Ljubljana, ponedeljek 3. novembra 1941-XX Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Umione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena cent. 70 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu _ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbllcitš. di provenienza italiana ed estera: Unlone Pubblicita Italiana S. A., Milano Uspešne letalske akcije Bombe na sovražne postojanke v Afriki — Več sovražnih letal sestreljenih — Ponovno bombardiranje Malte Glavni Stan Oboroženil Sil je objavil dne 1. novembra naslednje vojno poročilo št. &17: Včeraj popoldne so naše zračne lovske edinice izsledile in napadle južno od Si-eii je formacijo sovražnih bombnikov, bi I« letela v nizki višini. Nasprotnikova letala so se razpršila. Eno med njimi je bilo sestreljeno, drugo je bilo videti v plamenih. Med včerajšnjim dnem in nocojšnjo nočjo so britanski aparat! metali bombe na Lieato, Palermo, Neapel in okolico. Povzročile so nepomembne škcde in kakšen po:Iar, ki so ga takoj obvladali. Med prebivalstvom je bilo nekoliko ranjenih. V Severni Afriki so bile sovražne edinice, k: so se poskušale približati našim položajem na fronti pri Tobra.tu, takoj odbiti. Topništvo je obstreljevalo obrambne naprave tega kraja. Nemški bombniki so napadli Tobruk, kakor tudi letališča in sovražne avtomobilske kolone vzhodno od Marsa M«-trucha. Nemški lovci so sestrelili dve sovražni letali. Neki naš lovec je pri- silil sovražno letalo, da je pristalo v bližini Barce. Posadka je bila ujeta. V Vzhodni Afriki so naši oddelki na raz-n"h odsekih gondarskega bojišča nastopali neprestano proti sovražnim "eiam. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2. novembra naslednje vojno poročilo št. 518: Nekoliko sovražnih letal je letelo včeraj ponoči nad ozemljem Raguse (Sicilija) in Castelammara di Stabia ter odvrglo kakšno bombo: žrtve ni bilo nobene, škoda malenkostna. V Severni Afriki so bili med poleti nad Cirenajko sestreljeni štirje britski aparati. V Vzhodni Afriki je protiletalska obramba postojanke Ualag zbila eno sovražno letalo, drugo letalo so zadeli in vžgali streli protiletalske obrambe utrdbe Culquabert in je padlo v sredino naših položajev. Južnoafriški častnik-pilot, ki je poveljeval krdelu na poletu, je bil rešen iz plamenov in ujet. V noči na 1. november so bombniške formacije Kr. letalstva napadle mornariško oporišče La Vallette in letališče La Vene-zia na Malti. a izjava nemške vlade Odgovor na Rooseveltova podtikovanja Fuhrerjev Glavni stan, 2. nov. s. Sporočajo naslednjo brzojavko: Vlada rajha objavlja naslednjo uradno uradno izjavo: Predsednik Zedinjenih držav je v nekem govoru 28. okt. izjavil: I. da je vlada Zedinjenih držav v posesti tajne zemljepisne karte, ki naj bi bila tiskana v Nemčiji od nemške vlade. Gre za zemljepisno karto Srednje in Južne Amerike, ki naj bi jih Fiihrer nameraval reorganizirati tako, da bi iz 14 sedanjih tamkajšnjih držav napravil pet vazalnih držav in ustvaril tako svojo nadvlado nad vso Južno Ameriko, vštevši republiko Panamo ter prekop. II. Ameriška vlada ima baje v rokah dokument, ki ga je izdala nemška vlada in k inaj vsebuje načrt, po katerem bi Nemčija po zmagi odpravila vse vere sveta: katoliško, protestantsko, mohamedansko, hindu-stansko, budhistično in židovsko. Imetje cerkva naj bi se zaplenilo, križ in drugi simboli naj bi se prepovedali, duhovniki pa prisilili do molka ali pa poslani v koncentracijsko taborišče. Na mestu sedanjih cerkva bi se ustvarila velika mednarodna