 v SR Sloveniji je razvidno, ,da je bilo lani 5.591 prometnih nesreč. Pri teh je 243 oseb izgubilo življenje, 4.018 je bilo težje in lažje telesno poškodovanih, 1.530 nesreč pa je bilo sam-o z materialno škodio. V celjskem o-ikr-aju je bilo 662 prometnih nesreč, pni katerih je -bil,o 27 mrtvih, 502 telesno poškodovanih in 1-13 nesreč samo z materialno- škodo.
Po imeise-ciiih iso se nesreče v okraju Ceilje -dogaj-ale p-o naslednjem razporedu:
januar	31	—	17
februia r	14	—	8
marec	25	1	22
april	47	2	50
maj	68	1	79
junij	52	4	58
julij	76	7	5-8
avgust	92	2	88
s-ept-em-ber	71	1	80
oktober	82	5	125
november	63	2	68
december	41	2	32
Pri -prometnih nesrečah so- bili najbolj -prizadeti pešci, koles-arji, mopedisti in motoristi, kar izkazuje naslednja razpredelnica:
ti-li vrteči bobn-i in uredil s-e -bo oddelek.
Pri prodornih pečeh s-e bo ob sodelovanju z Zavodom za proučeva-nje organizacije dela in varnosti, rešil problem ,sedečega -dela. Z njihovo pomočjo se bo -sedanja (koinstruk-ci-j-a -stolia nadomestila, z prikladnej-šo. To velja za razvršče-valke -izdelkov. Z montažno -ograditvijo prostorov za razvrščanje in glaziran j e -bo tudi zado-voljivo rešen problem o-g.rfeva-nja. Popravile ise iboido vse transportne poiti. Njiih-ovo -slabo stanje je iimielio s-vo-j delež -pri raznih manjših poškodbah.
Program dela, ki. je skupen za vse oddelke:
—	dos-ečl z vzgojnimi prijemi, da bodo zaposleni uporabljali zaščitna sredstva, ki jih imajo na razpolago;
—	ustanavljanju in odpravljanju nepravilnosti pri delu;
—	organizirati tečaj prve pomoči. Obiskovala naj -bi ga v-saj dva člana iz vsakega oddelka;
—	obnavljati in menjavati svarilne pluka-te na delovnih mestih;
—	zaščita strojev naj bo v dobrem stanju in naj se izpopolnjuje;
—	pregledi garderobnih omaric naj spodbujajo delavce na boljšo osebno higieno-;
—	z rednimi pregledi sanitarnih pros-to no v doseči, da ho njihovo stanje zadovoljivo;
—	izdelki z,a montirane strojne profile in pripraviti -dokumentacijo, ki je nepopolna ali je pa sploh ni;
—	zavarovati vse sklopke -montiranih strojev, ki lahko ogrožajo var-nos-t zaposlenih;
—	vzdirževati prehode i-n -po-ti za no-tra nji -tran-s part;
—	vse provizo-rične električne napeljave -so lahko -pod napetostjo samo v prisotnosti .strokovnjaka —• elelktričarj-a, kasneje pa se morajo odklopiti:
—	vsi -delovni prostori, hi se -prašijo in mažejo, bodo v letošnjem letu prebeljeni:
—	izmeriti in -iz,boljša,ti osvetljenost na delovnih -mestih;
—	stalno kontrolirati -stanje okenskih šip in preprečevati prepih;
—	poučevati delavce na delovnih mestih in opozarjati na nevarnost, ki jim preti;
—	s pomočjo zdravnika dokaza,ti delavkam, -da je njihova neprimerna obutev vzrok nezgodam in da kvarno vpliva na stopalo;
—	-delo HTV komisije je razšir jeno -tudi na področje požarne varnosti.
Predvideni program HTV bo možno popolnoma realizirati samo pod pogojem, da bodo pri izvedbi programa sodelovali vsi člani kolektiva.
Nesreča je zahtevala ogromno škodo
>N
" S P s
■0 l |3
I ’š1 la
Pešca Kolesar j i Mopedisti Motoristi
5	83	51
8	60	61
1-	52	55
6	52	67
Pri prometnih nesrečah je bilo v lanskem letu udeleženih 51 otrok od 1 ido 14 let starosti. Dva otroka sta izgubila življenje im sicer v enem primeru kot pešec brez nadzorstva na cesti, v drugem pa kot kolesar, Ki mi upošteval prednosti.
