#
Kjer je veè ljudi na kupu, pride, ne glede
na njihove še tako plemenite namene, do pre-
krivanja interesnih podroèij in idej, do spo-
rov. Tudi Cerkev na svojem zaèetku pri tem
ni bila izjema, še veè, iz prvih zapisov o Cerkvi
lahko razberemo svojevrstno tipologijo (ali `e
kar vzorec) razreševanja sporov. Pri tem svojo
vlogo igrata tako navdih kot hierarhija.
Ponavadi pojem “spor” razumevamo ne-
gativno. Vendar je takšno razumevanje ozko
in omejuje mo`nosti za rast èloveka in sve-
ta. V svojem dosedanjem ukvarjanju z vpra-
šanjem spora1 sem si zadal nalogo razširiti to
pojmovanje in kazati tudi koristno razse`nost
spora. Preuèil sem razliène poizkuse oprede-
liti spor in ker nobena ni v celoti povzemala
zastopanega gledanja, sem razvil lastno opre-
delitev: Spor je napeto stanje v sistemu, kjer
se prekrivajo `ivljenjski ustroji osebkov in (ki)
klièe po mo`nosti polnejšega sobivanja.
Spor je torej ambivalentna stvarnost, ima
tako dobro kot škodljivo razse`nost. Pri po-
nazarjanju poteka spora si lahko pomagamo
s prispodobo ognja, ki obenem pomeni pot
zaostritve in pot rasti.2 Sporov je mnogo vrst;
toliko jih je, kolikor je èlovekovih ustrojev
(struktur).3 Ni ga vedno smiselno na vsak na-
èin razreševati, to bi bila izguba èasa in moèi,
vèasih se je bolje zadovoljiti z zaèasnimi re-
šitvami: kompromisom, popušèanjem ali pre-
vlado. Èe hoèe oseba spore obvladati, je po-
membno, da je pozorna na nastanek more-
bitnih sporov in zna o njih govoriti (se me-
tasporazumevati).4 Vsi v sporu udele`eni
osebki imajo svoj del odgovornosti zanj in
naj bi to odgovornost tudi prevzeli. Za ob-
vladovanje sporov poznamo mnoge tehnike,
a pomembnejše od vsake tehnike je ohraniti
zavest in ljubezen do soèloveka. Vsako agre-
sivno vedenje, kopièenje ozemlja (dejanskega
ali virtualnega), pa je unièevalno poèetje. Na-
mesto tega je potrebno razvijati tvorno pro-
storsko kulturo. Zasnove zanjo najdemo `e
v Svetem pismu, kar je razvidno iz primerov
v Prvi Mojzesovi knjigi. Posebno izstopata
zgodba o Jakobu in Ezavu in zgodba o Jo-
`efu in bratih, kjer prepoznavamo celoten
dramski lok razreševanja spora. Na podlagi
teh bibliènih ugotovitev lahko trdimo, da ob-
staja kršèanska kultura spora in se zavzemamo
za njeno uveljavljanje.
