VESTNIK EummmtummmtmttimimnminuHiimtuntmuiimumutttu E Poštni urad 9G20 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Klagenturt = tzhaja v Cetovcu E Erscheinungsort Kiagenfurt E Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šitingov ] P. b. b. 5inmm)MmtmnnmimiH!:nimnmunmnmmmimimmM))ti: LETNtK XXX). CELOVEC, PETEK 1. OKTOBER 1976 ŠTEV. 40 (1781! Uprti se bomo smrtni obsodbi in se z bojkotom preštevanja odtočiti za živtjenje „Č)en 7 naša pravica — Ne damo se preštevati!' Okoti tega gesta, ki je na vetikem transparentu po-krivaio pročetje Šoštarjeve gostitne v Giobasnici, se je minuto nedetjo popotdne zbrat reprezentativen zbor koroških Stovencev. Vabitu obeh osrednjih organizacij so se odzvati števitni zastopniki našega tjudstva vse od Zi!e preko Roža in Gur do Podjune. Prišti so prijatetji iz sotidarnostnega gibanja, da tudi ob tej pritožnosti skupaj z obema manjšinama obsodijo protimanjšinsko potitiko, ki jo uvetjavtjajo par-tamentarne stranke, vtada in zakonodajaiec kot po- stušni izvrševatci ztogtasnih genocidnih načrtov nemških nacionatistov in njihovih nacističnih prijatetjev. Navzoči pa so biti tudi predstavniki manjšin iz Sto-venije in ttatije ter zastopniki mednarodnih manjšinskih organizacij, da izpovejo bratsko povezanost in zagotovijo sotidarno podporo koroškim Stovencem in gradiščanskim Hrvatom v njihovem usodnem boju proti krivičnemu diktatu preštevanja ter za dostedno izpotnitev pravic po duhu in črki čiena 7 državne pogodbe. Pomen nedeijskega zbora je v kratkem stavku orisal domači občinski odbornik Janez Hudi, ki je po uvodnem nastopu združenega moškega zbora pod vodstvom Fol-tija Hartmana in pihalne godbe ravenskih železarjev pozdravil vse navzoče in dejal, da smo se zbrali, da Avstriji povemo: strnjeni okoti osrednjih organizacij se bomo koroški Stovenci uprti vsitjenemu ugo-tavtjanju. V tem smislu sta govorila predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter (njuna izvajanja objavljamo na 2. strani — op. ured.). Opozorila sta na resnost trenutnega položaja, orisala namen vsiljenega preštevanja in ocenila tako imenovani .manjšinski" zakon, predvsem pa pozvata vse koroške Stovence, da v tem res usodnem trenutku strnjeni okoti svojega vodstva na vse poskuse razdvajanja, pritiska in zastraševanja odtočno in nedvoumno dokumentirajo: Nočemo umreti, hočemo živeti! Izvajanjem obeh govornikov so navzoči vedno spet pritrjevali z navdušenim aplavzom, kakor so z glasnimi izrazi obsodbe in protesta odgovarjati na vsa odkritja o pro-timanjšinskih ukrepih oblasti, o protislovenski nastrojenosti varnostnih organov in zlasti o neoviranem rovarjenju znanih nemškonacionali-stičnih in neonacističnih krogov. Posebno prisrčno pa so zborovalci pozdravili zastopnike drugih manjšin, mednarodnih manjšinskih organizacij ter solidarnostnih komitejev, ki vsi so zagotovili vsestransko podporo in solidarnost. Tako je predstavnik gradiščanskih Hrvatov opozoril, da je uradna Avstrija 7. julija (takrat so bili v parlamentu sklenjeni protimanj-šinski zakoni — op. ured.) kapitulirala pred fašističnimi protislovenskimi in protihrvatskmi silami ter na njihovo zahtevo zdaj namerava izvesti statistično uničenje obeh manjšin. Poudaril je, da pravice iz državne pogodbe niso odvisne od številčne moči manjšine, pač pa je °d teh pravic odvisno, da bomo obstali. .Zato pa vsi skupaj v boj proti preštevanju, za demokracijo v Avstriji. V tem boju nismo sami!" Ali predstavnik Slovencev v Italiji, ki je zagotovil, da so bratje na Tržaškem, na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini Povsem solidarni s koroškimi Slovenci in njihovim bojem, da bi preprečiti preštevanje, ki ga nam vsiljujejo proti naši volji. ..Sotidarnt smo z vami v naporih, da bi preprečit) nakane nemških nacionaii-stov. Sotidarni smo z vam) v boju za pravice, kajti veže nas vse, kar je skupnega v boju za enakopravnost narodnih manjšin." In zastopnica madžarske narodnosti v SR Sloveniji, ki je izjavita, da jih globoko pretresa obnašanje avstrijskih oblasti do narodnih manjšin. Pri njih rešujejo probleme skupaj z narodom sosedom, ki ima polno razumevanje za težnje manjšine. „Toiiko manj razumemo to, kar se dogaja tukaj pri vas, ko ste izpostavijeni odkritim nacističnim izpadom, ko hočejo pravice napraviti odvisne od števita. Zeto nam je težko, ker se morate še vedno bo v riti za izpotnitev državne pogodbe. To hudo obsojamo in podpiramo vaš boj." Nato zastopnik italijanske narodnosti v SR Sloveniji, ki je prav tako izrazil bratsko solidarnost z bojem Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Obsodil je nakane mračnjaških sil in dejal, da je preštevanje in pogojevanje pravic s številom samo spodbuda protimanjšinskim kro- gom, da bi manjšinam okrnili pravice. ..Zgražamo se nad dejstvom, da v demokratični državi tako kratijo pravice manjšin; gioboko smo prizadeti, ko siišimo vesti o neenakopravnosti." Pa zastopnik mednarodne manjšinske organizacije, ki je zagotovil, da milijoni pripadnikov manjšin v Evropi prizadeto spremljajo položaj koroških Slovencev in gradi- ščanskih Hrvatov ter solidarno podpirajo njihov boj proti nerazumljivi politiki Avstrije, ki manjšin ne samo ne pospešuje, marveč jih hoče šele šteti. „Ne odnehajte v boju, mi vsi bomo napraviti vse, kar je v naši moči." In za zaključek še zastopnik solidarnostnih komitejev iz Celovca, iz Salzburga in z Dunaja, ki je ostro obsodil vlado, da namerava zdaj ob podpori nemških nacionalistov izvesti ugotavljanje, da bi uradno legitimirala in honorirala desetletno gonjo KHD. „Očitno hoče doseči .dokončno rešitev' koroškega vprašanja v znanem in prostutem smistu," je naglasil govornik. „Zato pa smo tudi nemško govoreči Avstrijci sotidarni s Stovenci in Hrvati — v skrbi za bodočnost in demokracijo." Tako je nedeljski zbor izzvenel kot glasen protest proti vsem tistim, ki zahtevajo, dovoljujejo in podpirajo genocidno politiko nad manjšinami v Avstriji. In izzvenel je kot manifestacija nezlomljive življenjske volje koroških Slovencev, pripravljenih in odločenih, da se skupaj z gradiščanskimi Hrvati, ob podpori demokratičnih si) večinskega naroda, matične države in njenih narodov in narodnosti, mednarodnega manjšinskega gibanja in demokratičnih sil v svetu v tem usodnem trenutku uprejo smrtni obsodbi in se z bojkotom vsiljenega preštevanja odločijo za življenje. Pomena in teže te izpovedi tudi ne morejo zmanjšati vsi nizkotni poskusi, da bi z nesramnim hujskanjem zabiti ktin med naše tjudstvo in njegovo vodstvo — nasprotno, s tem se naše vrste te še krepijo v skupni od-točenosti: NE DAMO SE PREŠTEVAM! Štetje pomeni uzakonitev raznarodovanja in omogočanje statističnega etnocida O avstrijsko-jugoslovanskih odnosih in posebej o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji so prejšnji teden razpravljali tudi na seji komisije CK ZKS za mednarodna ekonomska in politična vprašanja ter stike z drugimi partijami. Poudarili so, da razvoj dogodkov na ozemlju, kjer živita slovenska in hrvaška manjšina, .opozarja na nevarno oživ-ijanje nemškonacionallstičnih sil, ki jih usmerjajo organizacije in posamezniki, ki so odkriti aii pa prikriti dediči ideologije nacizma in fašizma' . Dejstvo je, so poudarili na seji, da so se s potitiko narodnostne neenakopravnosti in mržnje objektivno poistovetili tudi uradni krogi Avstrije. S tem so ne samo moralno in politično podprti aktivno raznarodovanje in pritisk na pripadnike manjšin, ki so ga že vsa povojna leta izvajali tako nemško-nacionalistični krogi kakor tudi lokalni in državni organi oblasti, ampak so raznarodovanje v najrazličnejših pojavnih oblikah ekonomskega, psihološkega in političnega pritiska celo uzakonili. Poskušajo ga tudi .teoretično" opravičiti s tezami o nekakšni .pravici manjšine do asimilacije", kar z drugimi besedami pomeni, pravico države, da to asimilacijo podpira in podpihuje. Komisija je opozorila, da je gonja proti manjšinam očitno povezana z drugimi oblikami pritiska na neodvisno, neuvrščeno, socialistično Jugoslavijo. Pod okriljem globalnih interesov tistih, ki si želijo obnoviti hladno vojno in blokovsko napetost, so se — kot kažejo zadnji dogodki na Koroškem — našli tudi ostanki nacizma in fašizma vseh barv in narodnosti. Delovanje teh sil pa bi morata Avstrija v skladu s členom 9 in 19 državne pogodbe onemogočiti, so poudarili na seji komisije. .Komisija podpira odločnost pripadnikov manjšin v Avstriji in njihovih