Spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja 2023, letnik 7, številka 2 ISSN 2591-2410 Izdajatelj: Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani Uredniški odbor: prof. dr. Marjeta Kovač, prof. šp. vzg. (glavna urednica), prof. dr. Gregor Jurak, prof. šp. vzg. (odgovorni urednik), Kaja Meh, mag. psih. (tehnična urednica), dr. Jerneja Premelč, prof. šp. vzg. (namestnica tehnične urednice), izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., izr. prof. Maroje Sorić, dr. med., Urška Kereži, dipl. uni. filozof in novinar Uredništvo Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana, telefon: 01/5207700 Internet https://www.slofit.org/slofit-nasvet Izdajo te publikacije je omogočilo sofinanciranje ARRS in Fundacije za šport. 1 Vsebina Koraki k izboljšanju telesne sestave ……………………………………………….. 3 Igre z loparji za šolo in prosti čas …………………..………………………………. 5 Meta od zgoraj in spodaj bosta otrokom delala manj težav, če bodo z žogicami nahranili pošast …………………………………………………………………….. 7 Nasveti za izboljšanje mišične jakosti ……………………………………………. 13 Nekaj nalog za domačo minuto za zdravje ……………………………………….. 26 Ob dobri pripravi in opremi je v gorah pomembno tudi primerno obnašanje ……. 32 Noge se potepajo ………………………………………………………………….. 34 Okrevanje evropske družbe bo v prihodnosti močno odvisno tudi od tega, kako telesno zmogljivi bodo evropski otroci in mladostniki .......………………………. 38 2 Koraki k izboljšanju telesne sestave Zakaj je sestava našega telesa sploh pomemba? Telesna sestava je tista, ki določa, kako dobro bo deloval naš dihalni, srčno-žilni, prebavni, živčni sistem, kako dobro se bomo počutili v svojem telesu in nenazadnje – koliko napora bomo mogli vložiti v premagovanje vsakodnevnih dejavnosti, ki nas veselijo. Dobra novica je, da lahko sami z dejavnim življenjskim slogom v veliki meri vplivamo na našo telesno sestavo. FitBack konzorcij V okviru evropskega projekta FitBack smo pripravili nekaj smernic za izboljšanje telesne sestave otrok in mladostnikov, hkrati pa je infografika uporabna tudi za odrasle. Vabljeni k prebiranju nasvetov. 3 4 Igre z loparji za šolo in prosti čas Igre z loparji se uvrščajo med priljubljene športe tako za skupine otrok (npr. v šoli) kot tudi družine. Med najbolj prepoznavnimi so zagotovo tenis, namizni tenis in badminton, a zanimive so tudi številne druge, ki jih vam bomo predstavili v prispevku. V slovenskem knjižnem jeziku žal nimamo prevoda za naziv »Rückschlag Spiele«, ki predstavljajo vse igre, kjer igralec vrača žogo ali perjanico – v dobesednem prevodu bi lahko rekli, da so to igre, kjer igralec vrača projektil. prof. dr. Miran Kondrič, Žan Luca Potočnik , prof. dr. Gregor Jurak Mnogi športni navdušenci se ne ukvarjajo le z eno igro z loparji, ampak pogosto z več različnimi. Razlike med njimi so v nepredvidljivosti, zaradi katerih so te igre zelo dinamične in privlačne. Hitrost žogice ali perjanice (pri badmintonu) in veliko število izmenjav od igralcev zahteva neprestano pozornost, hitre odzive in pestrost v tehniki udarcev. Žogico lahko udarimo na veliko različnih načinov, od katerih je odvisno, kako velik izziv bomo postavili nasprotniku. Tehnika udarca še posebej pride do izraza pri namiznem tenisu, kjer lahko pri najboljših igralcih žogica doseže tudi do 8000 obratov na minuto, s tem pa se nepredvidljivost njenega odboja izjemno poveča. 