Največ prometnih nesreč je bilo lani v celjski lin žalski občini, za ostale občine pa statistični pregled izkazuje naslednje podatke:
Občina	Število nesreč	Mrtvi	T3 1 £	11 N >lc
Brežice	72	3	46	23
Celje	168	9	139	20
Laško	46	2	26	18
Mozirje	30	1	23	6
Sevnica	24	—	20	4
Slov. Konjice	37	3	28	6
Šentjur	28	—	26	2
Šmarje pri Jel.	27	1	19	7
Velenje	55	—	52	3
Vi,dem-Krško	54	1	34	19
Žalec	121	7	89	25
Med najbolj	pogoste	; vzroke		ne-
sreč je v statistiki zabeleženo, da se jie zaradi nepazljivosti, raztrese-
nosti in izgube oblasti niad vozilom pripetilo 185 nesreč, na, drugem mestu je vpliv alkoholnih pijač, zaradi katere je prišlo ,dio 89 prometnih nesreč. Drugi vzroki so neprimerna hitrost na pogoje ceste, neupoštevanje prednosti v križiščih, pri zavijanju v levo, nepravilno prehitevanje itd. V ilustraioijo naj navede,mio, da je bilo v letu 1965 odvzetih 565 vozniških dovoljenj in potrdil o znanju prometnih predpisov voznikom, ki so bili nia vožnji zaloteni v vinjenem stanju. T,a ugotovitev Kaže, da je še vedno veliko1 •število voznikov motornih vozil, ki is e ne zavedajo, da je vožnja v vinjenem stanju skrajno nevarna in kazniva.
P,oklic,ni vozniki iso v lanskem letu povzročili 128 prometnih nesreč, vozniki amaterji pa 202 nesreči.
Materialna škoda na Vozilih, objektih im rna tovoru je v letu 1963 znašala preko 95 milijonov z,a celjski1 okraj iin nad 740 milijonov v republiškem merilu.
Stanje v letošnjem letu v prvih 75 dneh mii razveseljivo, če ugotavljamo, da je v tem času Ibiito v okraju Celje že 6 smrtnih primerov in šestdeset oseb telesno poškodovanih. V primerjavi z lanskim letom znaša porast smrtnih primerov za omeji jeni čas 600 %, poškodovanih pa za okoli 85 %.
Naloga vseh služb, ki skrbijo za varstvo lin preventivo je, ,dia kar največ j e število uporabnikov cest seznanijo z osnovnimi predpisi o prometu na javnih cestah, sicer n,e bo .mogoče v doglednem času zajeziti tega problema, ki nam iz dtneva v dlani povzroča veliko gospodarsko škodo.
V Libojah analiza zborov občanov
Zbor občanov, ki je bil 31. I. 1964, je bil še dokaj diolbno obiskan. Tudi, razprava je bila živahna.
Ce natančneje proučimo predloge in želje, ki so jih predlagali posamezniki, lahko sklepamo, da se občani zanimajo predvsem za komunalno ureditev kraja. Ker ,so Liboje d izven zazidalnega okoliša, spada zanimanje tudi z,a to vprašanje.
Mnogo je bilo zadnje čase govora o ustanavl jan j o krajevnih skupnosti v vseh večjih krajih. Tudi v Libojah se vršijo priprave za ustanovitev takšne skupnosti. Sklep, o ustanovitvi krajevne skupnosti je bil sprejet na zadnjem zboru občanov. Krajevni odbor SZDL Liboje ibo pripravil seznam članov novega odbora. oz. sveta krajevne skupnosti. Krajevna skupnost bi lahko odigrala pomembno vlogo pni komunalni ureditvi, kakor tudi na področju diru gib dejavnosti, npr,:	socialno
skrbstvo, otroško varstvo,, obrtni servisi, razne usluge, skrb za dobro in hitro nabavo življenjskih potrebščin na svojem območju. Zelo važno je, da bomo zbrali res dobre in razgledane državl jane v svet krajevne skupnosti, ki bodo voljni delati. Ni, vise, če človek pride ima ise jo, posluša razne probleme, jih vzame na znanje; ko pa pride do konkretnih zadolžitev, se marsikdo izmika. Niso važne samo seje, -ampak delo, kii ga morajo odborniki opraviti v času ,mied eno in drugo sejo. Toliko mimogrede! Dober odbor lahko marsikaj napravi. Vsak odbornik bi se moral resno zavedati dolžnosti, ki jo je prevzel z izvolitvijo. Ko človek malo globlje razmisli o problemih, ki se ,iz dneva v dan pojavljajo v našem življenju spričo nenehnega im hitrega razvoja, si moramo hiti na jasnem, ,dla izboljšanje, ki s‘i ga želimo, ne bo prišlo samo od sebe. Vise -to delo bo odvisno od nas samiih, od lastne liinciative. Nekateri nergajo to in ono bi se moralo urediti, zakaj še tega ni itd. Drugi zopet: češ bodlo že sami naredili. kaj nas to briga! Pri tem pa pozabljajo, ,dia srno to mi vsi skupaj, da je to od nas odvisno, kako bo izigledal naš kraj.