organizacij, da se z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, uprejo krivičnim in ne-načeinim ukrepom avstrijskih poiitičnih strank in organov oblasti, ki so v nasprotju z državno pogodbo — temeljnim dokumentom o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije," je bilo rečeno na seji. Hkrati pa je komisija ugotovila, da je nacionalistični pritisk na manjšine sprožil v Avstriji tudi proces pozitivnega opredeljevanja v delu demokratične javnosti, ki se zaveda, da za poskusom revizije državne pogodbe stojijo predvsem tiste sile v avstrijski družbi, ki si prizadevajo izpodkopati ravnovesje in varnost v tem delu Evrope ter ustvariti novo žarišče mednarodne napetosti. V interesu boljšega informiranja in prizadevanja k vsestranskemu kulturnemu razvoju slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem bi bilo — kot je ugotovila komisija — treba čimprej omogočiti, da bi lahko na vsem narodnostno mešanem področju sprejemali tudi program slovenske RTV. .Ta zahteva je povsem v skladu s politiko odprtosti naše države in stališči konference v Helsinkih o pospeševanju kulturnih stikov in svobodnem kroženju informacij," je bilo rečeno na seji komisije. „Z odprtostjo naših sredstev javnega obveščanja in omogočanjem sprejema tujih, tudi avstrijskih programov, Jugoslavija dokazuje, da ne samo z besedami, ampak predvsem z dejanji podpira ta načela." Končno je komisija v zvezi s predvidenim preštevanjem poudarila, da si je ta ukrep mogoče raztogoti le kot uzakonitev raznarodovanja in omogočanje statističnega etnocida. O tem, s kakšnim namenom in s kakšnimi sredstvi se izvajajo takšna preštevanja, so se pripadniki obeh manjšin že velikokrat prepričali. .Povezovanje narodnostnih pravic siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji z rezut-tati preštevanja je v popolnem nasprotju s členom 7 državne pogodbe, pa tudi z načeli Organizacije združenih narodov in dokumenti konference v Helsinkih." Zato komisija podpira ravnanje, prizadevanja in korake zveznega izvršnega sveta in njegovih organov, kar zadeva odnose med Jugoslavijo in Avstrijo, položaj in pravice narodnostnih manjšin in enotno zahtevo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, da Avstrija dosledno spoštuje določbe svoje državne pogodbe, katere sopodpisnik je tudi Jugoslavija. Ne moremo pristati na svoje decimiranje zato se bomo preštevanju uprli z odtočnim bojkotom GOVOR PREDSEDNIKA ZSO DR. FRANCIJA ZWITTRA NA NEDELJSKEM ZBORU Zvezna in deželna vlada ter vse v parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopane stranke hočejo izvesti zlasti na ozemiju, kjer avtohtono živimo Slovenci, intenzivno pojasnjevalno kampanjo o tako imenovanem zakonu o narodnih skupnostih ter o noveli zakona o ljudskem štetju, ki omogoča poizvedbo o materinem jeziku. Kakor napovedujejo, bodo izvedli kampanjo do zadnje najmanjše vasi in imamo v prihodnjih tednih do 14. novembra pričakovati pravi naval agitatorjev in ,pojasnjevalcev" iz vseh političnih taborov — od vladne SPG pa do GVP in PPG. Za vse te stranke smo naenkrat postaii koroški Stovenci zanimivi; naenkrat nas hočejo prepričati, da naj se izjasnimo za Siovence; na mah vedo — do bi nas osrečiti s svojo zamisiijo o rešitvi našega vprašanja — za zadnjo našo vas, čeprav jim sicer baje ni znano, kje koroški Slovenci živimo in koiiko nas je. Zato služi tudi ta naš zbor v prvi vrsti pojasnjevanju in presoji zakonov, ki jih je avstrijski parlament sklenil dne 7. julija 1976 — baje v korist narodnih skupnosti in še posebej za uresničitev še neizpolnjenih določil člena 7 državne pogodbe. To pojasnjevanje z naše strani je potrebno in ne le potrebno, temveč je naša dolžnost, ker se je vsaj med demokratičnimi in omikanimi narodi že uveljavilo spoznanje, da je v prvi vrsti pravica prizadetega, da presodi, kaj mu koristi in kaj mu škoduje. Na to načeto smo opozoriti že v svoji prvi spomenici, na žatost brez uspeha, kajti avstrijski zakonodajatec je dostej vse zakone, ki se tičejo nas in naših pravic, sktenit brez nas in mimo nas. To vetja tudi za vse dne 7. jutija 1976 sktenjene zakone, čeprav smo biti koroški Stovenci do zadnjega pripravtjeni, da skupaj z eksperti najdemo sporazumno pragmatično rešitev in smo pristati na kompromise, ki jih skoraj ni mogoče več zagovarjati in mejijo že na mejo dopustnega. Na to opozarjamo, ker vlada vedno spet trdi, da smo koroški Slovenci odklanjali razgovore, da bi prepričala svetovno javnost o korektnosti svojih ukrepov in zlasti ugotavljanja, ki pa je tudi za demokratični svet nerazumljiva oblika reševanja življenjskih vprašanj narodne skupnosti. Zato se tudi vlada sama vse-bolj zaveda problematičnosti tako imenovanega ..preštevanja posebne vrste", ki ni te edinstvena dostej še nikjer v svetu uporabtjena obti-ka reševanja narodnostnih vprašanj, marveč spričo enostranske detne revizije državne pogodbe, kar dejansko je, tudi sitno nevarna in končno spričo zgodovinskega duhovnega in fizičnega pritiska na našega čtoveka potom šotsko-kulturne, gospodarsko-sociatne in družbeno-potitične diskriminacije za nas absotutno nesprejemtjiva, ker nikdar ne more prikazati našega dejanskega števila, ki naj bi po zamisli vlade in zakonodajalca služilo kot osnova za reševanje naših življenjskih vprašanj. Če upoštevamo še današnji pritisk, kakor je prišel in v zadnjih dneh ponovno prihaja do izraza v šolskih štrajkih, v tako imenovanem nOrtstafelsturmu" teta 1972, v pa-ramilitarističnih pohodih nemških nacionalističnih organizacij in zlasti v nedemokratičnih samovoljnih policijskih ukrepih proti pripadni- kom naše narodne skupnosti, kakršnih smo bili vajeni le v nacistični dobi, potem za nas ni druge alternative, kakor da se ugotavljanju naše številčne moči upremo. Zato se ne damo preštevati in se bomo 14. novembra takemu načinu reševanja naših življenjskih vprašanj uprli in štetje bojkotirali. Bojkot pa pomeni, da bomo 14. novembra pri poizvedbi našega materinega jezika H označili kot svoj materni jezik karkoli že in kakršnokoli danih možnosti prekrižali, samo ne slovensko; H ali bomo glasovali neveljavno; )) ali pa bomo ostali enostavno doma. Vse to razumemo pod bojkotom, ki ga hočemo izvesti. Izvedli ga bomo zavestno in uspešno, da rezultati štetja ne bodo mogli služiti kot osnova za reševanje odprtih vprašanj naše narodne skupnosti, to je za nadaljnje teptanje in zože-vanje pravic, ki nam gredo! Ravno v tem pa je vsa perlld-nost predvidenega reševanja, ki nas sili, da se v obrambo in zaščito že tako malenkostnih pravic in za dosego enakopravnosti na zunaj odpovemo svoji identiteti in zatajimo svojo narodno pripadnost. Toda vprašam vas, ali je — ako ne priznavamo grabežljivega osvajalnega načela asimilacije ali jezikovne in etnične integracije manjšine v večinski narod, kakor jo zagovarja designirani minister dr. Pahr — mogoča še hujša diskriminacija, še zlobnejša oblika poskusa dozdevnega reševanja živijenjskih vprašanj narodne skupnosti, ki hoče živeti in noče umreti! Ne! Zato pa koroški Slovenci tudi ne bomo nasedli zvijačam, ne vabam krivih prerokov, ki nas bodo z lepimi besedami in praznimi obljubami v prihodnjih tednih poskušali prepričati o svoji ljubezni, odprtosti in iskrenosti do nas in naših življenjskih vprašanj. Prav tako se ne bomo uklonili pritisku in izsiljevanju, ki bo brez dvoma drugi način „po-jasnjevanja". Predvsem pa ne bomo dopustili, da bi nas razbili in zabili klin med predstavnike osrednjih organizacij in pripadnike slovenske narodne skupnosti ati med obe osrednji organizaciji z izigravanjem in zlorabo patriotičnih gesel, svetovnona- zornih pogledov in histerične fobije pred komunizmom ali političnim sistemom in družbeno ureditvijo naše zaščitnice SFR Jugoslavije! Koroški Slovenci smo tekom zgodovine in zlasti v zadnjih petdesetih letih toliko pretrpeli in toliko doživeli, da smo zreli dovolj, da spoznamo staro taktiko in nevarno metodo oblastnikov: deli in vladaj. Zato bomo vsem poskusom razdvo-jitve in cepitve naših vrst odgovo- rili s še odločnejšo enotnostjo in s še boij borbeno strnjenostjo! Neločljivo povezani s svojima osrednjima organizacijama bomo — zavedajoč se tudi moralne in dejanske podpore demokratičnih sil v naši državi ter matičnega naroda in vseh jugoslovanskih narodov — sledili njunim navodilom in sprejeli njune ocene o manjšinskih zakonih. Ocena teh zakonov pa je naslednja: Zakoni so za nas nesprejemljivi, ker v vseh določilih nosijo pisavo