5 V uvodu smo priredili predstavitev iger z loparji iz prispevka prof. dr. Mirana Kondriča, v katerem opisuje teoretične temelje iger z loparji in poudari razliko med tekmovalnim, k uspehu usmerjenim, pristopom k igri, in pristopom usmerjenim v učenje ter prijetnemu doživljaju igre, ki je primeren za podajanje novih vsebin v šolskem okolju. Če vas zanimajo avtorjeve utemeljitve, vas vabimo k branju celega prispevka. Prispevek: Igra z loparjem – ustvarjalni dialog z rokami v šoli Roundnet oz. Spikeball Vsebuje elemente številnih drugih športov. Igrata jo dve ekipi z dvema igralcema. Opremo, ki jo potrebujemo za Roundnet, sestavljajta mreža podobna prožni ponjavi in majhna odbojna žogica. Hantis Spominja na namizni tenis, igra pa se jo na štirih mizah, s štirimi igralci. Posebna je tudi v tem, da se ne točkuje. Ko igralec naredi napako, igro zapusti, zamenja pa ga drugi igralec iz »čakalnice«. Tako tudi sestava ekipe ni stalna, ampak se spremeni ob vsaki menjavi. V posnetku so prikazana pravila igre z mizami, ki so jih razvili posebej za to igro, vendar pa lahko v šoli ali doma sami pripravimo improvizirane mize. Več o tem, kako igro prilagoditi za šolsko okolje, lahko preberete v dokumentu na povezavi na začetku tega prispevka. Peteca Izvira iz Brazilije in je podobna badmintonu, le da zanjo ni potreben lopar. Perjanica je nekoliko večja in jo udarjamo z dlanjo. Mreža je visoka tako kot pri odbojki. Headis Je kombinacija elementov namiznega tenisa in nogometa. Žogo, podobno nogometni, udarjamo z glavo (kot pri nogometu), igralna površina pa je miza za namizni tenis. Igre z loparji ponujajo številne možnosti tako za pouk športne vzgoje, razširjen program v osnovnih šolah in obvezne izbirne vsebine v gimnazijskih programih, kot za preživljanje prostega časa s prijatelji in družino (npr. rojstni dan). Tokrat ste spoznali igre Roundnet, Hantis, Peteca in Headis, ki nudijo zabavno izkušnjo, ob tem pa pripomorejo k razvoju gibalnih spretnosti, 6 sodelovanja, komunikacije in sposobnosti reševanja problemov. Spodbujamo vas, da igre preizkusite in svoje izkušnje ter videoposnetke delite z nami, pri tem pa uporabite ključnik #slofit. Igrajte se in se zabavajte! Meta od zgoraj in spodaj bosta otrokom delala manj težav, če bodo z žogicami nahranili pošast Otroci lahko mečejo žogice z eno roko na dva načina: od zgoraj in od spodaj. Za predšolske otroke je pomembno, da čim bolj pravilno usvojijo oba meta, saj jih bodo uporabljali pri različnih športnih igrah. Obeh gibalnih spretnosti se bodo lažje naučili in izboljšali njuno izvedbo, če bodo z metanjem žogic nahranili pisano pošast. Katarina Bizjak Slanič1, Nina Pavlič2 in prof. dr. Marjeta Kovač2 1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 7 V otroštvu je pomemben razvoj temeljnih gibalnih vzorcev, ki so sestavljeni iz osnovnih, preprostih gibov. Avtorja Gallahue in Ozmun1 delita gibanja na tri sklope: lokomotorna (omogočajo premikanje iz ene na drugo stran), stabilnostna (omogočajo ohranjanje ravnotežnega položaja in izvedbo gibov) in gibanja z obvladovanjem predmetov (omogočajo nadzorovan stik s predmeti in njihovo upravljanje). Gibanja, ki se pojavijo znotraj vsakega sklopa, različno stari otroci različno dobro obvladajo. Glede na kakovost izvedbe Gallahue in Cleland2 ločita tristopenjsko obvladovanje gibalnih nalog vsakega sklopa:  Začetna stopnja usvojenosti predstavlja otrokove prve poskuse izvajanja posameznih gibanj. Otrokovi gibi so še zelo nenatančni in nepopolni, z manjkajočimi fazami gibanja, zaporedje gibanj ni pravilno ali pa otrok pretirano uporablja posamezne dele telesa. Gibanje je nesproščeno, manj ritmično in časovno slabo usklajeno.  