cerkev, ki bi jo organizirala narodno socialistična vlada in v kateri bi nastopali njeni govorniki. Besede iz svetega pisma bi se nadomestile z besedami iz Fiihrerjeve knjige »Mein Kampf«, ki bi postala tudi sveta knjiga. Kristusov križ bi se nadomestil s kljukastim križem in golim mečem, in končno bi mesto Boga zasedel Hitler. Nemška vlada ugotavlja v tem oziru sledeče: I. da ne obstoji v Nemčiji nobena zemljepisna karta, ki bi jo dala tiskati nemška vlada in ki bi vsebovala razdelitev Srednje in Južne Amerike, kakor ne obstoji noben dokument nemške vlade, ki bi se nanašal na. razpustitev svetovnih ver. V obeh primerih gre za najdebelejšo falsifikacijo. II. Trditve, ki se nanašajo na invazijo Južne Amerike s strani Nemčije in odprava ver ter cerkva na svetu, kakor tudi njihove nadomestitve z narodno socialistično cerkvijo, so tako nesmis»lne in absurdne, da jih nemška vlada ne smatra vredne upoštevanja. Nemška vlada je po diplomatski poti sporočila zgornje vsem nevtralnim vladam, med njimi tudi vladam Srednje in Južne Amerike. Predsednik Zedinjenih držav je v svojem govoru 28. oktobra izjavil tudi to, da sta bila dva ameriška rušilca napadena od nemških pomorskih vojnih edinic, in sicer prvi 4. septembra, drugi 17. oktobra. Nadalje je izjavil, da je bila ameriška vlada pripravljena izogniti se uporabi orožja, toda ogenj se je začel in dejanja so pokazala, kdo je prvi streljal in da je bila Amerika napadena. V resnici pa izvira iz informacij poveljnikov nemških podmornic in iz izjav častnikov ameriške pomorske oblasti sledeče: V incidentu 4. septembra je šlo za ameriški rušilec »Greer« in 17. oktobra za ameriški rušilec »Kearniy«. Rušilec »Greer« je v tesnem vojaškem sodelovanju z angleškimi pomorskimi silami zasledoval več ur nemško podmornico. Med tem zasledovanjem je bila nemška podmornica, ki se je potapljala, napadena z globinskimi bombami. šele po tewi napadu je nemška podmornica, kakor je bilo ugotovljeno, uporabila svoje orožje. Ameriški rušilec je nadaljeval zasledovanje z globinskimi bombami še nekoliko ur, toda brez uspeha. Rušilec »Kearny« je spremljal neki konvoj, ko je prejel od drugega konvoja iz drugega pre-I dela »Atlantika«, ki je bil napaden od nemških pomorskih edinic, poziv na pomoč. »Kearny« je tedaj spremenil smer in je na kraju bitke napadel nemško podmornico z globinskimi bombami. Sam minister ameriške mornarice Knox je potrdil, da je »Ke-arny« metal globinske bombe in da so bili šele čez nekaj časa spuščeni proti njemu trije torpedi, med katerimi ga je eden zadel. V tej izjavi izjavlja nemška vlada predvsem to, da trditev predsednika Roosevelta. po kateri so bili ameriški rušilci napadeni, kar naj bi bilo enakovredno napadu na Ameriko s strani Nemčije, ne ustreza dejstvom in to potrjujejo tudi izjave samih oblasti ameriške mornarice; v drugi vrsti pa, da so ameriški rušilci napadli nemške Dodmornice in da je zato Amerika napadla i Nemčijo, kar tudi potrjujejo izjave ameri-' ških pomorskih oblasti. Dstei obroki kruha Rim, 2. nov. s. Pod Ducejevim predsedstvom se je sestala 25. oktobra in 1. novembra v Beneški palači medministrska komisija za proučevanje vprašanj, ki se nanašajo na ureditev produkcije, distribucije in racioniranja živil. Bavila se je predvsem z raznimi predlogi v zvezi z racioniranjem kruha. Po obsežni proučitvi tega vprašanja je Duce sporočil naslednje odločitve: 1. da se prizna dnevni dodatni obrok 100 gr mladeničem, ki živijo v konviktih in kolegijih. 