in pečat KHD in dejansko zmanjšujejo na vseh področjih že doslej malenkostne pravice ter nikakor ne pomenijo izvedbe določil člena 7. Kakor pri vseh dosedanjih zakonih, tako je tudi pri sedanjih botroval in dosegel svoje KHD: H zahteval je ugotavljanje manjšine in ga dosegel; H zahteval je odpravo obveznega dvojezičnega šolstva in jo dosegel; H zahteval je odstranitev dvojezičnih označb in krajevnih napisov ter jo dosegel; ^ zahteval je sistiranje delovnega navodila manjšinskega kulturnega reterata in ga dosegel; H zahteval je ukinitev razgovorov za dosego sporazumne pragmatične rešitve in jo dosegel; ^ in končno je KHD tudi dejanski zasnovalec predmetnega poskusa reševanja naših vprašanj potom ugotavljanja, povezanega z mamilom deklarativnih obljub v tako imenovanem zakonu o narodnih skupnostih. Ti zakoni pa pomenijo nadaljevanje v svetu edinstvene obiike reševanja mednarodnih obveznosti v korist narodne skupnosti — da se namreč z vsakim novim zakonom položaj narodnih skupnosti ne izboljša, marveč nasprotno poslabša in se pravice ne razširijo, temveč okrnejo. Tako je bilo z zakonom o manjšinskem šolstvu, ki je zamenjal odredbo o obveznem dvojezičnem šolstvu; tako z zakonom o sodnem jeziku, ki je zamenjal do tedaj veljavno sodno prakso o neposredni uporabnosti določila o uporabi slovenskega uradnega jezika poleg nemščine; tako sedanji zakoni končno bistveno in občutno zmanjšujejo do sedaj veljavne pravice na vseh področjih: na področju slovenskega upravnega in sodnega jezika, na področju dvojezičnih topografskih označb in krajevnih napisov; pa tudi na področju šolstva — s sprejetjem novele k zakonu o prevedbi prejemkov — pa čeprav lažnivo trdijo, da se na tem področju nič ne spremeni. Vlada je sicer skrbela, da so bili zakoni dne 7. julija 1976 sprejeti v konsenzu vseh treh v parlamentu zastopanih strank, ni pa skrbela za konsenz z neposredno prizadeto narodno skupnostjo. Koroški Slovenci pa zahtevamo rešitev naših življenjskih vprašanj in mednarodnih obveznosti v našo korist v razgovoru in sporazumu med pristojno viado in prizadeto manjšino — in to brez ozira na njeno številčno moč; zahtevamo rešitev, ki mora poleg tega upoštevati tudi naš doprinos v antifašistični borbi za ohranitev naše narodne skupnosti in za ohranitev demokratične in neodvisne republike Avstrije. Brez te naše narodnoosvobodiine borbe nas danes ne bi biio več. Čien 7 smo si priborili s svojo borbo na strani zavezniških sii in ga je zato treba izvesti brez revizije, to je brez ugo-tavijanja — po duhu in črki. Sleherna drugačna rešitev je za nas nesprejemljiva in nikakor nismo pripravljeni, da bi zamenjali mednarodni dokument z zapisanimi določili o naših pravicah za zakon papirnatih obljub in nejasnih določil brez določenega krajevnega in stvarnega območja. Ponovno poudarjamo, da smo za dialog, da smo za sporazumno rešitev tudi še danes, vendar mora viada poprej zagotoviti možnosti za enakopravno pogajanje brez ozira na številčno moč naše narodne skupnosti. Izvedba ugotavljanja pa pomeni za nas konfrontacijo, ki jo sprejemamo tako kakor je mišljena. Mi na svoje decimiranje ne moremo pristati in se bomo v obrambo in zaščito svojih pravic ter za dosego svoje enakopravnosti preštevanju uprli z odločnim bojkotom — kajti: nismo ie števiike, smo ijudje, smo narodna skupnost, ki se nacističnemu nasilju z orožjem ni uprla zato, da bi ji s krvjo priborjene pravice odvzeti s trikom števiičnega ugotavljanja, ampak zato, da bo živela enakopravno med enakopravnimi! Pri tem zaupamo v lastne sile, v solidarnostno pomoč demokratičnih sil v Avstriji in v podporo matičnega naroda in naše zaščitnice SFR Jugoslavije, ki je pristopila k državni pogodbi, ter vseh demokratičnih gibanj v svetu v zavesti in zgodovinskem spoznanju, da je ljudstvo v borbi za svoje življenjske pravice nepremagljivo. S to vero pojdimo odločni, strnjeni in neustrahljivi na delo za bojkot ponovnega plebiscita v obliki vsiljenega preštevanja, to je najnovejše (inte nemških nacionalistov in oblasti, da bi nas s pomočjo nas samih ogoljufali za naše pravice. Zato še enkrat: 14. novembra vsi koroški Slovenci v bojkot preštevanju — za pravice, ki nam gredo! PREDSEDNIK NSKS DR. MATEVŽ GRiLC: Pravica je tista ki končno mora zmagati Tudi predsednik NSKS dr. Matevž Griic je ocenil zadnje protimanjšinske zakone kot povsem nesprejemljive, nato pa poudaril: „Take zakonske ukrepe pa propagira Avstrija kot vzgledne za Evropo, kot uresničitev določil člena 7. V resnici pa je to jasna enostranska revizija državne pogodbe, v resnici je to eksekucija smrtne obsodbe nad slovenskim narodom, katero so izrekle nemškonaciona-listične in nacistične sile in katero danes izvaja vlada v smislu in po volji teh mračnjaških sil. Sleherni koroški Slovenec se mora zavedati, da nameravajo avstrijske oblasti rešiti naše vprašanje pod geslom ,Popotna ureditev je smrt!', je narodna smrt koroških Slovencev." Govornik je menil, da nikakor ne pretirava ali dramatizira, kajti vedeti moramo, da daje zakon o ljudskem štetju tudi možnost ponovnega preštevanja, ki se lahko izvede samo na Koroškem. Zato bodo v prihodnjih letih usmerili vso propagando na tiste občine, v katerih bi 14. novembra ugotovili še preko 25 "/o. pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Pritisk bi trajal do ponovnega preštevanja tako dolgo, da bi koroških Slovencev uradno ne bilo več in bi s tem po mnenju Avstrije prenehala veljati določila manjšinske zaščite, predvsem tudi državne pogodbe. Predsednik NSKS je omenil razen oblike „prepriče-vanja" in pritiska, predvsem pa razdvajanja koroških Slovencev, vse z namenom, da bi se uklonili diktatu preštevanja. Poudaril je, da temu pritisku ne bomo klonili. „Ker vemo, zakaj gre, bomo ljudsko štetje posebne vrste 14. novembra dosledno bojkotirali, tako da vlada ne bo mogla dobiti rezultatov, ki si jih želi," je naglasil dr. Grilc. „To pa je tudi naša moč dokazati, da so s sklepom zadnjih zakonov delali račun brez krčmarja; naša moč dokazati, da je zakone možno izvajati le s pristankom nas prizadetih, da je možno rešiti koroško vprašanje le v dogovoru z nami. Kajti mi najbolje vemo, kakšna rešitev nam najbolj ustreza, mi sami najbolje vemo, kakšni pogoji morajo biti dani, da bosta zagotovljena naš obstoj in razvoj." V členu 7 so zapisane naše pravice in ne pravice večinskega naroda, je ugotovil predsednik NSKS in dodal, da mora Avstrija te mednarodne obveznosti izpolniti, vendar ni naš problem, kako to vsktadi s strankarskim oportunizmom. Pozval je vse koroške Slovence, da 14. novembra enotni bojkotirajo štetje. Nato pa je dejal: „Naš cilj pa so ponovni pogovori z avstrijsko vlado, naš cilj je končno doseči rešitev z nami in ne proti nam in preko nas. Če bodo namreč rezultati štetja neuporabni, potem se bo morala vlada pogajati z nami o sprejemljivi rešitvi; to smo vedno zahtevali in to zahtevamo z vso odločnostjo tudi danes." Posebej je govornik opozoril, da v našem boju koroški Slovenci nismo sami. Vedno večje je število avstrijskih demokratov, ki z vso vnemo podpirajo naše težnje. Po vsej Avstriji se ustanavljajo solidarnostni komiteji, ki opozarjajo na nevzdržno stanje narodnostnih skupin v Avstriji. Za nami stojijo domala vse evropske manjšine, zlasti pa imamo močnega zaveznika v državi matičnega naroda SFR Jugoslaviji, ugledni po vsem svetu, katere zastopniki opozarjajo svetovno javnost na nerešen problem koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. „Dnevno doživljamo to podporo vseh narodov Jugoslavije, ki nas krepi v upanju, da bo morala Avstrija končno upoštevati te nepreslišne opomine mednarodne javnosti," je ob koncu poudaril dr. Grilc. „Zato kljub težkemu položaju, v katerem živimo danes koroški Slovenci nimamo nobenega vzroka, da bi obupali. Preživeti smo že težje čase in bomo preživeli tudi ta naskok na naše pravice in na življenje našega naroda. Zgodovina kaže, da je pravica tista, ki končno mora zmagati, včasih tudi po čudnih poteh, nad krivičnim postopanjem. In v to pravico mi koroški Slovenci trdno zaupamo." SREČANJE NARODNOST! SOSEDNIH DEŽEL: Položaj manjšin v Avstriji je v resnici zaskrbljujoč in naravnost strahoten udeiežencev srečanja narodnih skupnosti sosednih dežei Udeleženci srečanja narodno:!) sosednih deže) smo na posvetovanju dne 74. in 7$. :ep!embra 1976 v Sekiri, na katerem smo obravnavali probteme narodnih manjžin v itaiiji in SR Sioveniji in še posebej probieme