Osnovna stopnja usvojenosti vključuje boljši nadzor nad izvedbo temeljnih gibalnih vzorcev. Gibanje je bolj sproščeno, časovno usklajeno in ritmično pravilnejše, vendar še vedno s precej napakami. Gibanje je še vedno izvedeno z manjkajočimi gibi posameznih delov telesa ali s pretiravanjem v posameznem delu gibanju, zato ni dovolj učinkovito.  Stopnjo zrelosti zaznamujejo učinkovito, tehnično pravilno in usklajeno gibanje , ki je nadzorovano in ritmično sproščeno. Navadno otroci usvojijo to stopnjo stabilnostnih in lokomotorna gibanj do petega oziroma šestega leta starosti, v manjši meri pa to velja za spretnosti obvladovanja predmetov; to stopnjo dosežejo nekoliko kasneje zaradi zahtevnosti hkratnega vidnega sledenja predmeta (npr. žoge) in gibanja telesa. Takrat so sposobni zaznati hitrost premikajočih predmetov, oceniti let in s predmeti upravljati v gibanju. Bistvo gibanj, kjer otrok obvladuje predmet, je njihova kompleksnost, saj je več različnih temeljnih gibanj (lokomotornih, stabilnostnih in gibanj, kjer obvladuje predmet) združenih v en gibalni vzorec. Zato je obvladovanje predmetov zahtevnejše od ostalih gibanj,1 pri tem pa mora otrok najprej dobro usvojiti lokomotorna in stabilnostna gibanja. Ta se razvijejo v različnih otrokovih starostnih obdobjih, zato lahko pričakujemo kakovostno gibanje obvladovanja predmetov šele kasneje, ko otrok usvoji značilne spretnosti izbranega gibalnega vzorca iz obeh temeljnih gibalnih sklopov. 8 Meti žoge so med najpogosteje uporabljenimi gibalnimi vzorci, ki jih otroci vključujejo v spontano igro. Prvi gibalni vzorci meta se pojavijo med drugim in tretjim letom otrokove starosti, nekoliko bolje izvajajo mete med petim in šestim letom, do šestega leta in pol pa jih že predvsem dečki popolnoma obvladajo.3 Poznamo različne oblike metov, ki se med seboj razlikujejo po značilnostih gibanja delov telesa med izvedbo: met z eno roko nad glavo ali od spodaj, met z obema rokama izza glave, izpred prsi ali od spodaj ter številne druge različice. Katerega otroci izberejo, je odvisno od njihovih gibalnih sposobnosti otroka, njegovega znanja, telesnih mer in razvitosti moči ter velikosti žoge. Met žogice (ali žoge) nad glavo predstavlja enega najpogostejših gibalnih vzorcev pri otrocih, saj ga uporabljajo pri različnih igrah z žogo in elementarnih igrah, kot so podajanje žoge, lovljenje z žogo, med dvema ognjema, ciljanje predmetov in podobne igre.4 Gibanje je otrokom poznano, zaradi veliko izkušenj pa ga tudi hitro usvojijo. Pri njegovi izvedbi je pomembno, da otrok izvede korak naprej z nasprotno nogo, zasuka trup okoli navpične osi in se rahlo predkloni v nasprotno stran, gibanje dejavne roke (navzdol in nazaj) je krožno. Obstajajo razlike v izvedbi glede na starost, spol in izkušnje otrok.5 Ključnega pomena je dobra usvojitev pravilnega meta žoge v