2. da se prizna obrok skupaj 500 gr de- Ncva ureditev bančnega poslovanja Rim, 2. nov. s. Pod Ducejevim predsedstvom se je sestal v Beneški palači ministrski odbor za zaščito štedenja in urejanje kreditnega gospodarstva. Odbor je na pod-lp.gi podtkov o bankah, ki delujejo na bivših jugoslovanskih, po Italiji anektiranih ozemljih ali na ozemljih pod njenim direktnim političnim nadzorstvom, proučil vprašanje kreditne organizacije v teh ozemljih in določil smernice, po katerih se bo na novo uredilo bančno poslovanje. Preganjanje v Iraku Stockholm, 2. nov. s. Iz Londona poročajo, da so aretirali 40 funkcionarjev in drugih pristašev Rašida el Kailanija ter jih odvedli v neko koncentracijsko taborišče južno od Bagdada. Neke funkcionarje in častnike je vojno sodišče obsodilo na ječo. V Londonu izražajo tudi mnenje, da bo iraška vlada, ki ji. načeljuje prijatelj Amerike Neprestano zssledovanie poraženega in umikalocega se sovražnika Prodiranje na Krim in v Doneško kotlino se nadaljuje - Letalstvo zadaje sovražniku hude udarce na kopnem in na morju — Novi uspehi finskih čet na severnem odseku lavcem, ki opravljajo najtežja dela, kakor rudarjem, gozdnim delavcem, tovornikom itd. 3. da se prizna dodatni obrok 50 gr poleg 50 gr testenin otrokom in dečkom v šolskih kuhinjah. 4. da se prizna dodatni obrok dnevno 100 gr doječim materam od 5. t. m. dalje. Obtežitev, ki bo izvirala iz novih koncesij, se bo izravnala z nekaterimi omejitvami producentom. ki ne obdelujejo neposredno svojih polj, in nekaterim imovitim slojem. Nove spremembe stopijo v veljavo 1. decembra. svojem zasledovanju elementov, ki niso popolnoma podvrženi njeni politiki. Iz Rooseveltove Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. novembra. Vrhovno poveljstvo nemških obeleženih sil poroča: Na krimskem polotoku zasledujejo nemške in rumunske čete neutrudno zajetega sovražnika. V Doneski kotlini je bil zgornji tok Doneča prekoračen na več mestih. Na severnem odseku spodnje fronte si je neki pehotni polk odprl v trdi borbi moža z možem zapadno od Volfova skozi mogočno utrjeno sovražno črto pot in zavzel 533 oklopnib utrdbic. Na oblegovalni fronti pred Petrogradom smo zavrnili nekoliko sovražnih poizkusov, da bi prečkal Nevo. Letalstvo je podpiralo zmagovite operacije vojske na Krimu s trdim: udarci na sovražnikovo zaledje in je sovjetskemu brodovju povzročilo težke izgube. Potopilo je trgovsko ladjo 3C00 ton in poškodovalo 3 vojne ladje ter veliko prevozno ladjo za Čete. Nadaljnji zračni napadi so b'li usmerjeni proti Moskvi. V borbi proti angleški oskrbovalni plovbi so bojna letala uničila pri Faroerskih otokih tovorno ladjo z 2000 tonami in potopila pred vzhodnimi britskimi obalami 4 sovrafae trgovske ladje, med njimi veliko petrclejsko ladjo. Vse te lmdje skupaj so imele 29.000 ton in so pripadale istemu konvoju. Štiri druge trgovske ladje v konvoju so bile z bombami poškodovane tako težko, da je mogoče računati tudi z njihovo izgubo. Britski aparati so v pretekli noči metaH bombe na rame kraje severne in severno-zanadne Ncmči,v\ z'ast" »a Hamburg. Devet rcvražnih bombnikov je bilo sestreljenih. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: V odločnem izkoriščanju naše zmage na Krimu se z uspehom nadaljuje zasledovanje poraženega sovražnika. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške čete dosegle severni rob pogorja Jaila v široki fronti. Nemške in rumunske čete so včeraj zavzele Simferopol, glavno mesto krimskega polotoka ter prodirajo sedaj proti Sebastopolu. V Doneški kotlini so nemške in italijanske čete kljub najslabšim cestam zlomile sovražni odpor ln zavzele nadaljnje industrijsko ozemlje. Pred Petrogradom je bil « krvavimi izgubami za sovražnika zavrnjen ponovni poskus, da bi prekoračU reko Nevo. Obstreljevanje vojno važnih ciljev v Petrogradu in Kronštatu se z uspehom nadaljuje. Letalstvo je bombardiralo podnevi in ponoči trdnjavo Sebastopnl. Doseženi so zadetki v luki in poškodovana ena vojna ladja, dočim je bila velika transportna ladja zažgana. Bojna letala so bombardirala v pretekli noči važne nreskrbovalne Inke na zapadni obali Anglije. Sovražnik »e v pretekli noči metal bombe na nekatere kraje v severozapadni Nemčiji. Trije anglesk' bombniki so bili sestreljeni. V borbi proti angleški preskrbovalni plovbi je bilo v mesecu oktobru potopljenih od mornarice in letalstva skupno 441.300 ton sovražnega brodovja. Na tem o«pchu so udeležene podmornice z 255.200, nndvodne edinice mornarice z 18.000 ln letalstvo s 168.100 tonami. hujši pritisk m Muskv® Nensške operacije se razvijajo na petih glavnih sektorjih Nemške čete so psrcčrSe že ICO lan severno cd Tule in presekale zveš® z Moskvo ter prekoračile reko Oko Bern, 2. nov. d. V borbi za Moskvo je mogoče opazovati pet g avnih frontnih sektorjev in sicer pri Kalininu, \%lokolansku, Nariju (Firniskaja), dalje na reki Nar:, pri Serpuhovu in na prostoru pri Tuli. Trenutno je težišče nemških ofenzivnih operacij pri Tuli. Del mesta so že zasedle nemške čete in se tamkaj zdaj nadaljujejo ogorčene borbe. Nemški pritisk od Tule v severni smeri je izredno močan in poš Ija sovjetsko poveljništvo na tem p:m stanom v Iranu in sovjetskim vrhovnim poveljstvom. Čistniki amerišJce misije, ki so se vrnili iz Teherana v Kujbišev, so sporočili, da gre pri teh pogajanjih v pni vrsti za vprašanja obrambnega značaja in da je zastopnik generaJla Wave:a obljubil sovjetskemu poveljniku, da bodo an-gle:ke rri ■ e prešle v pohod proti Kavkazu v trenutku, ko bo Roetov padel v nemške roke. Letalske akcije Berlin, 2. nov. s. Nemško letalstvo je bilo zelo delavno. Na zapadni obali Krima so strmog^avci zasledovali sovjetski konvoj in potopili ladjo s 3000 tonami. Z opetovanimi New York, 2. nsv. s. Roosevelt je odredil zasedbo letalske tovarne v New Jer-seyju^ po oboroženih s«i?ah Ob vhodih tovarniških naprav so postavil/i strojnice in ddavstvo so v pričakovanju nadaljnjih odredb odstranili. Bodočnost švedske Stockholm, 2. nov. s. Na letnem sestanku študentov iz Upsale je imel švedski kralj Gustav govor, v katerem je dejal med drugim: »Verujem, da bo naša dežela iz sedanje evropske krize izšla z nedotaknjeno neodvisnostjo. A tudi, če bi Švedska ostala izven spora do njegovem konca, ne rr^.rmo r^-biti, da čaka sedanje pokole-***** ^šie- t bomt)e na London Po treh mesecih je doživela angleška prestolnica zopet hud letalski napad — Tudi draga angleška mesta so bila bombardirana Berlin, 2. nov. d. Kakor se je izvedelo je imela britanska prestolnica preteklo noč po več kot treh mesecih odmora spet letalski alarm. Nemška letala so metala bombe na dva londonska okraja. Podrobnih podatkov o učinku nočnega nemškega letalskega napada na London še ni. Nemška letala so razen Londona napadla tudi še razne cilje v srednji Angliji. Tudi iz teh krajev še ni podrobnih podatkov o povzročeni škodi. Obstreljevanje Dovra Berlin, 2. nov. d. Baterije nemškega dalj-nostrelnega topništva ob Rokavskem prelivu so v soboto popoldne obstreljevale mesto Dover na angleški obali. - Anglija vedno bolj čuti