slovenske in hrvaške narodne manjšine v Av:triji, prišli po iimenjavi mnenj in izkušenj o reševanju narodnostnih vprašanj do zaključka, da je vprašanje slovenske in hrvaške narodne manjšine v Av:triji najboij pereče in zaskrbljujoče. To pa zaradi tega, ker so avstrijske pariamentarne stranke in vtada 71 iet po podpisu državne pogodbe dne 7. julija 1976 sprejete tri protimanjšinske zakone, in sicer noveio zakona o ljudskem štetju, zakon o narodnih skupnostih in noveto zakona o prevedbi prejemkov, katera zadnja bistveno po:!abša in negativno pogojuje ureditev in položaj manjšinskega šoi:tva na Koroškem. Ugotavtjanje manjšine kot osnova, da se zagotovijo njene pravice !e na podiagi njenega sorazmernega števita, nasprotuje elemen-tarnim načetom sožitja med !judmi, je v nasprotju z mednarodno demokratično prakso reševanja manjšinskih vprašanj in nasprotuje tudi duhu in črki avstrijske državne pogodbe ter zaključnim sktepom heisinške konference o varnosti in sodeiovanju v Evropi. Narodne manjšine !ahko bistveno prispevajo k boljšim političnim, kuiturnim in vsespiošnim odnosom med narodi. Zato je boj narodnih manjšin za svoje pravice hkrati sestavni de) borbe za utrjevanje zaupanja in dobrega sožitja med narodi in državami in s tem za mir. Predstavniki navzočih narodnih skupnosti obsojajo skiep Avstrije, da izvede ugotavijanje s ciijem okrnjevanja in zmanjševanja pravic siovenske in hrvaške narodne skupnosti, kar bi vodiio k njuni likvidaciji, in izražajo vso podporo prizadevanjem koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov, da rezuitati vsitjenega preštevanja ne bodo mogii siužiti kot osnova za reševanje njihovih živtjenjskih vprašanj. Vsak ukrep v korist narodne skupnosti je mogoč samo z aktivno prisotnostjo in pristankom prizadetih manjšin in so koroški Siovenci in gradiščanski Hrvati še vedno priprav!jeni, da bi v sporazumu z viado našti zadovoijivo rešitev, vendar mora vtada poprej zagotoviti ustrezne pogoje. Predstavniki drugih narodnih skupnosti izražajo koroškim Sloven-cem in gradiščanskim Hrvatom svojo solidarnost in jim zagotavtjajo podporo v njihovem pravičnem boju. Stovensha hutturno-gospodarska zveza Hrvatski akademski Hub Trst na Dunaju ttaiijanska unija v SR Sioveniji Narodni svet koroških Siovencev Madžarska narodna skupnost Zveza siovenskih organizacij v SR Sioveniji na Koroškem Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUEV) Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AtDLCM) Domači in tuji tisk seznanjen z manjšinsko probtematiko Hotel Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru je bil v petek in soboto minulega tedna prizorišče srečanja narodnosti sosednih dežel, na katerem sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev kot gostitelja lahko pozdravila predstavnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji ter hrvaške narodnostne skupnosti na Gradiščanskem, prav tako pa tudi predstavnike obeh mednarodnih manjšinskih organizacij — Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM), ki sta ga zastopala generalni tajnik prot. Jordi Costa, pripadnik katalonske manjšine v Franciji, in teritorialni tajnik omenjenega združenja za Avstrijo dr. Pavel Apovnik, ter Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUEV), ki jo je zastopal generalni tajnih Olav Meinhard, pripadnik danske manjšine v Zahodni Nemčiji. Ne le zato, ker se je srečanje odvijalo na Koroškem, marveč predvsem spričo dejstva, da se je manjšinsko vprašanje v Avstriji v zadnjem času zaradi vrste izrazitih protimanjšinskih ukrepov nevarno poslabšalo in zaostrilo, je bila razprava razumljivo v pretežni meri posvečena vprašanjem koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Seveda pa je bil prikazan tudi položaj narodnih manjšin v sosednih deželah, tako da je bila dana možnost izčrpne izmenjave mnenj in izkušenj, na podlagi katere so udeleženci srečanja ob zaključku sprejeli skupno izjavo, ki jo objavljamo na posebnem mestu. Uvodoma sta položaj in probleme koroških Slovencev prikazala predsednika obeh osrednjih organizacij dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Grilc, ki sta predvsem opozorila na trenutno situacijo, ki je nastala s tem, da so se avstrijske parlamentarne stranke ter vlada in zakonodajalec na zahtevo nemško-nacionalističnih sil proti upravičenim pomislekom in utemeljenim argumentom prizadetih manjšin odločili za takšno .reševanje" odprtih manjšinskih vprašanj, ki v bistvu pomeni statistično smrt slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Pri tem sta obrazložila tako imenovani zakon o narodnih skupnosti, ki je dejansko edinstven v svetu, saj vsebuje samo deklarativne izjave, konkretno reševanje glede obsega 'n vsebine manjšinske zaščite pa Prepušča poznejšim odredbam, pri katerih ima vsaka posamezna od treh parlamentarnih strank pravico veta in s tem možnost, da prepreči sleherno rešitev, ki ne bi bila po volji nemškim nacionalistom. Novi zakon torej ne pomeni izboljšanja, marveč nasprotno pomeni absolutno poslabšanje celo v primerjavi z dosedanjimi vse prej kot zadovoljivimi rešitvami. Najbolj usodna pa je trenutno zahteva po ugotavljanju manjšine. Gre za zahtevo, ki jo nemški nacionalisti postavljajo že vsa leta po vojni; gre za štetje tistih Slovencev, ki še niso klonili pritisku in se še niso asimilirali. Skratka: gre za statistično uničenje koroških Slovencev, zato je naša borba proti tej nakani brezkompromisna. Sploh pomenijo avstrijski manjšinski zakoni edinstven primer reše-Vanja manjšinskih vprašanj v Ev-je bilo poudarjeno v Sekiri, kajti vsak novi zakon nadalje poslabša položaj manjšin. Koroški Slovenci pa smo mnenja, da je rešitev možna samo v sporazumu s prizadeto manjšino. Zato smo bili do zadnjega pripravljeni sodelovati pri iskanju takih rešitev, pripravljeni celo na kompromise, ki so bili že na skrajni meji dopustnega; kljub temu pa so se pri reševanju zadovoljili s porazumom med strankami, medtem ko so neposredno prizadete pustili ob strani, kakoi se je to dogajalo tudi že pri vseh dosedanjih poskusih reševanja. Solidarnost z manjšinama v boju proti diktatu štetja Solidarnostni komiteji za pravice siovenske in hrvaške manjšine ter proti ugotavija-nju manjšin, ki delujejo na Dunaju, v Ceiovcu in v Saiz-burgu, so prejšnji teden na skupni tiskovni konferenci napovedati, da bodo pozvali avstrijsko demokratično javnost, naj za 14. november določeno štetje posebne vrste bojkotira oziroma privede do absurda. Praktično naj bi to izgleda-lo tako, da bi na ozemlju, kjer živi manjšina, štetje bojkotirati ali glasovnice izpolnili neveljavno; izven tega ozemija pa bi se vsi priznali za Slovence (oziroma za Hrvate). V tej zvezi je predstavnik solidarnostnih komitejev poudaril, naj bo 14. novembra slovenščina materin jezik vseh demokratičnih Dunajčanov. Na tiskovni konferenci so to odločitev utemeljili z ugotovitvijo, da je predvideno štetje oz. ugotavijanje manjšine v ostrem nasprotju z mednarodno priznanim načelom, da manjšine potrebujejo posebno pospeševanje in da ustrezni ukrepi ne smejo biti odvisni od števila prizadetih. Z ozirom na ta mednarodno priznana načela predstavlja strpnost napram slovenski in hrvaški narodnostni skupnosti merilo za demokracijo v Avstriji, je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci. Zato mora biti člen 7 državne pogodbe uresničen na podlagi enakopravnih pogajanj z manjšinama, ne pa na podlagi preštevanja. V lem smislu je govoril tudi predstavnik Hrvatskega akademskega kluba na Dunaju Juriča Čenar, ki je prav tako opozoril na nerešena vprašanja in na neizpolnjena določila državne pogodbe, kar ima za posledico naraščajočo asimilacijo. Dejal je, da avstrijska vlada vse preveč popušča nemškonacionali stičnim in neofašističnim silam. Predvsem na zahtevo teh sil naj bi bila 14. novembra izvedena statistična likvidacija gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev, je naglasil Čenar. Toda ne damo se likvidirati, pripravljeni smo se boriti, zato se bomo skupaj s koroškimi Slovenci uprli tudi diktatu preštevanja. Prikazu položaja manjšin v Avstriji so sledita izvajanja zastopnikov narodnosti iz sosednih dežel, ki so se strnila v mogočno manifestacijo solidarnosti in podpore, ki so jo ponovno zagotoviti pravičnemu boju koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Iz primerjav ureditve manjšinskih vprašanj v eni in drugi državi se je izkristalizirala predvsem ugotovitev, da