začetku učenja, saj usvojene podrobnosti gibanja ostanejo in jih je pri napačni izvedi težko popraviti. Tako so pri osmih letih starosti otroci sposobni, da izvedejo met z večjo hitrostjo žoge. Dečki gibanje izvajajo bolje in uspešneje od deklic. Velik vpliv imajo tudi izkušnje z žogo; več stika ima otrok z žogo, hitreje bo usvojil gibanje. Langendorfer in Roberton6 sta v svoji študiji ugotovila, da lahko 80 % dečkov do sedmega leta starosti usvoji gibanje rok, ki je značilno za tretjo stopnjo obvladovanja gibanja (stopnjo zrelosti), medtem ko so deklice pri tej starosti še na prvi (začetni) ali drugi, osnovni stopnji. Razlike med spoloma so še bolj očitne pri obratu trupa, saj dečki do sedmega leta starosti usvojijo gibanje, ki je značilno za drugo (osnovno) stopnjo, kar 45 % dečkov pa napreduje na tretjo stopnjo (stopnjo zrelosti). Za razliko od dečkov pa deklice usvojijo in ostanejo na drugi (osnovni) stopnji, torej ne napredujejo na tretjo. Met žoge od spodaj otroci uporabljajo nekoliko manj od meta od zgoraj. Pomembno je, da otrok pravilno drži žogo v roki, da izvede dovolj veliko amplitudo zamaha nazaj in naprej ter gor, da je pogled usmerjen naprej in da je nasprotna noga od roke, s katero meče, spredaj. 9 Obe vrsti metov lahko vključite v igro, kjer otrok meče manjše žogice v požrešno pošast. Kako naredimo pošast, je prikazano v prispevku profesorice športne vzgoje Katarine Bizjak Slanič. Izdelala jo je s svojima otrokoma in predstavila v reviji Cicido. Izdelajte jo še vi skupaj z otroki, nato pa naj čim večkrat mečejo žogico na oba načina in štejejo zadetke. Z izkušnjami bodo njihovi meti čedalje bolj koordinirani in natančni. Za zabavo pa se lahko pomerite tudi z njimi, kdo bo uspešnejši pri hranjenju pošasti. Viri: 1 Gallahue, D. L in Ozmun, J. C. (2006). Understanding motor development: Infant, children, adolescent, adults (6th edition). McGraw-Hill Companies, Inc. 2 Gallahue, D. L. in Cleland, F. (2003). Developmental Physical Education for Today,s Children (4 th edition). Human Kinetics. 3 Wild, M. (1980). The behaviour patterns of throwing and some obseravtions concerning its course of development in children. Research Quarterly 9, 20–24. 4 Lee, H. S. (2016). A Comparison of an Eastern Philosophical Approach to Human Movement with a Western Approach through Teaching Overhand Throwing Skills with Grade Two Students [Graduate dissertation, University of Calgary, Graduate program in Kinesiology]. https://www.researchgate.net/publication/311067452_A_Comparison_ of_an_Eastern_Philosophical_Approach_to_Human_Movement_with_a_Western_Approach_through_Tea ching_Overhand_Throwing_Skills_with_Grade_Two_Students 5 Williams, H. G. (1983). Perceptual and Motor Development. Prentice-Hall. 6 Langendorfer, S. in Roberton, M. A. (2002). Individual pathways in the development of forceful throwing. Research Quarterly for Exercise and Sport, 73, 245–256. 