*
Za oblikovanje kršèanske kulture spora
je pomembno vse Sveto pismo, v kateri pred-
stavlja 1. Mojzesova knjiga le majhen del. Ta
del je sicer posebej pomemben, ker vsebu-
je takoimenovano svetopisemsko prazgodovi-
no,5 ki je podlaga, tako oblikovno kot vse-
binsko, za celoto Stare zaveze, pa tudi vse Sve-
to pismo. Pa vendar se zdi takorekoè nujno,
da ustrezno preuèimo vsaj še nekatere dru-
ge bistvene zadevne odlomke. Ker ne govo-
rimo o judovski, temveè o kršèanski kulturi
spora, je zato smiselno preuèiti še nekatere
)//
+,
-.)/
0
1
odlomke iz Nove zaveze6. Iz njih bomo lahko
sklepali, kakšno je bilo gledanje prve Cerkve,
kako se je torej sporoèilo celotne Besede in
(v tedanji zavesti še) `ive Jezusove daritve pre-
neslo v prakso. Ker je v Novi zavezi zaslediti
kar cel kup sporov, se bomo omejili: opazo-
vali bomo verjetno najbolj korenit, èe ne tudi
najbolj zaostren spor v mladi skupnosti prvih
kristjanov, navzkri`ja med kristjani iz judovs-
tva in tistimi iz poganstva. Seveda ob tem ni-
smo upoštevali in obravnavali celega kupa
sporov: `e v Novi zavezi Jezusa z judovski-
mi loèinami, spora Judje-Rimljani in Jezu-
sovega pogleda nanj, v Stari zavezi pa pred-
vsem spora Ljudstvo-Bog in njegovega od-
seva, spora Ljudstvo-prerok. Ti in drugi spori
iz Svetega pisma zaslu`ijo nadaljnjo obrav-
navo. A tudi `e na podlagi omenjenega spora
med kristjani judovskega in poganskega iz-
vora lahko dokaj zanesljivo postavljamo do-
loèene trditve. O tem pa najbolje poroèajo
Apostolska dela in Pismo Galaèanom. Teo-
loško ozadje, razmerje postava-milost, sicer
dobro predstavljajo tudi druga pisma, pred-
vsem Pismo Rimljanom, a z vidika spora, to-
rej medèloveške napetosti in ne le “kognitiv-
nega problema” sta nam našteti knjigi naj-
boljša referenca. Kot bomo videli, izpostav-
ljata vsaka svojo “tipologijo” razreševanja (ki
pa se seveda med seboj morata dopolnjevati).
2
Èas po Jezusovem vnebohodu verjetno
ni bil lahek za njegove uèence, pa èeprav je
bil, kot razberemo iz poroèil, navdihnjen:
“Bili so stanovitni v nauku apostolov in v ob-
èestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse
pa je v duši navdajal strah, zakaj po aposto-
lih se je dogajalo veliko èude`ev in zna-
menj. Vsi verniki so se dru`ili med seboj in
imeli vse skupno: prodajali so premo`enje in
imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo
potreboval. Dan za dnem so se enodušno in
vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po do-
movih ter u`ivali hrano z veselim in preprostim
srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli
radi. Gospod pa jim je vsak dan pridru`eval
te, ki so našli odrešenje” (Apd 2,42–47).7 Ta
na prvi pogled idilièna slika naj nas ne za-
vede. Jezus je med uèenci predstavljal abso-
lutno duhovno in tudi “administrativno” av-
toriteto, bil je edino merilo vprašanj nau-
ka, morale, sojenja, evangelizacije ... Dan-
danes se v Cerkvi, razširjeni po vsem svetu,
mno`ice ljudi ukvarjajo s preuèevanjem teh
vprašanj, tvorijo “aparat” Cerkve. Jezus je
sicer postavil apostola Petra za “skalo” in mu
dal “kljuèe” (prim. Mt 16,19) in prav tako
svojim apostolom dal oblast “razvezovati in
zavezovati” (prim. Mt 18,18), a je vendar svo-
je “novorojeno” Telo pustil brez trdnejših
struktur. Dokler je bila skupnost majhna in
so se ljudje osebno poznali med seboj, je še
nekako šlo, a ko se je “veselo oznanilo” ši-
rilo, je rasla tudi potreba po (teološki) or-
ganizaciji. Prav tako je ta potreba rasla z od-
daljevanjem, tako krajevno kot èasovno, od
velikonoènih dogodkov v Jeruzalemu. Dober
primer takšnega strukturiranja je “izvolitev
diakonov” v Apd 6. Vsekakor odloèilno dejs-
tvo za oblikovanje nove skupnosti pa je bil
njen prelom z judovstvom, kar obenem po-
meni prelom s Postavo, vsemi njenimi pred-
pisi in obièaji — v stiku in dialogu s sosed-
njimi kulturami, pa tudi z Rimljani so kmalu
nastale nove oblike “hierarhije”.