pravice manjšin nikjer niso odvisne od številčne moči dotične manjšine, marveč se ukrepi za zagotovitev obstoja in vsestranskega razvoja manjšin uveljavljajo na celotnem ozemlju avtohtone naselitve manjšin. Posebno važna pogoja za pravično reševanje manjšinskih vprašanj pa sta tozadevna pripravljenost in razumevanje večinskega naroda ter politično ozračje v dotični državi — torej pogoja, ki ju na Koroškem in v Avstriji žal povsem pogrešamo. Izredno dragocena pa so bila tudi zagotovila solidarnosti in podpore, ki sta jih dala predstavnika obeh mednarodnih manjšinskih organizacij v imenu milijonov pripadnikov manjšin širom po Evropi. Ugotovila sta, da je položaj manjšin v Avstriji in posebej na Koroškem v resnici zaskrbljujoč in naravnost strahoten. Iz izkušenj sta povedala, da so žal zelo velike razlike v ureditvi položaja manjšin v Evropi — od modelov vzorne ureditve pa do slabih razmer; toda nikjer drugje se ne dogaja, da bi z manjšinami tako ravnali, kakor moramo žal ugotoviti za Avstrijo, kjer hočejo manjšinsko zaščito uresničiti šele 21 let po podpisu tozadevnih mednarodnih obveznosti — pa še to pogojeno s številčnim ugotavljanjem, kar popolnoma nasprotuje državni pogodbi in mednarodni praksi. Vsekakor porazna, toda upravičena ocena .vzorne" manjšinske politike Avstrije! Z ugotovitvami in zaključki srečanja narodnosti sosednih deže) so predstavniki tam zastopanih narodnosti in manjšinskih organizacij seznanili tudi domači in tuji tisk na tiskovni konferenci v Ceiovcu. Povedali so jim, da so ugotoviti, da je položaj na Koroškem najboij pereč in zaskrbijujoč; da pri reševanju manjšinskih vprašanj nikjer drugje ni števiio podiaga za uresničevanje pravic, marveč se ie-te uve-ijavijajo povsod tam, kjer manjšina avtohtono živi; da ie manjšina sama more najboije vedeti, kaj potrebuje za svoj obstoj in razvoj; da so neovirani stiki z matičnim narodom naravna pravica vsake manjšine; da so koroški Siovenci in gradiščanski Hrvati deiežni vse soiidarnosti in podpore v boju proti krivičnemu diktatu preštevanja, ki je v danih razmerah povsem nesprejemijiv. V pogovoru z novinarji je biio opozorjeno tudi na zadnjo izjavo južnotiroiskega dežeinega giavarja in predsednika SVP Magnaga, ki se je očitno pridružit kampanji vseh tistih v Avstriji, ki skušajo koroške Sio-vence in gradiščanske Hrvate prepričati, da je v njihovo korist, če se pustijo prešteti. V tej zvezi je biio zia-sti s strani manjšinskih predstavnikov iz Itaiije nagiašeno, da bi Mag-nago gotovo drugače govori!, če bi biii njegovi rojaki v podobnem poio-žaju, kot so danes koroški Siovenci. In še posebej je biio poudarjeno, da je Avstrija na Južnem Tiroiskem pri-staia samo na tiste rešitve, ki so biie sprejemijive za tamkajšnjo manjšino; doma pa hoče zdaj manjšinam vsi-iiti rešitve s staiišča večine — torej dvojna mera! Zeio važno mesto v pogovoru z novinarji pa je zavzemaio predvsem vprašanje odnosa tiska do manjšine in njenih teženj. Pri tem so imeii zastopniki manjšin iz sosednih dežei in predstavniki mednarodnih manjšinskih organizacij edinstveno priiož-nost, da se o tem odnosu prepričajo na iastne oči in na iastna ušesa. Tozadevno smo iahko posebno hvaiež-ni Stritziu (Kieine Zeitung), ki se je tudi tokrat skušai predstaviti kot „veiiki prijateij manjšin", je pa hkrati dobršen dei tiskovne konference prefunkcionirai v pravi inkvizitorski monoiog ter je z njemu lastno ošabnostjo naravnost žaijivo izpadat proti vodstvu in tisku koroških Siovencev, da bi jih difamirai pred zastopniki drugih manjšin. Toda prejel je zasiuženi odgovor: ne samo v obiiki zanimivega odkritja o „neod-visnosti" njega in njegovega iista, marveč še posebej z ugotovitvijo generalnega tajnika AIDLCM, ki je dejai, da so za trenutne razmere na Koroškem v prvi vrsti krivi šovinistični pojavi v tisku. Take pojave zagovarjati s piuraiizmom, pa je ie precej pomanjkijivo opravičiio. Odgovornost za kulturni genocid pade na tiste, ki zaostrujejo probiem manjšin V posebni izjavi, ki jo je pripravit za nedetjsko zborovanje v Gtobasnici genoraini tajnik Modnarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kuttur (AtDLCM) prof. 3ordi Costa zbo-rovatcem pa prebrat teritoriatni tajnik toga združenja za Avstrijo dr. Pavoi Apovnik, je uvodoma rečeno, da AtDLCM z največjo pozornostjo spromtja potožaj manjšinskih narodnost nih skupnosti v Avstriji ter ugotavtja: # da sta siovenska in hrvatska narodnostna skupnost izpo-stavtjeni hudemu pritisku, ki naj bi zbrisat njune specifične etnično značitnosti; # da državna pogodba v števitnih, bistvenih točkah še vedno ni uresničena; # da javna obtast, ki je neposredno odgovorna za nespoštovanje državne pogodbe, dovotjuje postabšanjo potoia-ja narodnostnih skupnost), kar načenja neodtujtjive, najsvetejše pravico teh skupnosti. Svoje ugotovitve utemetjujo AtDLCM z nastednjimi nedvomnimi in objektivnimi dejstvi: — obstojajo skupino, ki sc zoperstavtiaio pravičnim zah-tovam narodnostnih skupnosti in sc postužujejo metod, ki ne izktjučujejo niti žatitev, niti fizičnih napadov, niti nasitja z namenom, da bi manjšinam vzeti njihovo pravico; — dvojezičnih napisov ni, odstranite so jih razjarjene množico, pr! čemer so biti organi javno varnosti popotnoma pasivni; — spreiotjo zakonov z dno 7, jutija 1976 pomeni za pravice koroških Stovencov in gradiščanskih Hrvatov jasen korak nazaj in kaže četo na razširitev manjšinskega probtema v Avstriji. „V teh pogojih," jo v izjavi datjo ročono. ..izjavijo AtDLCM svojo resno zaskrbtienost in opozarja, da nosijo vsi tisti, ki bi dovotiti, da se probtem stovenske in hrvatske manjšine v Avstriji razvne naprej, vso odgovornost za kutturni genocid in kršftev doktaraclje o čtovekovih pravicah." AtDLCM tudi poudarja, da je ugotavtjanje manjšine oziroma štetje dne 14. novembra nepravično in nesprejemtjivo. AtDLCM zato popotnoma podpira statišče stovenske in hrvatske narodnostno skupnosti v Avstriji, ki odktanjata štetje, ker ogroža njuno bodočnost. AtDLCM opozarja avstrijske demokratične visoke osebnosti in predvsem kaneteria Kretskega — s katerim ima pismene stike — na resni potožaj in prosi, naj naiprej odstopijo od ugo-tavtjanja manjšin, nato pa naj se totijo uresničevanja državne pogodbe sporazumno s prizadetima manjšinama. Hkrati AtDLCM izraža pripravtjenost, postati na tiče mesta komisijo, ki bi ob korektnem spoštovanju avstrijskih zakonov ponovno proučita potožaj stovenske in hrvatske narodnostne skupnosti !n s tozadevnim poročitom prispevata k reševanju odprtih probte-mov zaščite in razvoja teh manjšin. ..Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kuttur aktivno podpira stovensko in hrvatsko narodnostno skupnost na Koroškem oziroma Gradiščanskem in izjavtja, da je priprav-tjeno, v kotikor so potožaj ne bi spremen)! v prid obema skupnostima, uporabiti vsa tegatna in statutarna sredstva, ki jih ima na razpotago," je rečeno ob koncu izjave. ..AtDLCM bo obveščato in opozarjato svetovno javnost vse dottej, doktor ne bo popustit pritisk in doktor ne bodo prenehate krivice, ki jih trpijo koroški Siovenci in gradiščanski Hrvati." Pesem spremlja našo borbo Koroški Slovenci stojimo pred veliko preizkušnjo. Preteklo nedeljo smo v Globasnici jasno povedali, da bomo bojkotirali takoimenova-no štetje posebne vrste in se s tem odzvali pozivu naših osrednjih političnih organizacij. Našo odločnost za življenje pa smo že neštetokrat potrditi z našim vsestranskim kulturnim delom. Ob tem pa je naša pesem nepogrešljivi spremljevalec našega življenja, je naše najmočnejše kulturno sporočilo. Zato tudi ni prireditve, srečanja ati družabnosti, da ne bi zadonela naša slovenska pesem. Bila pa je tudi spremljevalec našega človeka v najtemnejšem času naše zgodovine ko nam je fašizem napovedal smrt. In prav v teh časih je pesem, pesem upora bodrila naše borce za svobodo, vlivala up v zmago nad krivičnim številnim pripornikom, ki so jih trpinčili hit-lerjevi biriči. S pesmijo so umirali in zmagovali, z njo je naš človek prehodil najtežje čase, pa tudi ob veselju je pesem tista, ki ji vedno spet prisluhnemo ali jo sami zapojemo. Zato ni čudno, da je naša pesem prisotna tudi v tem času, ko spet gre za borbo naših pravic. Naši zbori so pričeli peti pesem borbe, torej tisto pesem, ki je donela po slovenskih vaseh in gozdovih, tisto pesem, ki govori o svobodi in enakopravnosti. In tudi v tem času nam vsem vliva pogum in prepričanje v zmago nad krivico, ki jo koroški