10 11 12 Nasveti za izboljšanje mišične jakosti Mišična jakost je tista, ki nam omogoča, da hitro tečemo, visoko in daleč skačemo, poleg tega pa ima mnogo pozitivnih vplivov tudi na druge vidike zdravja. V kolikor bi rad/a izboljšal/a svojo mišično jakost, pa ne veš kje začeti, poglej smernice za njeno izboljšanje. Program je zastavljen tako, da si ga lahko prilagodiš glede na svoje trenutne zmožnosti in vaje nato primerno stopnjuješ. FitBack konzorcij 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Nekaj nalog za domačo minuto za zdravje Otroci tudi doma sedijo, ko se učijo, berejo, delajo domače naloge. Če je sedenja preveč in začne njihova koncentracija padati, naj z gibalno prekinitvijo razmigajo svoje telo. Nekaj primerov je takih prekinitev, ki jim rečemo minuta za zdravje, je nanizanih spodaj. Katarina Bizjak Slanič1 in prof. dr. Marjeta Kovač2 1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 26 V Slofit nasvetih smo pripravili že več primerov prekinitev pouka – krajših gibalnih odmorov, ki jim popularno rečemo minuta za zdravje. V Sloveniji smo jih uvajali že v celodnevne osnovne šole, več pozornosti pa jim je bilo namenjeno v projektu Uživajmo v zdravju. Kaj pa, ko mlajši otrok dalj časa sedi doma, se uči, rešuje pisne domače naloge, bere? Če začne njegova koncentracija popuščati, ga spodbudite, da izvede nekaj gibalnih nalog. Spomni naj se, ali so v šoli izvajali podobne naloge in jih prikaže staršem, drugače pa mu predstavite gradivo, ki ga je pripravila Katarina Bizjak Slanič za revijo Ciciban. Otrok pri njegovi izbiri in izvedbi spodbudimo, da spoštuje nekaj priporočil:  Najprej naj pomisli, katere mišice sodelujejo pri sedenju in ga ob dolgotrajnem vztrajanju v enakem položaju začnejo »boleti«. Te naj potem razteza (npr. z vzponi na prstih in »obiranjem sadja« ali raztezanjem hrbtnih mišic v zmernem predklonu, kjer se z rokami ali zgornjim delom trupa nasloni na pisalno mizo).  Pospeši naj svoje dihanje, npr. s tekom na mestu in zaporedjem poskokov z različnimi položaji nog v fazi leta (raznožno, skrčno) ali počepov. Naloge naj izvaja toliko časa, da se bo zadihal.  Na koncu naj naredi tudi nekaj ravnotežnih nalog (npr. vztrajanje v stoji na eni nogi, lahko tudi z zaprtimi očmi ali knjigo na glavi) in ob odprtem oknu nekaj zaporednih globokih vdihov in izdihov.  Ko začuti, da se počuti bolje, naj nadaljuje z delom.  Če je otrok nemiren, ker ve, da bo moral nekaj časa sedeti, naj že pred začetkom učenja naredi nekaj opisanih nalog, nato pa se osredotoči na svoje delo. Z njim se pogovorite tudi, kakšno je pravilno sedenje. Če vidite, da vztraja v neudobnih položajih, ga opozorite, da sam preveri, ali spoštuje »pravilo pravih kotov«. Še več nasvetov in primerov minut za zdravje pa le poiščite med našimi nasveti. 27 28 29 Ob dobri pripravi in ustrezni opremi je v gorah pomembno tudi primerno obnašanje Ko se odpravimo v gore, moramo spoštovati kar nekaj pomembnih pravil glede opreme, telesne priprave, vremena in varnosti. V gorah pa je pomembno, da se tudi primerno obnašamo in spoštujemo gorniški bonton. Katarina Bizjak Slanič1 in prof. dr. Marjeta Kovač2 1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Beseda bonton prihaja iz francoskega jezika (v dobesednem prevodu pomeni dober ton) in pomeni lepo, olikano vedenje. Predstavlja splošno dogovorjene oblike obnašanja, ki veljajo v določenem okolju, saj je bonton kulturno pogojen. Vendar ravnanje po določenih pravilih 30 pomeni veliko več kot samo lepo obnašanje, lahko pomeni tudi način, kako razumemo smisel življenja. Posebna pravila obnašanja veljajo tudi pri hoji v gore. Najprej niso bila zapisana, a so se po njih dogovorno ravnali obiskovalci gora. V širši obliki so danes zapisana v Častnem kodeksu slovenskih planincev, ki ga je sprejela Planinska zveza Slovenije že leta 1973 in ga nato še dvakrat posodobila. Večino pravil obnašanja v gorah bodo otroka naučili v šoli, saj šolski program vključuje vsakoletne pohodniške športne dni. Veliko pa lahko storite tudi starši. Navajamo nekaj osnovnih pravil lepega vedenja, ki jih naučite otroke pri skupnem obisku gora.  