Krajevna skupnost bo morala skrbeti, id a bo vedno imela dobre stike s podjetji, ki so na našem območju. Za čimiboljišo povezavo bo vsaka delovna organizacija izvolila po enega člana iz svojega kolektiva v svet krajevne skupnosti. Ta član bo vedno vabljen na seje sveta krajevne supnosti. Tako ib,odo podjetje in člani kolektiva seznanjeni z delom na terenu. iN,aim vsem je dobro znamo, da podjetja nimajo razpoložljivih finančnih sredstev, vendar se da včasih z malimi uslugami veliko pomagati.
Nesreče v podjetju
S številom nesreč v našem podjetju nikakor ne moremo hiti zadovoljni. Preveč jih je. Vzroki so večinoma takšni, da bi se dali ob upoštevanju osnovnih pravil za varno delo, odpraviti. Res je, da vzroki nesreč lahko tiče tudi v družinskem domačem okolju. V takem trenutku se delavec slabo počuti. Misli mu samo za hip uidejo dragam in že je poškodba tu. Želimo, da bi vsak pri izpolnitvi prijave o nesreči navedel tudi vzroke, m-oirebitne tež-koče doma, ki sio lahko prispevale svoj delež k nesreči.
Nesreča na poti v službo se je zgodila Krajine Angeli, Vzrok je bila .sll-aiba in zaledenela cesta-. V službo -se je peljala s kolesom. Na zaledeneli cesti j-e padla. Poškodovala si je levo roko in desno nogo-. Nesreča se je zgodila 28. 1. 1963. Krajnc Angela se še nahaja v bolniškem staležu.
V	od-dleilku predorn-e peči se je poškodovala Kroflič Valentina. Datum nesreče je 30. 1. 1964. Poglejmo, ikafco je prišlo do nesreče, ki je terjala 12 dni bolniškega staleža. S sodelavko sta vlekli voziček s samotnimi kapicami. Medtem ko je Krof-ličeva klicala še tretjo sodelavko ma pomoč, ji je voziček pritisnil na nogi. Padla je in si ju poškodovala.
Že majhna nepazljivost pri vlečenju vozička je lahko usodna. Voziček je -treba potiskati. Sama po-nesre-čenka prizna, 'da bi v primeru potiskanja vozička do nesreče ne prišlo. Samo priznanje ni dovolj, lahko pa je opomin ostalim, da pri nepravilnem in nedovoljenem načinu dela nesreča ni daleč.
Slaba in zaledenela cesta je bila vzrok za poškodbo tudi Grešak Jožice. Na poti v slu-žbo je v zgodnjih jutranjih urah padla. Poškodovala si je gleženj desne noge. Nesreča se je pripetila 24. 2. 1964. Ponesre-
DVE ZA SMEH
Srečata se plašeč in rdečelasec. Rdečelasec hoče biti zbadljiv, zato reče plešcu:
»Bog ja mi bil -ravno darežljiv pri vas. ko je delil lase«.
Pleše-c moče ostati dolžan, zato /mu odgovo ri:
»Kaj morem, imel je samo rdeče, pa jih nisem hotel vzeti«.
★
V	šoli je učiteljicia razlagala o Matiji Gubcu. Povedala je, da so ga v Zagrebu kronali in razčetverili.
Naslednji dan je vprašala Mojco, naj ji pove kaj so napravili z Matijo Gubcem v Zagrebu.
Mojca hitro odgo-v-ori:	»Matijo
Gubca so v Zagrebu scvrli«.
čenka se še nahaja v bolniškem staležu.
Precej nesreč se pripeti v .strugami. Presodimo, če bi se katera med njimi dala odpraviti. Pri avtomatu za oblikovanje krožnikov je Pilih Marija. Bilo je 26. 2. 1964. Na oblikovalni glavi avtomata ja krožnike -ostajajo ostanki mas. M-aso' je treba odstraniti, ker ti ostanki lahko vplivajo na kvaliteto. Čiščenje glave, odno-sno odstranjevanje mase je treba izvršiti, ko stroj mir-uje. P-ilihova je to delala med pogonom. Kaj lahko sledi iz -tega? Vprašanje mam že daje jaisen odgovor — poškodba. Pi-lihova je vedela, da se med obratovanjem stroja ne sme vršiti čiščenje.
Pravi, da tako dela sodelavka. Upamo, da ib-o primer Pilliho-ve opomin vsem ostalim piri avtomatu.
V	bolniškem staležu je -bila 10 dni.