0
Zavedati se moramo, da je bilo “kršèans-
tvo” še dolgo (morda vse tja do padca Jeru-
zalema leta 70) najprej še ena izmed mno-
gih loèin tedaj zelo razcepljenega judovstva.
Takrat pravzaprav lahko kršèanstvo oprede-
limo kot judovsko-mesijansko univerzalistiè-
no gibanje (ki vztraja v okviru judovske kul-
ture in obièajev). Protestantski pisci (na pri-
mer Gunkel ali Bultmann) so, tudi pod vpli-
vom preteklega in globoko zajedenega anti-
! #
semitizma, pogosto kršèanstvo razlagali kot
sinkretizem s poganstvom, a za takšne dom-
neve nimamo prave znanstvene podlage, ob-
stajajo pa jasne simbolne in oblikovne refe-
rence na judovstvo. Verjetno so celo pogan-
ske prvine kristjani sprejemali najprej pre-
ko (heleniziranih) judovskih virov. A kako
naj potem razlo`imo protijudovsko narav-
nanost, ki jo je polna Nova zaveza?8 Ob na-
tanènejšem branju ugotovimo, da ne gre za
“napad” na judovstvo v splošnem, ampak
bolj na posamezne judovske loèine, predvsem
so v ospredju farizeji. Gre torej bolj za no-
tranji spor judovskih loèin, kot to predsta-
vijo tudi tedanji rimski zgodovinarji, mor-
da bi lahko rekli celo nekakšen “dru`inski
spor”. Ki pa zato ni manj zaostren, temveè
obratno! Po drugi strani pa zato velja, da nam
je ravno zgodnje kršèanstvo, ker je precej bo-
lje dokumentirano, dober zgodovinski vir za
judovstvo v tem èasu. Jezus je bil Jud in je
`ivel po judovskih obièajih, njegove besede
in dejanja so razumljiva na podlagi judov-
ske kulture, judovske svete knjige Svetega pi-
sma Stare zaveze; jasno pa so njegove bese-
de in dejanja ta okvir, kot tudi vsak èloveški
okvir, daleè presegala, bila so naèin, da je “sta-
rozavezna vera” postala dedišèina vseh, ne le
Judov.
V okviru novonastale judovske loèine je
bolj kot kakšna `elja po novi veri, skupnosti,
organizaciji, v ospredju Mesija in pa prièa-
kovanje paruzije. Ravno ta eshatološko-me-
sijanska razse`nost jih tudi najbolj loèuje od
drugih tedanjih smeri judovstva. Za osta-
le Jude je bila njihova vera nekako pretirana,
`e kar fantastièna sanjarija. A je še vedno
tipièno judovska. Ugotavljamo celo, da so
judovska besedila tistega èasa precej bolj
“grška” kot pa recimo evangeliji. Lahko bi
se izrazili, da je kršèanstvo v svojih zaèet-
kih iz “starih” (judovskih) kamnov posta-
vilo novo zgradbo. V ozadju spora pa je pre-
nos “te`išèa” vere od templja in postave na
osebo mesija, Kristusa. Obenem so Judje,
globoko zakoreninjeni v idejo izvoljenega
ljudstva in njen (ekskluzivistièni) naciona-
lizem, zavraèali kršèansko univerzalistièno
idejo, pa èeprav se ta (kot nekakšna zarja
raja) pojavlja `e v Stari zavezi. Pravoverne-
mu “staremu” Judu takšno razmišljanje
sploh ne bi bilo toliko tuje, kot je bilo (po-
gosto goreèniškim in tudi fanatiènim) lo-
èinam tistega èasa. Postava, obièaji, izroèilo
so namreè predstavljali (èisto sekularni)
obrambni zid pred asimilacijo okoliških pre-
moènih sosedov. Po drugi strani za kristjana
prekinitev s postavo sploh ne pomeni pre-
kinitve z vsemi zakoni “tega sveta” (tako so
skušali razlagati nekateri protestantski pisci,
kar je privedlo tudi do danes splošno spre-
jete ideje loèitve cerkve od dr`ave).