Vsak obiskovalec gora varuje naravo in okolje. Opozorite otroka, da smeti vedno odnesemo s seboj v dolino. Zato naj ima otrok pri obisku gora vedno v nahrbtniku vrečko za odpadke, ki jih po vrnitvi domov skrbno odloži v za to namenjen zabojnik. Pri tem otroka opozorite na ločevanje odpadkov.  Narava je prebivališče številnih živali in rastlin. Zato se pogovarjajmo tiho in ne povzročamo hrupa, saj s tem plašimo živali.  Otroka opozorimo, da ne trgamo cvetja, saj je najlepše v naravi. Otrok naj cvetje le opazuje in ga doma nariše. Starejši ga lahko ovekovečijo s fotoaparatom (ki ga ima danes vsak telefon) ali na spletu prek posebne aplikacije odkrijejo ime posamezne cvetice.  Prav tako ne prožimo kamenja, saj je lahko na stezi za nami drug obiskovalec gora.  V naravi ne kurimo ognja, saj lahko hitro zanetimo požar, ki naredi neprecenljivo škodo.  Ne hodimo zunaj urejenih poti, saj s tem škodimo koreninskemu sistemu in povzročamo škodo travnikom in pašnikom. V častnem kodeksu nas prijazno opomnijo, da vedno pomislimo na to, da imajo tudi tisti, ki prihajajo za nami, pravico do pristnega, čistega okolja.  Lepa navada je, da se obiskovalci gora med seboj pozdravljajo, kar je izraz spoštovanja in prijaznosti. Pozdravimo vljudno in prisrčno, na pozdrav pa vedno odzdravimo. Pravila, ki se jih otrok nauči v zgodnjem otroštvu, si bo zapomnil za celo življenje, prišla pa mu bodo prav tudi v drugih življenjskih situacijah, saj so univerzalna. Nekaj navodil za obisk gora z najmlajšimi je za bralce revije Ciciban pripravila profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič z Maticem in Julijo, več napotil pa najdete tudi v naslednjem SLOfit nasvetu. In ne pozabite, da najbolje vzgajamo z zgledom. 31 32 33 Noge se potepajo V vsakršnem vremenu naj bodo otroci čim več časa zunaj v naravi. Pomembno je, da so primerno obuti. Pomlad nas vabi na travnike in v gozd, ob potoke, reke in morsko obalo, pa tudi v gore. Z dobro obutvijo bodo otrokove noge ostale suhe, potep pa bo zanj zanimivo doživetje. Ob tem naj otrok opazuje naravo, saj jo bo le tako spoznal in spoštoval. Katarina Bizjak Slanič1 in prof. dr. Marjeta Kovač2 1 OŠ Janka Glazerja, Ruše 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Otroci potrebujejo za gibanje v naravi primerno obutev. Ker hitro rastejo, je lahko nakup obutve prava »nočna mora« marsikaterega starša. Nove čevlje so kupili pred tremi meseci, še včeraj so bili dovolj veliki, danes ga že tiščijo. Pred nakupom najprej ugotovite, kaj otrok potrebuje, da bo 34 njegovo gibanje udobno in da bo noga zaščitena pred vremenskimi vplivi. Gotovo ne boste zgrešili, če bo imel otrok gumijaste škornje, športno obuvalo (t. i. superge) in trpežnejše visoke čevlje, primerne za gibanje v gorskem svetu. Tako superge kot visoki čevlji so uporabni tudi za vsakdanjo nošnjo. Ne pozabite tudi na več parov