Slovenci doživljamo. Tudi v Globasnici je donela naša pesem. Pod vodstvom Valentina Hartmana in ob spremljavi godbe ravenskih železarjev, je minulo nedeljo v Globasnici donela partizanska pesem, ki je navdušila številne zborovalce z vseh predelov naše zemlje. Naša pesem pa je donela tudi po zaključku protestne manifestacije, zakaj v Globasnico so prišli pevski zbori obeh kulturnih organizacij in so v gostiščih pri Šoštarju, Greinerju in v Juenni peli slovensko pesem, ki je odmevala v pozne večerne ure. V Globasnici pa je odmevala tudi pesem veselja in zabave za katero so skrbeli muzikanti iz Železne Kaple. Tako je ob našem protestu v Globasnici spet donela pesem upora, ki našemu človeku vliva samozavest. Tako bo tudi v prihodnje, naša pesem bo z nami kot je vedno bila, v borbi in veselju, vsak čas in je najuspešnejša demonstracija naše življenjske volje. Občni zbor kmetijske zbornice V sredo 22. septembra 1976 je bit zadnji občni zbor koroške kmetijske zbornice pred letošnjimi kmečko-zborskimi votitvami, ki bodo v novembru. Zato je tudi vzdušje občnega zbora bito predvotitno in je razumljivo prišlo do ostrih debat med SLOVENSKO DEKLE roj. 1952, išče zaposlitev pri domačem podjetju, trgovini ali uradu. Poklicna izobrazba: trgovska poklicna šola ter dvoletni seminar za zenske poklice z znanjem strojepisja in stenografije. Naslov na uredništvu. govorniki posameznih frakcij. Tudi predsednik koroške kmetijske zbornice Sodat je ostro napadel deželno vlado v zvezi z novim zakonom oz. delitvijo sredstev v kmetijske namene, ki jih bo po novem delila deželna vlada sama. Na občnem zboru kmetijske zbornice je spregovoril tudi zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov zbornični svetnik Toni Krušic, ki je med drugim dejal, da so razne akcije nekaterih kmečkih združenj v zadnjem času pred javnostjo demonstrirale neenotnost koroških kmetov. Opozoril je, da neenotnost kmetov oz. njihovih združenj kmetom le škoduje. Zato je apeliral na zastopstvo kmetov, da je enotnost za dosego njihovih zahtev nujno potrebna. Toni Krušic je nadalje naglasil, da so kmetje budno spremljali pogajanja zastopnikov kmečkih združenj in da so le-te s pridržkom vzeli na znanje, ker so ob teh pogajanjih bistvena vprašanja kmečkega življa ostala nerešena. Nato se je Krušic posebno zavzel za malega kmeta in tozadevno povedal: „Vsi vemo in občutimo na lastnem telesu, da dohodki naših kmetov, zlasti malih, v primerjavi z ostalimi sloji prebivalstva še občutno šepajo in da socialna enakost na področju zdravstvene zaščite in pcnzij še zdaleka ni zagotovljena. Zato bo tudi v bodoče naša poglavitna naloga, da naše težnje zastopamo na vseh javnih mestih in da jih tolmačimo tudi ostalemu prebivalstvu, pri čemer še enkrat nagla-šam, da je enotno nastopanje našega poklicnega zastopstva neobhodno potrebno. Skupnost južnokoroških kmetov ob zahtevah po enakopravnosti nikakor ne bo stala ob strani. Nova ureditev kmetijske zbornice, ki je bila sprejeta proti volji slovenske narodne skupnosti, le-to ne bo odvračala od številnih nalog, ki zadevajo naše kmetijstvo, da ne bi opozarjali nanje." Toni Krušic je ob koncu svojega govora poudaril, da bo naloga kmetijske zbornice, da bo v bodoče zastopala interese vseh kmetov ne glede na njihovo politično pripadnost ter jezikovne in narodnostne razlike. V tem smislu je zadnjemu občnemu zboru koroške kmetijske zbornice veljal pozdrav slovenskega zastopnika v tem forumu Toneta Krušica, ki je ob koncu poslovne dobe izrazil željo, da bi novo stanovsko zastopstvo imelo mnogo uspeha v svojem prizadevanju. Na občnem zboru je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri opozarjajo na nerešena vprašanja koroškega kmetijstva. Srečanje pesnikov začefn/Tov V Sloveniji polagajo veliko važ-nosf na naraščaj mladih umetnikov tako na likovnem kot na literarnem področju. V ta namen prirejajo številne kolonije in srečanja. Da so take prireditve nadvse uspešne, vemo iz izkušenj likovne kolonije v Vuzenici, kjer se vsako leto teden dni urijo tudi naši m'adi likovniki. V Gradišču pa se danes pričenja I. Literarna kolonija, ki poteka v okviru IV. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. Namen tega srečanja je, ob določenih literarnih delih perspektivnih avtorjev sodelovati pri razreševanju namišljenih ali resničnih dilem sodobnega pisateljstva. Dalje, širiti in razvijati možnosti za delavno uveljavljanje pisateljev začetnikov vseh starosti. Z letošnjim srečanjem pa prireditelji želijo prispevati tudi k vseslovenskemu proslavljanju 50-letnice smrti pesnika Srečka Kosovela. Srečanje se prične ob 10. uri s prihodom avtorjev v Gradišče, popoldne ob 16. uri bo literarni nastop v tamošnjem kulturnem domu pod naslovom I. literarni kažipot, nadaljnji literarni večeri pa bodo še v soboto in nedeljo, ko bo tudi zaključni pogovor z udeleženci I. Literarne kolonije. Naša pesem rta Tirolskem V organizaciji Siovenske prosvetne zveze bodo jutri na Tiroiskem gostovat) pevski zbori in ansambii koroških Siovencev. S tem gostovanjem, ki bo v tnnsbrucku in v Brucku am Ziiier se koroški Siovenci že-iimo predstaviti avstrijski javnosti izven dežeinih meja Koroške in tako predstaviti našo bogato kuiturno dejavnost. V dvorani Raiffeisnove centraie v tnnsbrucku bodo nastopiti mešani in moški zbor ter fotktorna skupina Stovenskega prosvetnega društva ..Zarja" v Zeiezni Kapii in inštrumentaini in vokaini ansambei ..Trio Korotan' Stovenskega prosvetnega društva ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni, medtem ko bodo v Brucku am Zitier v dvorani tamošnje kavarne Sonnteitn nastopiti moški zbor Stovenskega prosvetnega društva ..Bitka' v Bitčovsu in inštrumentaini ansambet ..Drava" Stovenskega prosvetnega društva v Borovtjah. Dan prej, torej danes pa bo tirotski deietni giavar Waiinoter sprejet detegacijo poiitičnih organizacij koroških Stovencev katero bosta vodita podpredsednik Zveze siovenskih organizacij dr. Avguštin Matie in predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Griic. Le ti bodo najvišjega poiitičnega predstavnika deiete liro! informirat) o situaciji v kateri se koroški Siovenci nahajajo pred štetjem posebne vrste. Ta obisk poiitičnih predstavnikov in kuiturnih skupin koroških Stovencev na Tiroiskem stuži spoznavanju siovenske kutture ter njihove narodne probtematike večinskega naroda in upamo, da bodo naši potitiki in kutturniki na tem prvem obisku na Tiroiskem imeti uspeh in da bodo Tirotci pokazati zanimanje za njihovo misijo. V nedetjo zjutraj bodo naš) pevci sodeiovat) s stovensko pesmijo pri bogostužju v Brucku am Zitier. ravnan/e nasprofuye enakopravnost Pred tremi tedni so se odprta šoiska vrata, tn že prvi dan smo biti razočarani nad našo domačo učitetjico, ki poučuje prvi razred. Za uvod v novo šotsko teto je sicer tepo nagovorita naše prvo-šoičke — toda ie v nemščini, čeprav je imeia pred seboj tudi šest otrok s siovenskim materinim jezikom, prijavijenih k stovenskemu pouku. Ob koncu nagovora je učiteijica rekia, naj vsak, ki ga bo po-kiicaia po imenu, vstane. Eden izmed učencev (prijav)jen k siovenske-mu pouku) očitno ni razume! nemške raztage, tako da je vstat šete na siovenski poziv matere, ki je staia v ozadju. Verjetno se je zdet učitetjici odstotek k stovenskemu pouku prijavljenih otrok premajhen, da ni smatrata za potrebno, da bi svoj nagovor in poziv ponovita tudi v stovenskem jeziku; ati pa jo je zadržat ..prastrah" pred mrkimi pristno koroškimi obrazi, ki so se tresti od samega ..prastrahu", da ne bi padta tudi še kakšna siovenska beseda. Po tej prvi uri pouka v nemščini sta učiteijico pozvati dve zaskrb-tjeni materi, naj v bodoče dotočene stvari razioži tudi v siovenščini. Učitetjica je sicer priznata, da bi biio to potrebno, toda tega ni storita vse do danes — kakor ve povedati naš prvošotček — razen v siovenski uri, ko odidejo drugi otroci domov, ni stišati nobene siovenske besede. Če se ..naša" učitetjica boji ati sramuje stovenščine, potem se to ne ujema z dejstvom, da se pred teti ni bata ati sramovata potegovati se za dvojezični razred v Bitčovsu. Tedaj je ob podpori direktorja šoie drugo koiegico prepričata, da ji odstopi dvojezični razred, kar je povezano tudi z večjimi dohodki. Ta žetja se ji je uresničita. Toda uči-teijici, ki je dobita enojezični razred, se je ta koiegiatnost maščevata: ne samo zato, ker je potem imeta manjšo ptačo, marveč tudi zato, ker so jo postaviti pred