posledice protiblokade R'm, 2. nov. s. V zvezi s protivno blokado, ki jo izvršujejo sile Osi na Atlantiku, je bil britski prometni minister prisiljen do raznih priznanj. Tako je izjavil, da so postali pripemečki za zalaganje britskega prebivalstva z živili nezadostni. Zaradi terpediranja se je znatno znižaJa tonaža na razpolago, jih morajo uporabljati izključno za zalaganje britskih čet z živili. Odpoklic angleških državljanov iz Kitajske Sanghaj, 2. nov. s. Nujno sporočilo angleškega konzulata poziva ponovno angleške državljan,e zlasti ženske in otroke, naj zapuste Kitajsko, ki je pod Japonskim nadzorstvom. Francija bo branila svojo posest Berlin, 2. nov. d. Kakor je bilo v soboto javljeno iz nemškega zunanjega ministrstva na Wilhelmstrasse. v nemških službenih krogih zelo pozorno spremljajo inšpekcijsko potovanje francoskega vojnega ministra generala Huntzingerja po francoski Zapadni Afriki. Na Wilhelmstrrisse označujejo to potovanje, kot zelo važno glede na britanske in gaulistične poskuse napada na francoska kolonijalna posestva v Afriki V Berlinu pripominjajo, da je francoska politika odločena očuvatj, dežel* napadi so bili na 'alje težko poškodovani 2 sovjetska rušilca, 6000 tonski parnik za prevoz čet in majhna patrolska ladja. V notranjosti polotoka je nemško letalstvo uspešno bombardiralo kolone v pohodu ter jim povzročilo hude izgube glede moštva in materiala. V zračnih spopadih so nemški lovci sestrelili 11 sovjetskih aparatov. — Uspešni zračni napadi so bili izvedeni v južnem odseku fronte, na železniške proge in sovražna letališča, štirje vlaki so bili uničeni, 10 drugih pa je bilo hudo poškodovanih ali zažganih. 17 sovjetskih aparatov je bilo uničenih na tleh, 15 pa poškodovanih. Formacija nemških letal je bombardirala Moskvo. Vzhodno ol Petrograda so nemška letala napadla predvsem železniške proge in poškodovala 17 vlakov. V polno je bil zadet neki most. Na skrajnem severu so nemški strmoglavci bombardirali z uspehom železnico in železniške naprave Murmanska. Napadli so tudi razne vojaške objekte na Ribiškem polotoku. Tropi psov — novo sovjetsko orožje Berlin, 2. nov. s. Bclijševiki so v nekem odseku preizkusili novo orožje. Gre za trope psov, ki so jih n-podili proti nemškim črtam. Živali pa so bile uničene prav kmalu ker so zadele skoraj vse ob žično omrežje, pri čemer so eksplodirate mine, ki ta jih bili položili boljševiki sami. Samo dva psa sta lahko dospela do nemških položajev, kjer so ju ujelii. Na hrbtu sta n<»ila na nekakšnem sedilu po kilo-gram eksploziva, ki je bil zvezan s stekleno cevko. Cim bi se cevka razbila, bi moralo razstrelivo eksplodirati. Boljševiki so tedaj izučili te trope psov, da bi povzročali Škodo v nemških položajih. Toda večji deli živali je bii pogubljen, še preden je dosegel nemško črte. Nagel umik v vzhodni Ukrajini Berlin, 2. nov. d. Na industrijskem področju vzhodne Ukrajine &o nemške čete v petek in soboto ves dan zasledovale poraženega sovražnika, ki se naglo umika. V petek so Nemvci zajeli na tem področju nadaljnjih 2000 bdi j še viških vojakov. Sovjeti so na več krajih izvršili lokalne protinapade, vendar so nemške čete sovjetski odpor na vseh točkah naglo zlomile. Bavarski oddelki so pri zasledovanju sovražnika zasedli po presenetljivem napadu neki strateško važen most. Na neki drugi točki je bil sovražnik, ki je izvršili protinapad, pobit in razkropljen. Kakor javljajo s pristojnega vojaškega mesta, se v industrijskem ozemlju vzhodne Ukrajine poražene sovjetske čete