M  Iljin
Priroda  in ljudje
TR   STRASNE  BP^^DE
_                  (Nadalievame)
Tretia strašna beseda  )e prelom
Samo na videz je zemlja ood našimi nocamj jirna iu nepremifna Velikan-6ke Kamnitne plasti se upog bljejo in gu-bajo. se dvigaj'o navzgor m sesedajo navzdol Grroade Kavka^a Alp Pirene-jev so gube zpmeljske skor|e Mili^one i je trajalo to gubanie kamnitnih gmot
In te gube so napete kakor oriaške miš ce. Nitl pojma nim^mo koliko ener-gij^ se skriva v kamnitnih gmotah pod našimi  nogami'
Včasih se dogodi, da napetost dceeže vi^ek. in tedaj sa okovana energija sprosti Ta spro6titev pa ne traja ra.Ii-jone let. emp''i ie sekunde Zeml3ep.«na skorja poka Sunek za sunkom stresa zem^jo. In če 6e oba roba razpoke raz-idbta tako, da se eden sesede. drugi pa dvigne. pra^Imo da se te izvršil pre-lom
Kjei se ]e nekoč izvršil prelom, je nevarno graditi jez To je pač kraj, kjei 1e bila kata^trofa Kamnitna grnota jf razdrobljena in razpokana. Kjer )e v te-lesu zemlje rana. kier so razpoke tain je lahko  tudi kras
Tcxla razpoke v kamnirm gmoti so ne-V6        tudi  zaradi  nečesa   drugega
Skozi razpoke lahko proniča voda in tako obde jez, ki ostane na suhem Doga^a 6e tudi da «e roba preloraa še dolgo fasa ne umirita. da se eden dvi-ga, drugi pa seseda. Ta počasna podze-meljska gibanja lahko razrušijo jez. In k "nc 6e prav lahkn oonovi potres kjer je nekoč že bil
Ali so že   bUi pri Voigi geologi,  ali
so že raziskall notranjost zemlje p.ovsod tam,  kjer naj  bi stale bodoče gradbe?
Da, geologi so že tam in raziekujejo Svedri vrtalnih strojev se zagrizujejo v k mnitne plastj in vrtajo iz njih pre-skusne stebrčke Te etebrčke razgledu-je'o in proučujejo učenjaki zato, da doženejo. kakšne plasti kakšne vrste kamenin 6o tam 6podaj.
Fn  kaj pravijo geologi?
Pravijo, da bodo imeli graditeljl jezov na Voigi ponekod opravka z vsemi tre-mi strašnimi rečmi s peskom s kra-som in s prelomi
Kaj naj torej storimo. Kako nai po-pravimo  dno  Volge?
Kjer ugotovimo pe«ek. lahko zabije-mo globoko v dno jeklene kole. Jekle--.i zid ne bo dopustil vodi. da spodkoplje
Kjei ie kamenina razpokana m raz-jedena, ]o lahko popolnoma izrežemo kakor izreže kirurg košček kjosti, ki ga je razjedla bolezen. Kjer ugotovimo raz-poke in votline, jih lahko zalijemo s cemeutom, plombiramo kakor votel zob Bolezen lahko ozdravimo Poglavitno je, da vemo, ali je ali ni, in da pravo-časno   ukrenemo,  ka.r   je   treba
Najbol:e je seveda graditi tam, kjer ni niti krasa niti preloma niti pe&ka Skrbno moramo proučevati dno reke. če hocemo najti za vsak jez najboltše. najzanesliivejše mesto
Tako se vzajetnno podpirata dve vedi: geolagija in hidrotehnika Geologov pogled je usmerjen v preteklost: vidl lcar je bilo pred milijoni let. Gradite-Ijev pogled je usmerjen v bodočnoet: vidi, česar se ni, kar bo ustvarjeno. Če hočemo ustvarjati bodočnost moramo poznati preteklost
PLANET POD KIRURGOVIM NO2EM
Graditelj izvršuje na telesu planeta operacijo  za   operacijo kakor  kirurg.
T di gradi jez v strugi reke, kakor da bi prerezal žilo z nitico. Zato nad jezom reka naraste, se razširi in poglobi
Drugje spoji graditelj dve reki med seboj in usmeri vodo iz ene v drago, kakor da bi prelival kn iz žil zdiavega človeka v žilo bo!nika. In reka. ki ji je manjkalo vode, je dobi dovolj.
Zopet drugje graditeli čisti in poglab-lja dno reke in tako pomaga reki, ki sama nima več zadosti moči. da bi od-plavljala lastne naplavine.
In etara reka se pomlaja, kakoi da bi ji vrnili tisoč preživeiih let
A kirurg mora biti previden. Cim res-nejša je operacija, tem več znanja in previdnosti  je  treba.
Gradnja velikega jeza je kompliclra-na  in  nevarna operacija.