dejstvo, da je njen razred ukinjen. Bit je namreč posebni razred (Sonderkiasse). Tako si je s svojo dobrodušnostjo nakopata brezposetnost. Pototažiti so jo s tem, da ima učitetjica Ur-schitz eno teto datjšo stužbeno dobo in s tem tudi prednost. To sicer drži, toda ne moremo verjeti, da bi to zadostovato, če imenovana ne bi imeta zasiombe pri vodstvu šote, občine in stranke. Proti takim privitegirancem bo učitetjica Kapus kot zavedna Stovenka najbrž težko uspeta. Nam, stovenskim staršem, pa ne gre za vmešavanje pri odtočanju v namestitvi učitetjev, marveč za to, da bi naši otroci biti detežni pouka v materinščini, tn to od učitetjev, ki svojo dotžnost vestno opravtjajo, ki jim je do tega, da se otroci nekaj naučijo, da jim stvari raztožijo v materinščini tudi tedaj, če ni „Siowenisch-Stunde". Ob tem se vsitjuje vtis, da se je ..zamenjava" učiteijic odvijata po nekem načrtu, pri katerem je brez dvoma imeta strankina tinija važno viogo. To zaskrbtjenim staršem vsekakor ni v totažbo, ztastt, če s takimi koraki vodstvo šote in stranka zastedujeta ..pristno-koroško" potitiko, ki je naperjena proti siovenski narodni skupnosti. v hzlčovsa Miiijoni šiiingov za zavajanje javnosti in hujskanje proti Siovencem „Va! pojasnjevanja" — b! ga je deželni glavar Wagner že pred meseci napovedoval bot „ Mas;ven val) propagande, babršnega se ni bilo" — se je začel pomigati. Oboi! J mllljo-nov bo samo zvezna vlada ^Investirala", da javnost! pojasni namen In obllbo štetja posebne vrste ter vsebino tabolmenovanega zagona o narodnih sbapnostlh. Poleg tega ho še vsaba stranba posebej sbrbela za astrezno obveščanje In — če pogledamo tozadevni „avod" npr. v glasila borošbe SPO — sl torej lahbo že danes predstavljamo, baj vse moremo prlčabovaf! v prihodnjih tednih. Vzporedno s tem aradnlm In poluradnim „valom pojasnjevanja" pa je začel drseti proti horošbtm Slovencem tad! še drag plaz propagande, hi ga je sprožil Pfelmatdlenst s posebno števllho svojega glasila, tistega „Ka/ der Plelmat", hi je hot znano že leta 7970 brez vsahega prl-hrlvanja har naravnost napovedal, hdaj po mnenja teh hrogov bo prišlo do mira na T^orošbem; ho enega od obeh narodov ne bo več. Uradno ..pojasnjevanje" bo — to dovolj jasno razhrlvajo že dosedanje napovedi — v celoti slažllo enema samema namena; zavajanja javnosti, /avnostl bodo dohazovall, da je štetje potrebno za Izpolnitev člena 7; torej bodo zavestno širili neresnico, bajt! po državni pogodb! pravice manjšin nlhjer niso odvisne od številčne moči. /avnost bodo prepričevali, da je av-strljsha manjšlnsha zaščita ..zgledna za vso Evropo"; torej bodo zavestno trdil! neresnico, bajt! zahon o narodnih shapnostlh je dehlaratlvna Izjava lepih /raz, toda brez vsahe vsebine In prahtlčne vrednosti. Tabo bodo z očitnim! neresnicam! /da ne aporablmo dosti bolj primernega Izraza) zavestno zavajal! javnost In jo mantpallral! v Izrazitem protlmanj-šlnshem daha. Že smo In še bomo slišali, ho pravijo, poglejte, babo so trmast! In nelojalni, bo se nit! vladi In zabonom nočejo ablonltl; poglejte, babo so nehvaležni, bo se nočejo zadovoljiti nit! z šlrobogradnlm! rešitvami, b! so vzor za vso Evropo. Vendar pa je ta aradn! „val pojasnjevanja" le del tiste šlrobe hampa-nje, s batero nameravajo ustvarit! „astrezno vzdašje" za 74. november — za štetje posebne vrste. Vzporedno Imamo opraviti, bot že omenjeno, tad! še z dragim delom teh „prl-prav", z abcljaml, b! na zanaj ne nosijo pečata aradnostl, Imajo pa — zlasti na Korošbem — bljab tema še dosti večjo težo. Namen tega dela ..pojasnjevalne hampanje" pa je brezobzirno hajsbanje proti Slovencem, s ciljem, da se jih d!/amlra bot nelojalne, domovin! nevarne In sovražne elemente. Že omenjena posebna števllba „Ka/ der Efelmat" je v tem ozira dovolj zgovorna. Tabole argamentlra; štetje naj pojasni, bollbo Ijadl se Ima za „nemšhe Korošce" In bollbo za „S!o-vence" — torej očiten posbas omejit! povezavo s Korošbo na tiste, bi se priznavajo b nemštva; drag! po tej loglb! niso domovin! zvesti. To še dosti bolj jasno prihaja do Izraza v drag! agotovltv! lista; Kdor se štetja ne bo adeležll, podpira slovensbe ebstremlste, bi hočejo astanovlt! „S!ovensho Korošbo". /n ber je na Korošbem pač tadl še nehaj Ijadl, b! govorijo dva jezlba, Ima KND še posebno opozorilo; Tistega, b! b! poleg nemščine začrta! še slovenščino al! pripisa! vlndlš, bodo štel! za Slovenca In bo bot tab velja! za prlpadnlba „jagos!ovansbe manjšine". Že ta „na-vodlla" za štetje dovolj prepričljivo bažejo, da se KND dosledno ravna po svoj! programatlčn! napovedi, objavljeni leta 7970; na Korošbem je prostora samo za Nemce. Kljab tema, da bomo v prihodnjih tednih Izpostavljen! brezobzlrne-ma vala prepričevanja In prigovarjanja ter groženj, zastraševanja 1" /Dalje na #. stran!) TR) BUNA BRALCEV — TRI BUNA BRALCEV — TR!BUNA BR^ Koroški Slovenci spet na RTV Ljubljana Pod naslovom .Koroški Slovenci nekdaj in danes" bo v torek 5. oktobra ob 16.05 uri na ljubljanski televiziji stekel cikel oddaj za šolsko mladino. V teh oddajah bodo, kot pove že sam naslov, predstavili zgodovino koroških Slovencev in bodo brez dvoma pomagale razjasniti položaj, kakršen je nastal ob zadnjem pritisku treh v avstrijskem parlamentu zastopanih strank. V prvi oddaji bo zrrani strokovnjak sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani dr. Tone Zorn tolmačit, kako je stoletni pritisk germanizacije potiskal slovensko etnično mejo proti jugu in krčil slovensko narodnostno ozemlje na Koroškem. Pri tem nazorno prikazuje razmere v času plebiscita, ko so koroškim Slovencem obljubili vse narodnostne pravice, da pa je takratni deželni glavar že nekaj dni po plebiscitu izjavil, da je treba v času ene generacije .ozdraviti" Koroško z nemško kulturo. Dr. Zorn v tej oddaji osvetljuje še druge momente kot so teorija o vindišarjih ter ljudska štetja v katerih so vedno našteli te toliko Slovencev kolikor so oblastniki želeli in so seveda bila argument za nadaljnji odvzem pravic koroškim Slovencem. Dr. Zorn v tej oddaji razkriva pravi obraz Hei-matdiensta, oriše pa tudi demokratične sile, ki se porajajo v Avstriji, in ki po njegovem mnenju dajejo upanje, da bodo koroški Slovenci le prišli do svojih pravic. V naslednjih oddajah tega cikla bodo ponovili nekatere oddaje, ki jih je RTV Ljubljana posvetila koroškim Slovencem, med njimi oddajo .Bog nas varuj revolucij in rdeče poplave", .Fašizem včeraj in danes", .Mi smo na Koroškem doma" in oddajo avstrijske televizije .Tujci v domovini". S temi oddajami bodo brez dvoma nazorno informirali šolsko mladino v Sloveniji. Ob tej priložnosti pa je treba še zapisati, da prav v teh dneh ekipa ljubljanske televizije snema oddajo o pevskih zborih in ansamblih koroških Slovencev. Prva taka oddaja bo na sporedu že v prihodnjih tednih. V prvem delu teh oddaj bodo med drugim predstavljeni pevski zbor iz Pliberka, Št. Vida v Podjuni, Globasnice in Sel. Predstavili pa bodo tudi folklorne skupine, besedne in likovne umetnike kot so Milka Hartman, Joži Turk, Franc Hanin, Jože Štefan in drugi. Vse te oddaje so vsekakor velika moralna opora za našega človeka in razumljivo informacija našim rojakom onstran meje o našem delu in težavah. Ob vsem tem se pa seveda ponovno postavlja vprašanje, kdaj bomo koroški Slovenci lahko spremljali ljubljansko televizijo? Po zakonu nam ta pravica pripada tako kot avstrijski manjšini v Južnem Tirolu. Slovenska prosvetna zveza se bo potrudila, da pri RTV Ljubljana izposluje kopije o posnetih TV filmih na Koroškem in jih bo v okviru filmskih večerov predvajala pri krajevnih prosvetnih društvih. [gra-teme!jni kamen življenja Pod tem naslovom se bo na televiziji pričel 7. oktobra tečaj, namenjen staršem, ki so željni nadaljnje izobrazbe na področju vzgoje. Tečaj prireja ministrstvo za prosveto v sodelovanju z izobraževalnimi Ustanovami in priznanimi strokovnjaki na tem področju. Tečaj bo obravnaval igro in njen pomen in vpliv na razvoj otroka v prvih šestih letih življenja. Na tečaju bodo predstaviti primeren izbor tgrač, vrsto iger, zadržanje staršev pri vzgoji ter pravilno oblikovanje "okolja, v katerem otrok živi. Raziskava, ki jo je s tem v zvezi izvedlo ministrstvo, je pokazala, da večina Avstrijcev (73,6 °/&) ni bila poučena o igračah za otroke. Večina (77,9 "/o) staršev se sicer zaveda pomena igrač in igre za otrokov razvoj, pač pa ne ve, kakšne igrače so za otroka primerne. Zato je tak tečaj brez dvoma potreben. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, kako je sodelovanje na takem tečaju možno? Najprej si je seveda treba ogledati tozadevne televizijske oddaje, prebrati v ta namen izdano knjigo in se udeležiti skupinskih sestankov. Tečaj torej tvori tri dele: A) Tedenske televizijske oddaje. Prva bo v četrtek 7. oktobra 1976 od 17.30 do 18. ure v drugem TV sporedu. Prva ponovitev te oddaje bo v petek 8. oktobra ob 9.30 uri v prvem TV programu, druga ponovitev v soboto 9. oktobra ob 15.30 tiri pravtako v prvem TV sporedu. Naslednje oddaje bodo ob istem času 14. 10., 28. 10., 4. 11., 11. 11., in 18. 11. 1976. B) Knjiga „ Igra — temeljni kamen življenja" (Spiel — Baustein des Le-bens) služi kot dopolnilo televizijskim oddajam oz. filmom. Opremljena je z barvnimi ilustracijami in stane samo 98 šilingov, ker je dve tretjini tiskovnih stroškov prevzelo ministrstvo. C) Na skupinskih sestankih (predvideni so trije) bodo udeleženci imeli možnost, izmenjave mnenj in dobiva- nja napotkov od izkušenih strokovnjakov s tega področja. Seveda pa bodo to prikazali na praktičnih primerih. * Katoliška prosveta nas je naprosila za objavo sporočila, da bo v tem okviru priredila take sestanke v slovenščini povsod tam, kjer se bo za tak tečaj zanimalo vsaj deset ljudi. Prijavnice na uradu Katoliške prosvete, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, telefon (0 42 22) 72 4 83. Gedanken zur MinderheitenfeststeHung Dor 14. November 1976, jener Tag, an dem in Usterreich die „Vo!kszah!ung be-sonderer Art" durchgeftihrt wird, ruckt iangsam naher. Die Menschen in Karnten, aber auch im Burgeniand wissen beson-ders gut um den Sinn und Zweck dieser Sprachenwah!, wobei vor a!!em den S!o-wenen in Karnten und den Kroaten im Burgeniand dieser Tag eine besondere Ent-scheidung abveriangt. Sie sind die eigent-iich Betroffenen und wegen ihnen kommt es auch xu dieser Sonderzahiung. Um bei Karnten zu bieiben! Es soit (deutsch-nationaie und rechtsextreme Krei-se forderten dies seit vieien lahren) nun ermitteit werden, wievie!e S!owenen noch S!owenen sein wo!!en, nachdem man das einer beachtiichen Zah! besonders seit 1920 bereits ausgetrieben hatte. Der seibst-bewuBte und hartnackige Bestand einer im 3ahre 1880 noch 105.000 Mitgiieder zah-ienden Voiksgruppe im Lande Karnten so!! sich nun in einer extra Sprachenwah!, sprich MinderheitenfeststeHung, bekennen. Seit den Ausschreitungen deutschnationa-ter Fanatiker gegen das rechtskraftig be-sch!ossene Bundesgesetz Uber die zwei-sprachigen Aufschriften im Herbst 1972 scheinen die drei im Partament und Land-tag vertretenen Parteien bemUht zu sein, a!!en Forderungen jener nationaten Kreise zumindest entgegenzukommen. Sie &a-ben vermut!ich daran ein tnteresse, daB sich die Angehorigen nationa!er Minder-heiten an der Sprachenermittiung beteiti-gen, die diesma! einem Vo!kstumsbekennt-nis g!eichkommt. DaB die Parteien beziehungsweise ihre Vertreter dem deutsch-nationaten Druck nachgegeben haben, daB sie sich quasi von jenen Leuten, die im Land Po!itik machen beziehungsweise diese in der Vo!ksgruppenfrage diktieren, vorschreiben !assen, in we!cher Art und Weise etwas zu voHziehen sei, werden sie nicht zu-geben^ Man wird andere Argumente fin-den, um den S!owenen an die Wah!urnen zu bringen wahrend sich bestimmte Par-teipresseorgane schon !ange darin uben, den S!owenen ihre Vertreter a!s sch!echte FUhrungsspitzen hinzusteMen, a!so vermut-!ich darauf dbzieten, durch einen Bruch zwischen den S!owenenfunktionaren und den einfachen S!owenen die Vo!ksgruppe weiter zu zerrUttern. Eine retativ k!eine Voiksgruppe (gemessen am Mehrheitsvo!k) ohne FUhrungsspitzen ware aber vermut-!ich ba!d am Ende! Die S!owenen so!!ten aber auch bedenken, daB es bei der Zdh-!ung am 14. November 1976 nicht a!!ein um die zweisprachigen Ortstafetn geht und sie soHten diesen Tafe!n nicht mehr Ge-wicht beimessen, a!s sie es verdienen. Denn von zweisprachigen Ortstafe!n a!!ein beiBen, kann sie nicht Uberteben. Das wichtigste AnHegen jeder Voiksgruppe ist woh! die Schu!e und das wuBten deutsch-nationaie Kreise schon 1958 und das wis-sen sie auch heute, was zum Beispie! immer wieder auftretende Angriffe auf das Bundesgymnasium fUr S!owenen bewei-sen. !ch bin mir daher sicher, daB diese Leute nach der Zdhiung ihren Kampf gegen den zweisprachigen Unterricht und vor a!!em gegen das s!owenische Gymna-sium wieder aktivieren werden, wobei ihnen ein fUr die S!owenen ungUnstiges Zahiergebnis sehr wi!!kommen ware. Und da bin ich bei jenem Punkt an-geiangt, der mir zu denken gibt, in erster Unie aber jedem S!owenen zu denken ge-ben so!!te. Se!bst S!owenen rechnen da-mit, daB trotz der Boykottaufforderung bei-der S!owenenorganisationen ein Tei! der Voiksgruppe, aus we!chen GrUnden immer, a!s S!owenen an der Ermittiung teitneh-men wird. Was dann, wenn dabei ange-nommen nur 2000, vie!eicht auch 5000 S!o-wenen aufscheinen, der Staat diese Anžah! a!s Grundiage nimmt und sich die Deutsch-Nationaien an dieser Zah! verbeiBen, was a!s sicher angenommen werden kann? Wa-re da nicht ein Ergebnis von „NuH" be-eindruckender und auffaHender? Daran soHten „zah!wi!!ige" S!owenen denken, be-vor sie den Gang zum Wah!!oka! antre-ten! Und sie soHten auch daran denken, was dann der jahreiange Mitkampf deut-scher Landsteute fUr die Rechte der S!o-wenen und zug!eich gegen den Deutsch-Nationatismus fUr einen Sinn hatte. Was mich schon immer gestort hat, ist die Uneinigkeit innerhaib der sioweni-schen Voiksgruppe, wei! Uneinigkeit noch immer dem Gegner gehoifen und genUtzt hat. Mir erscheint es daher unbedingt notwendig, daB a!!e S!owenen, besonders in so wichtigen Fragen, an einem Strang ziehen. Denn nach meiner Auffassung gibt es fUr unsere S!owenen am 14. November nur zwei MogHchkeiten: Entweder mogiichst a!!e S!owenen boykottieren wie beabsichtigt die Minderheitenermittiung, oder mogiichst a!!e S!owenen betei!igen sich an ihr, um das bestmog!iche Ergebnis zu erzieien. Letztgenannte Mog!ichkeit V rubriki „Tribuna bralcev" objavljamo od časa do časa dopise, ki jih prejmemo za objavo v našem listu. Pri tem izrecno poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva. scheidet aufgrund der Situation, die mit dieser Frage seit 3ahren das Land be-herrscht, vermutiich aus. Ein Tei!ergebnis, wie ich es oben angefUhrt habe, ware aber woh! das Sch!echteste, was sich fUr die S!owenen ergeben kBnnte. Was meine Person betrifft, so werde ich a!s Gegner der MinderheitenfeststeHung nicht einma! den Weg zum Wah!!oka! be-treten. Bundeskanzter Kreisky meinte !n Presseberichten: ..DAS BEKENNTN!SPR!NZ!P BE! DER SPRACHENZKHLUNG BEDEUTE AUCH DAS RECHT, N!CHT M!TZUMACHEN UND ER SE! AUCH GEGEN D!E PFUCHT ZUR TE!t-NAHME. ES GEBE DAHER AUCH KE!NE GE-SETZUCHE SANKT!ON (Anm. gesetztiche Verfo!gung), WENN MAN AN D!ESER STAT!-STtSCHEN ERHEBUNG N!CHT TEKNEHME!" Das soHte meiner Ansicht nach vor a!!em unsicheren und wanke!mUtigen S!owenen, die bei einer NichtteHnahme an der Zdh-!ung Fotgen befUrchten, die Entscheidung !eicht machen. Guttenbrunner Herbert Kottmannsdorf/Kotmara vas IVAN CANKAR 7 Zgodbe iz doiine šentflorjanske Ljudje so se zbirali na pokopališču. Nabralo se jih je čudovito veliko in kmalu je bilo pokopališče polno vse do ^ida. In kakor da bi se bili domenili: vsi ljudje so bili praz-niško oblečeni, stali so odkriti na stezah, ob gomilah, za ve-gostimi križi; nihče ni izpregovoril glasne besede, tesna so bila srca. Nikjer bi ne opazil človek tistih veselih, zadovoljnih obrazov, ki so drugače pogrebcev čednost; stisnjena so bila usta in v tla so gledale temne oči. Ali tudi žalosti ni bilo na nobenih licih, v nobenem vzdihu; senca, ki je po-i^goma zagrinjala pokopališče, ni bila bridkost; bojazen je bila, toliko nemirnejša in groznejša, ker ji človek ni poznal '^vora in ni vedel, odkod se bliža zlo in v kakšni podobi. Polagoma se je nagibalo sonce, že se je skrivalo za goro. §e zmerom so prihajali ljudje, neznanci iz daljnih krajev, ki jih prej živa duša ni še videla na fari. Ob železnih vratih se je prikazal celo človek v pisanem zimskem kožuhu in z visoko črno kučmo na glavi; opiral se je ob palico in je gledal z Začudenim in nespametnim pogledom proti mrtvašnici. Ženske, nadložne starke v širokih zelenih oblekah, so cmokale s tenkimi ustnicami in rožljale z molki. Prišel je župnik in cerkovnik je šel pred njim s kropilnikom. Naravnost poroti mrtvašnici je stopal župnik in se ni