umikajo v popolnem neredu ter posebno zaradi s'a bega vremena in terenskih težkoč puočajo za seboj mnogo vojnega materijaLa. Obkoljevalne operacije finskih čet Helsinki, 2. nov. d. Kakor je Dilo davi sporočeno s pristojnega finskega vojaškega mesta, so finske čete v noči od petka na soboto zasedle mesto Kondopoga zapadno od Oneikega jezera. Napredovanje finskih čet se nadaljuje. O splošnem položaju na finskem odseku vzhodnega bojišča javljajo s pristojnega finskega vojaškega mesta, da so po zavzetju kraja Kondopoge finske čete zdaj obkolile tudi sovjetske oddelke pri Karhuma-kiju ter nadaljujejo navzlic snežnim meča vam nezadržno svoje obkoljevalne operacije. Ena izmed finskih kolon, ki prodira vzdolž južnega brega Saasjaervija se je že približala železniški rvistaji Maaselkaje na Murmanski železnici. S tega mesta finske čete v smeri proti Merimaaselkaje že ogrožajo tako zvani Stalinov kanal, ki spaja Belo morje z Oneškim jezerom in preko katerega so Sovjeti še prejemali malenkostno ojačenje in preskrbo, zlasti za svoje oddelke, ki so porazmeščene vzdolž Murmanske železniške proge. Na prostoru reke Svir so sovjeti izvršili nekaj protinapadov proti finskim mostiščem na rečnem bregu, vendar pa so bili ti napadi odbiti. Ta mostišča so finske čete utrdile že pred dobrim mesecem na področju pri Lo-denoje Pole. V protinapadih so finske čete sovražnika prisilile k umiku. Večje Število vasic ob reki Svir je prišlo v finske roke. Moskva zahteva od Anglije vojno napoved Finski, Madžarski in Rumuniji Stockholm, 2. nov. a. Diplomatski sotrud-nik »Dailly Expressa« poroča, da je sovjetska vlada zahtevala od angleške vlade, naj formalno napove vojno Fiti6ki. Rumunski in Madžarski. List veli, da bi f-M-malna napoved le malo spremenila sedanji položaj, ker je Velika Britanija že itak prekinil« diplomatske odnosa je s temi tremi dežela-Sovjetski voditelji pa navilic temu mi. vztrajajo na svoji zahteva, ki jI iz W mmgoo §m© Ljubljana, 2. novembra. Letos je na praznik Vseh svetih snežilo od ranega jutra do poznega večera. Naleta vali je droben pršič in se je nakopičila v Ljubljani blizu četrt metra debela odeja, na deželi pa je marsiikod obležalo še več snega. Ljubljana je nudila pravo z*nsko sliko z vsemi svojimi belimi čari pa tudi z vsemi svojimi nevšečnostmi, z brozgo, s poškodbami na žičevju in drevju in z ovirami v prometu. Vztrajen snežni nallet pa seveda ni bil ovira Ljubljančanom, da ne b: pohiteli k svojim dragim pokojnikom. Drug za drugim 60 brzeli vedno polni tramvajski vozovi po zasneženi progi preti Sv. Križu. Čeprav je bil tramvajski promet, kakor druga leta, od povsod usmerjen do Sv. Križa in so bili prometu izročeni tudi novi priklopni vozovi, so morali mnogi kar peš po snegu na pokopališče. Tam so se ljudje tiho razhajali med grobove in marsikod se je nudil ganljiv prizor, ko je mati, vdova ali sestra z rokami razgreb-ala sneg, da je lahko položila cvetje in prižgala svečke. Mnogo lepega cvetja je pokril sneg in mnogo svečk je nekaj časa medlo utripalo, potem pa ugasnilo. Takega praznika mrtvih pač ne pomnimo. Toda zvečer se je nebo u neslo, nastopila je od juga. V nedeljskem jutru so ob prvem svatu pridno odmevale lopate čistilcev ulic. Motorni plugi so že v soboto zvečer orali ceste, prav tako so stari tramvajska vozovi s plugi čistili tramvajske proge. Nedelja je zatorej privabila na njive mrtvih še daleko Teč je množice. Največji naval je bil seveda popoldne, ko je g. knezoškol z asistenco opravil cnb vojaški kostnici žalne