Kdaj pa je prišlo do dokonène “odcepi-
tve” od judovstva, je te`ko rekonstruirati.
Zaène se s preganjanji ob smrti sv. Štefana
(prim. Apd 8,1b–5). Omenili smo `e po-
membno prelomnico, unièenje Jeruzalema
v 1. stoletju, ki prepreèi, da bi bil ta še vedno
središèe novega gibanja. Ostro loènico zare`e
kamenjanje apostola Jakoba (pod Anom II.
okrog l. 62). Glavni razlog pa je ponovno
poenotenje Judov pod vodstvom farizejev,
ki so sèasoma odpravili vse druge sekte ko-
nec 1. stoletja. Postopek morda pospeši tudi
poseben “davek za Jude” po l. 70. Tako se
je kršèanstvo odcepilo od svoje matere (ali
pa sestre). A med njima ostane vez, ki je s
pogani ni.
0
3,
V obravnavanih zgoraj navedenih novo-
zaveznih knjigah (Apd in Gal) proces loèi-
tve verjetno še ni dokonèno zakljuèen, kar
sporu daje še dodatno razse`nost. Še preden
pa se lotimo postopkov razreševanja in tipo-
logij, ki pri tem nastopajo, poskusimo povzeti
"
dejansko stanje, kot je razvidno iz Apd 15 in
Gal 1 in 2.9 Jeruzalemski skupnosti mnogi
Judje nasprotujejo, po drugi strani pa ohranja
in dr`i veèino judovskih predpisov in postave.
Po drugi strani pa se za Kristusa zanimajo
tudi mnogi sekularizirani Judje, pa tudi tujci.
A dokler je teh primerno malo (in so dovolj
obdani z judovskim okoljem), paè skupaj z
vero v Kristusa prevzamejo tudi “paket” ju-
dovskih navad. A bolj ko se apostoli pri oz-
nanjevanju oddaljujejo od judovskih središè,
veèji je odpor; predvsem se upirajo obrezi,
ki je za rimsko-grški svet nekaj nezaslišanega.
Po drugi strani se sami oznanjevalci, ko sku-
šajo evangelij inkulturirati, vse bolj zavedajo,
da so mnoge judovske navade pravzaprav
(kulturni) balast. A potegniti mejo je te`ko,
prenagljeni koraki so nevarni. Razvidno je,
da bo moralo do dokonène jasnosti miniti
še kar nekaj èasa. Pa do tedaj?
Evgenija Jarc: Brez naslova, olje na platnu, 70x100 cm, 2002.