Preden 6e odločimo za operacljo, mo-ramo skiicati posvetovanje. konziiij zdravnikov da vsestraneko preiščejo telo, ki naj  ga  operiramo
H konziliju je treba pritegniti poleg hidrotehnikov in geologov še vrsto drugih učenjakov
Clovek bi lahko podvootnil pri vpra-šanju, ali je kakšna zveza med nasled-njimi treroi vedami hidrotehniko, geo-lo jo in ihtio'ogijo. Hidrotebnika je veda o vcvdnih gradbah Geologija je ved>a o zgradbi in zgodovini zetnlje Ihtiologija  je veda o življenju rib
Te vede proučujejo popolnoma raz lične reči. Toda tedaj. ko ne gre r eč san^o za proučevanje, arflpak tudi za njen. preobrazbo, se snidejo v«« vede. na^dejo vse skupen je?;ik in skupno delo.
Tako tudi mora biti. Saj so reči lo-čene eamo v knjigah — samo v njih ot)6toji voda samo zase, živijo ribe sa-
me zase in stoji zemlja sama zase. V prirodi pa je vse povezano: voda teče po zemlji in ribe živijo v vodd.
K posvetovanju moramo torej priteg-niti učenjake najrazličnejših strok Ce ne skličemo takega posvetovanja, ne bomo prišli da pravega sklepa.
ZoODBA O HIDROTEHNIKU,    GEOLO
GU,  IHTIOLOGU,  AGRONOMU  IN
UPRAVNIKU  RECNE   PLOVBE
Zamislimo Si, da je za&el hidrotehnik grcditi jez, ne da bi se s kom pocveto-va1. Poi«kal je prikladno reko in na njej prikladen kraj ter začel graditi. Ne-nadoma se pripelje avto, iz njega stopi človek z aktovko in pravi:
—  Jaz sem geolog. Takoj prenehajte z delomt Tu je pod zemeljsko površino kras
Ne da se pomagati. Hidrotehnik uka-že, naj se začeta gradnja poruši, in 6e oopravi skupaj z geologom, d-a poiščeta nov kraj za \ez. Najdeta prav ugoden kraj, hidrotehnik je vesel in geolog je zadovoljen
Komaj zabijeta prvi kol, se pripelje nov avto in v njem človek z aktovko Izstopi  in pravi:
—  Ali ste kaj pomielili i*a belugo in jesetra? Če gradite jez  tu, zagradite pot belugi   in   jesetru  v  kraje.   kjer   se  dr-stita. Jaz sem  ihtiolog.
Niroa smisla, prepirati se. Ribe so va-žna reč. Izvlekli so kol in se odpra-vili iskat vsi trije — hidrotehnik, geo-'¦og ii  ihtiolog.
Našli so boljši kr-aj od prejšnjega: pogonske eile je obilo, dno je trdno in beluge ter jesetri «e ne bodo mogli nič pritoževati.
Začno graditi. Nenadoma spet pripra-ši avto po cesti. V njem je človek z aktovko. Kdo pa je spet to? Mož iz-stopi in pxavi:
—  A kaj bo 6  polji pšenice  m leče? Če ^ostavite  jez tu, 6e bo reka  razlil-a in poplavila sto tisoč hektarjev zemlje, na  katerih pridelujemo   dragocene žet-ve. Jaz sem tukajšnji agronom.
Hidrotehnik, geolog in ihtiolog se začno preptrati z agronotnom. Prepirajo «e m prepirajo, koJično pa uvidijo: ne da se nič pomagati, poiskati je treba nov kraj.                                                  J
Vsi 5tirje se odpravijo iskat nov kraj:    1 hidrotehmlk, geolog, ihtiolcg    in    agro-nom.  Se teže   je bilo    najti    prikladno mesto: zdaj ugovarja ta, zdaj oni. Dolgo """¦ iskali, končno so vendarle našli
Zopet začno graditi Gradijo mesec dni, pa še mesec dni, tedaj pa se spet pokaže oblak prahu na cesti. Spet se nekdo pripelje z avtom, izstopi in pravi:
—   Kako pa    mislite    glede    plovbe? Reka  se  bo tu  razlila  v  veliko   iezero, na jezeru pa je plovba drugačna, morajo biti ladje drugačne — ne  rečne, ampak    I jezerske   Ali  naj zaradi   važega  j«zera    1 zgradiino morda novo ladjevje? Jaz sem upravnik rečne plovbe.
Spet se začne spor. Tri dni so se pre-piru ; hidrotehnik. geolog ihtioiog in aTonom  z upravnikom  rečne p!ovbe.
Pripovedovali so tnu o melioraciji, ou pa jitn je govoril o navigaciji, govorili so mu o drenaži, on pa njim o tonaži Prepirali so se in prepirali. končno pa odšli skupaj iskat nov kraj Iskali so ga m        c.J in    ga    končno    tudi    našli
je spet  zatulil a-vto  po  cesti   Spet    bo '  rej treba prenehati z delom                   j
A hidrotehnik ni počakal novega gosta,    1 ampak  je  vzel iz žepa nalivno pero iii    " napisal brzojavko  svojemu    najvišjemu šefu:  »Treba je brezpogojno takoj skli-cati posvetovanie vseh  iTrvedpncev <•