ravno prav velikih nogavic. Za hladnejše dneve naj bodo debelejše, v toplejših dnevih pa tanke, po možnosti ojačane na bolj izpostavljenih delih. Za potep v dežju ali izlet v lepem vremenu po mokrotnih travnikih ali igranje v lužah so nepogrešljivi gumijasti škornji. V trgovinah prodajajo škornje različnih pisanih barv, nekateri so okrašeni z različnimi cvetličnimi ali živalskimi motivi. Tudi priljubljeni junaki iz risank se znajdejo na njih. Za različne športne dejavnosti naj ima otrok superge, ki naj, če je le mogoče, z ustrezno membrano zagotavljajo, da obuvalo diha, a je obenem nepremočljivo. Podplat naj bo narebren, da omogoča dober stik s podlago. Za najmlajše naj se superge zapirajo z ježki, da sta obuvanje in sezuvanje čim lažja. S takšnim obuvalom bo otrok lahko varno hodil po zanimivem podrtem drevesu in preskakoval štore ter luže. Za pohode v gore pa otroku le kupite ustrezno višje obuvalo, ki ščiti gležnje, ima narebren (profiliran) podplat in je iz membrane, ki diha, a zagotavlja nepremočljivost. Takšne čevlje lahko otrok nosi vsakodnevno, posebej še v zimskem času ali ob deževnem vremenu. Kakšen je dober pohodniški čevelj, si lahko preberete v Slofit nasvetu dr. Tadeja Debevca. Vsa obuvala redno čistimo. Če so mokra, jih vedno posušimo na zraku, da obdržijo svojo obliko. Tako bodo ohranila svojo funkcijo. Četudi je obutev po zagotovilih izdelovalca nepremočljiva, je treba zaščitni sloj občasno osvežiti s primernim negovalnim sredstvom za nepremočljivost. Spretnosti negovanja čevljev naj se navadi tudi otrok. Otrok (in ne vi) naj po uporabi pospravi obutev tako, da se bi prezračila in posušila. Za to naj bo namenjeno posebno mesto v stanovanju ali hiši. Tako se bo začel zavedati, da je treba za obuvalo poskrbeti, kajti suhe noge v udobni obutvi so dobra popotnica za zabaven potep v naravi. Zunaj pa opazujte naravo skupaj z otrokom, saj je naša največja in najbogatejša učilnica. Opozorite ga, da jo moramo vsi spoštovati in ohranjati čisto, saj smo le njeni obiskovalci. Nekaj idej, kaj lahko počne vsakodnevno otrok v naravi, je za bralce revije Cicido pripravila profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič z Maticem in Julijo. 35 36 37 Okrevanje evropske družbe bo v prihodnosti močno odvisno tudi od tega, kako telesno zmogljivi bodo evropski otroci in mladostniki FitBack - interaktivna, večjezična in brezplačna spletna aplikacija za vrednotenje telesne zmogljivosti lahko korenito pripomore k pokoronskem okrevanju otrok in mladostnikov v Evropi in po svetu. Fitback Evropa se sooča z vrsto izzivov, za katere še nimamo učinkovitih rešitev. Pri iskanju le-teh pa tudi vse (pre)pogosto nastopa zgolj kot gasilec, namesto da bi se odzvala pravočasno in na pravi način. Za to pa predvsem potrebujemo dovolj energije in zmogljivosti. Še posebej generacije, ki prihajajo in se bodo z izzivi ukvarjale v prihodnosti. Na tej točki bi moralo evropske politične odločevalce močno skrbeti. Dejstvo je namreč, da se mladi za spodbujanje zdravega telesnega, kognitivnega in duševnega razvoja že nekaj časa ne gibajo dovolj. Posledično upada tudi njihova telesna zmogljivost, ki je dober kazalnik splošnega zdravja ter njihovih miselnih zmožnosti. In pandemija COVID-19 je razmere le še poslabšala. 