# #
0
Dokler ostaja vsak na “svojem mestu”, je
vse dobro — judovski kristjani se paè dr`e svo-
jega, “poganski” pa svojega. Takšno dr`o za-
stopa apostol Pavel v Gal 2. Obe dr`i, tako
judovska kot poganska, sta legitimni, v obeh
izroèilih oznanjevanja, tako petrinskem kot
pavlinskem, deluje isti Duh. Pri tem je Pa-
vel dokaj oster do jeruzalemske cerkve, njeno
navidez samoumevno veljavo in oblast po-
stavlja v imenu svojega apostolstva in nav-
diha pod vprašaj (prim. Gal 2,6 — veljali za
ugledne; Gal 2,9 — veljajo za stebre; grška be-
seda dokeo, ki jo Pavel tu uporablja, ima mo-
èan zanièevalni podpomen: “imajo se (in jih
imajo) za nekaj, kar niso”). Kljub temu ne
moremo reèi, da gre tu v prvi vrsti za osebni
spor, spor dveh avtoritet,10 paè pa oba “ak-
terja” le jasno zastopata stališèi svojih skup-
nosti, ostre besede gre pripisati bolj Pavlo-
vi retoriki (saj `eli poslušalcem jasno pokazati
resnico s sebi lastno razboritostjo). Po drugi
strani pa jasno ka`ejo, da je spor med obe-
ma “strankama” še kako zaostren. Do tak-
šne mere, da nekateri (prim. Gal 1,6) celo go-
vorijo o “drugem evangeliju” in se lotevajo
ponovnega “pokristjanjevanja” med tistimi,
ki jim je oznanjal Pavel, z namenom uvesti
tudi judovske prvine. Za mlado Cerkvi bi bil
razkol vsekakor usoden. Zato Pavel poudari,
da je evangelij samo eden, to, kar oznanja-
jo la`ni bratje (prim. Gal 2,4), pa so postran-
ske stvari, ki z jedrom vere nimajo niè. Ob
tem je nujno, da poka`e svoje “reference” za
takšno govorjenje — kdo bi mu namreè utegnil
oèitati, da paè oznanja pogansko, ker je tudi
sam pogan; tako pa poudari, da je bil sam naj-
prej Jud in pouèen v judovstvu (prim. Gal 1,13–
17), da torej poganskega izroèila ni privzel za-
radi sebe, ampak zaradi evangelija in njego-
vega (la`jega) oznanjanja. Njegovo oznanilo
je torej legitimno in to prizna tudi “cerkve-
na oblast” v Jeruzalemu.11 Sveti Duh deluje
svobodno in nima meja; kdor je resnièno nav-
dihnjen od njega, ima s tem vsa pooblastila,
ne glede na dejansko “šar`o”. Takšno dr`o so
imeli v Stari zavezi preroki; lahko bi jo poi-
menovali karizmatièni princip.
2
0
4
A kaj storiti, ko se eni sreèajo z drugimi?
Da bo do tega prišlo tako ali drugaèe, je paè
jasno. Priznanje Pavlovega “drugaènega”
evangelija je paè zaèasna rešitev, kompromis,
ki ne more trajati. Najbr` ni nakljuèje, da se
izbruh zgodi ravno ob Petrovi vizitaciji v An-
tiohiji. Petrovo dr`o hypokrisis Pavel odkrito
graja (prim. Gal 2,11–14); to je sicer glede na
stanje razumljiv kompromis, ki pa se “vrhov-
nemu pastirju” vsekakor ne spodobi.
Apostolska dela odloèitev prej omenjene-
ga sreèanja apostolov v Jeruzalemu (prim.
Apd 15; mnogi to imenujejo kar “Jeruzalem-
ski koncil”) opišejo na nekoliko drugaèen na-
èin, lahko bi mu rekli hierarhièni princip. V
ospredju je apostol Peter, ki ima kljuèe ne-
beškega kraljestva. Zato on povzdigne glas
in odloèi o pravilni rešitvi. Bog je `elel in Je-
zus je zato postavil v svoji Cerkvi strukture,
ki imajo odgovornost zanjo in jim jamèi svoj
(pravilni) navdih. Površnemu opazovalcu bi
se zdelo, da si oba principa reševanja tega spo-
ra med seboj nasprotujeta, pa se vendar bolj
dopolnjujeta, zahtevata pa, da eden druge-
ga priznata in upoštevata. Tudi v sodobni
Cerkvi sta oba nepogrešljiva, eden drugega
popravljata in vsaka enostranskost hitro pri-
vede do zablode.