V	prostoru stare livarne pri- mo-delarni s-e je 9. 3. 1964 ponesrečil Golčar Frane. Oblikovali je pladnje za servise. Ko je hotel iz mase narezati plasti za oblikovanje na stari odrezmi mizi, mu je pri vrtenju krožnega del-a mize .stisnilo prst m-ed mizo in osjo .regatnega mehanizma. Poškodoval si je prst na desni roki. Do poškodbe je prišlo radi slabega stainja odrezalne mize. ki se uporablja samo občasno. V bolniškem staležu je bili 12 dni. Vse stroje, ki ne omogočajo varnega dela, bi bilo treba odstraniti iz delovnih prostorov ali pa jih primerno popraviti. Povsod je treba paziti. Nesreča is-e lahko dogodi tudi tam, kjer se sploh ne nadejamo: Med te lahko štejemo tudi nesrečo. Grm Marije 13. 3. 1964. S sodelavko sta našli prazen zaboj. Hoteli sta v prostor za skladišča. Pred vrati v skladišče je ca. 0,7 m visok betonski podstavek za lažje nalaganje na avtomobile. Ko je Grmova stopila na beton je izgubila ravnotežje, omahnila -nazaj im z levo rolko udarila po zaboju ter si jo poškodovala Povsod im na vsakem mestu je treba paziti!
Žagar Jožefa se je poškodovala
15.	3. 1964. Oblikovala je sklede na stružnici. Masla se mora prilegati dnu in jo je treba z udarci roke pričvrstiti na dno modela. Ko je Žagarjeva udarjala po masi je .malenkostno zgrešila, udarila po dnu mavčnega modela lin si poškodovala roko. Še vedno se nahaja v (bolniškem staležu.
dofUsufte
v naš list
Kadrovske
vesti
PPrišli v mesecu februarju:
Cede Ivanka, Štrkomjič Ibrahim, Štrhpnj-ič Šalih, Trbojevič Mame, Guček Nada, Zupanc Veronika, Fel-‘din Ivica* Zore Milica, Jegri.šn i;k Marija, Pra-žnikair Zdenka, Grešak Jio-žica, Urankar Franc, Čretnik Leopold. Oblak Jože, Golobič Štefan. Odšli v meisecu februarju: J-agari-nec Štefan, samovoljno; H-a bnum Jo-sip, na lastno željo; Cilenšek Cvetka, ,na lastno željo; Breznik Stanko, sporazumno; Berlizg Karla, samovoljno; Kolar Tomo, sporazumno; 'Levec Karolina, starostno upokojena; Gril Božidara, s porazu,mino; Ločnikar Ana, s a mo voljno; Golčar Piavlia, 'Sporazumno; Rehar Marta, n,a lastno željo; Breznik Teodora, samovoljno; Ograjšeik Danica, samovoljno.
Prišli v mesecu marcu:
Babič Matevž. Končnik Jože, Dobrajc Anton. Štefančič Milena. Rajt-m-ajer Iva-nka, Denkeš Marija, Cilenšek Kristina, Vidic Terezija. Cokan Konrad, Turin Milan, Germ Marija, Deršek Hilda. Gs elmam An tonii j a, Per-ger Kristina, Zupančič Cilka, Senčar Amalija, Uranjek Silva, Zupanc Albin, Mihaj.lovič Suzana, Vrabec Marija. Jegrišnilk Jožefa, Paradiž Karel, Čuševi-č Jeft-o. Tlkavc Hilda. Šturm Alojz, Veber Štefka.
Odšli v mesecu marcu:
Pohote Angela, sporazumno; Naj-denik Ivan, sporazumno; Rojnsik Zinka, sporazumno; Potočnik Martin, ma lastno željo; Štrkonjiič Ibrahim, v JLA; Grobelnik Elza, na lastno željo: Derkeš Marija, po pogodbi; iKelner Edo, v JLA; Hudonovec Cvetko, v JLA; Privošmik Boris, v JLA; Petaiuer Stanko, ma lastno željo; Polak Slavica, sporazumno; Zupanc Terezija, na lastno željo; Jelen Stanko, sporazumno; Golčar Franc, na lastno željo: Žbela Martin, na lastno željo; Pere Adelbert, na lastno željo; Pečnik Martin, samovoljno, Golavšek Ivan, sporazumno; Geran Marija, samovoljno.
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1. U; 2. ALT: 5. ALTAN: 6. AT; 8. IG; 10. OD: 11. KAO-L1N; 14. MERIMA; 16. RH: 17. TA; 19. BL; 20. TOR-EK; 23. SIN; 24. N.
Navpično: 1. ULTRAMARTN; 2. AL; 5. TA; 4. AT; 5. NIL; 6. ADET; 9. GIRL; 10. OM; 13. NA; 15. RAT; 19. BK; 21. OS; 22. EN.