38 Kako fit so torej danes otroci in mladostniki, stari od 6 do 18 let, v posameznih evropskih državah, kažejo podatki raziskave z naslovom European fitness landscape for children and adolescents: updated reference values, fitness maps and country rankings based on nearly 8 million test results from 34 countries gathered by the FitBack network, ki je nastala v koordinaciji raziskovalcev skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in je bila pred kratkim objavljena v British Journal of Sports Medicine. Kaj ugotavljajo raziskovalci? Na podlagi zbranih podatkov so avtorji pripravili standarde telesne zmogljivosti trenutne evropske populacije mladih, starih od 6 do 18 let, ki z različnimi merskimi nalogami telesne zmogljivosti omogočajo primerjavo z drugimi evropskimi vrstniki kot tudi z zdravstvenim tveganjem, ki izhaja iz rezultata. Primerjava telesne zmogljivosti po državah tako kaže, da imajo severne (Danska, Finska, Islandija, Norveška) ter srednje-vzhodno evropske države (Slovenija, Češka in Slovaška) najbolj telesno zmogljive otroke in mladostnike, medtem ko je zmogljivost otrok in mladostnikov v državah južne Evrope (Španija, Italija, Grčija) ter Združenega kraljestva razmeroma nizka. Namen raziskave je zagotavljati orodja za uporabo raziskovalcem in praktikom na področju športne vzgoje, športa in zdravja ter oblikovalcem politik po vsej Evropi za preučevanje trenutnih negativnih zdravstvenih trendov, učinkov sistemskih intervencij in nacionalnih politik za promocijo rednega gibanja ter zdravega življenjskega sloga pri otrocih na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. S tem pa tudi napovedovanje prihodnjih trendov o zdravju prebivalstva na sploh. Zakaj so izsledki tako pomembni? Telesna zmogljivost je odličen kazalnik splošnega zdravja in kognitivnih zmožnosti naše mladine. Zato jo je priporočljivo spremljati tako na ravni posameznika kot populacije. Slovenija je ena redkih držav, ki ima s sistemom SLOfit vpogled v trende telesne zmogljivosti mladih. Večina drugih držav se zanaša zgolj na sporadične bolj ali manj dobre podatke na izbranih vzorcih. Zato je skupina evropskih raziskovalcev, pod vodstvom prof. dr. Gregorja Juraka, pripravila spletno platformo FitBack, namen katere je: 1) učiteljem in trenerjem (po)nuditi praktično orodje za spremljanje telesne zmogljivosti ter 2) političnim odločevalcem zagotoviti ključne informacije za razvoj sistemov spremljanja telesnih zmogljivosti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni. 39 »Praktična vrednost izsledkov te študije je izjemna. Krivulje telesne zmogljivosti smo namreč implementirali v interaktivno poročilo o telesni zmogljivosti. Tako uporabnik v spletni obrazec vnese podatke in nemudoma se mu izpišejo povratne informacije, npr. kakšna je njegova mišična moč v primerjavi z evropskimi vrstniki in kakšno zdravstveno tveganje izhaja iz njegovega rezultata. Poročilo smo nadgradili še z infografikami za izboljšanje srčno-dihalne zmogljivosti, jakosti in moči,« razlaga dr. Jurak. Aplikacija FitBack zato pomeni velik korak naprej pri spremljanju telesne zmogljivosti evropskih otrok in v izobraževanju o pomenu te zmogljivosti za razvoj gibalne pismenosti (ang. physical literacy), t.j. procesu, ki omogoča vseživljenjsko ukvarjanje z gibanjem za zdravje in dobro počutje. 40 41