5
0
Rešitev, ki jo sprejmejo na “Jeruzalem-
skem zboru”, je seveda zgolj zaèasna. Èeprav
moèno omeji seznam judovskih zahtev (iz-
pusti najbolj mrzke, obdr`i le tiste, ki omo-
goèajo osnovno so`itje), je še vedno ukrojena
po judovski meri, kar je do poganov paè kri-
vièno — èe so svobodni v Kristusu, zakaj bi
$
jih omejevale (èeprav zmanjšane) judovske
zapovedi? Sprejeti kompromis paè samo
omogoèi znosno sobivanje obojih kristjanov,
ni pa še razrešitev. So pa zaèasni kompromisi
edino, kar je zaenkrat mo`no storiti, na konè-
no rešitev bo treba poèakati kar nekaj èasa
— nova skupnost se mora ustaliti. In v èem
je konèna rešitev spora? S kirurško natanè-
nostjo bo potrebno (raz)loèiti v prvotno ju-
dovskem kršèanstvu vlakna “postave”, ki so
nebistvena, zgolj kulturna dedišèina, izroèilo,
od tistih, ki so stvar vere in Kristusa in zato
univerzalna, splošna. Vzpostaviti bo treba
teologijo.12 In tu osrednjo vlogo odigra apo-
stol Pavel v svojih pismih, najznaèilneje v Pi-
smu Rimljanom. Ker vsebina te teološke raz-
mejitve moèno presega okvire obravnave, je
ne bomo predstavljali. Ostaja pa trden temelj
so`itja v novorojeni skupnosti kristjanov.
Zavedamo se, da proces nikoli ne bo za-
kljuèen; vera brez svojega kulturnega “okolja”
je zgolj imaginarna, abstraktna tvorba, kot
duša brez telesa. Duh vedno zavzema neko
obliko v prostoru in èasu. Kmalu zatem, ko
se je kršèanstvo otreslo okovov judovstva, se
je oprijelo rimskih okvirov, ki so ga tudi svoj-
sko omejili. Tako se z zelo podobnim in sko-
rajda enako zaostrenim vprašanjem sreèuje-
mo tudi danes: vztrajati pri izroèilu in “po-
stavi” kršèanske Evrope ali pa “postrgati stari
kvas” s svoje vere in iskati nove, sve`e izra-
ze Duha za “novo poganstvo” okrog nas.
1. Leta 2005 sem na Teološki fakulteti predstavil
diplomsko nalogo Spor kot ustvarjalna sila svete
zgodovine, kjer sem na podlagi poroèil v Prvi
Mojzesovi knjigi preverjal in skušal izoblikovati
vzorec obravnave in razreševanja sporov, ki bi
imel biblièno podlago.
2. Prim. N. Fine in F. Macbeth, Playing with fire,
Leicester, Youth Work Press, 1992, 7.
3. Prim. M. Iršiè, Umetnost obvladovanja konfliktov,
Ljubljana, Rakmo, 2004, 75.
4. Prim. J. Fernandez, Being human in conflicts,
Onati, Baketik, 2007, 289.
5. Prim. J. Krašovec, Nagrada, kazen in odpušèanje,
Leiden, Brill, 1999, 93.
6. V pisanju sem se, èe ni napisano drugaèe, opiral
(in ga tudi navajam) na Standardni slovenski
prevod svetega pisma iz l. 1997 in na njegove
opombe.
7. Prim. R. E. Brown et al, (ed.), The New Jerome
Biblical Commentary, New Jersey, Prentice Hall,
1990, 739.
8. Prim. M. Hengel, C. K. Barret, Conflicts and
Challenges in Early Christianity, Harrisburg,
Trinity Press International, 1999, 10 in sl.
9. Prim. Hengel, Barret, n. d., 45 in sl., glej tudi J.
D. G. Dunn, The Theology of Paul the Apostle, ,
London, New York, T&T Clark, 1998, 132.
10. Prim. A. George, P. Grelo et al., Uvod v Sveto
Pismo Nove zaveze, Celje, Mohorjeva dru`ba,
1982, 418.
11. Prim. A. Suhl, Ein Konfliktloesungsmodell der
Urkirche und seine Geschichte, v: Bibel und
Kirche 45 (1990), 81.
12. Prim. J. D. G. Dunn, n. d., 4, 713.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si