molitve za umrle vojak" in so zapeli pevci ganljive žalostinke. Kljub snegu so bili tudi letos vojaški grobovi lepo okrašeni. V naši mladini ne zamre čut dolžne pietete. Zaradi nedelje praznujemo letos dan Vernih duš v ponedeljek in tako nam je le- tos dana prilika, da že tri dni posvečamo čaščenju pokojnih. Pač prav umestno v današnji dobi, ki bolje kakor katera koli doslej druži žive z občestvom mrtvih. Kljub prav obilnemu snegu in živahnemu prometu reševalna postaja zaenkrat ne beleži nesreč. Italijanski slavospev Žalam Po svojih krasnih in globokih orisih privlačnost5 in lepot Ljubljane, zlasti pa njene kulture, ki jih bogato ilustrirane objavlja v vodilnih časnikih in revijah Kraljevine, je direktor ljubljanske podružnice Agencije Štefani comm. Alessandro Nicotera po zaslugi že popularen med nami. Spet je objavil svoje občudovanje našega mesta in okoliee v znameniti turistični reviji »Sui mare«, ki jo izdajajo družbe za plovbo »Italia«, »Line Triesti-ne per 1'Oriente«, »Adriatica« in »Tirrenia« v Trstu zares razkošno opremljeno. Na osmih straneh 6. številke nam slika »čare Ljubljane« z najpestrejšfimi barvami in iskreno toplino, svojo hvalnico Ljubljani je pa ponazoril s 14 odličnimi velikimi fotografijami. Posebno so ga prevzele Žale in zato objavljamo njegov slavospev našemu Vseh svetih vrtu v prevodu: »Zares ne bi mogli najti izrazitejših umetnostnih elementov Ljubljane, enako pa tudi ne moremo prezreti močne svoj-stvenosti še živega arhitekta Plečnika, ki je z velikim številom svojih del sodobni Ljubljani vtisnil svoj zanos v raznoterih umotvorih, ki so res vredni obširne, ločene razprave. Opozarjamo pa na Žale kot na eno njegovih najbolj svojstvenih del. saj je v resnici zamisel ustvaritve več mrtvaških kapelic — kjer bi se zadrževali s svojci, preden jih izročimo zadnjemu bivališču, in se tamkaj poglobili v poslednji obred slovesa še s kratkim postankom, in, kjer je tudi arhitektonskim motivom, tako celoti kakor posameznim poslopjem vtisnil to zamisel, kakor jo spreminja v najgloblji kult pokojnikov posebno -zrazi- te religioznosti — plod povsem svojstvene samoniklosti, dozorel z genialno stva-riteljsko inspiracijo. Naravno so tudi Žale obdane in okrašene z zelenjem ...« Nadalje pa avtor s pesniškim poletom riše mikavnosti Tivolija ter naših gozdov in travnikov. V prav vizionarni lepoti bomo pa 2ale občudovali, ko bodo v nedeljo o mraku 2. t. m. po cerkvenih opravilih na pokopališču Sv. Križa razsvetljene z vsemi lučmi in reflektorji, in tedaj bomo vso krasoto f žal občutili tako kakor je prevzela ta svojstvena lepota uglednega in najslavnejših umetnin vajenega italijanskega publicista comm. Alessandra Nicotero. Velik sneg na Dolenjskem Trebnje, 31. oktobra Po vsem Dolenjskem je zapadel velik sneg. Snežilo je tri dni skoraj neprestano in so ponekod nastali visoki zameti. Zlasti v okolici Trebnjega, v vaseh Polane, Radnja vas in dalje proti Trebelnemu je ljudem in vprežni živini zaradi visokih snežnih žametov prehod nemogoč. Sneg je napravil prav občutno škodo. Ker še ni odpadlo listje in se je južni sneg obdržal na vejevju, se pod težo snega lomijo veje. Žalosten je ogled po gozdovih, zlasti pa po sadovnjakih. Veliko škode je napravil sneg tudi na telefonskih napravah. Trgale so se žice in telefonski uslužbenci komaj sproti zmagujejo težko delo nameščanja novih žic. Prezgodnji sneg pa je napravil tudi velike skrbi kmetovalcem. Mnogo kmetov še ni pospravilo repe, pese in korenja. Vse to leži globoko pod snegom in se ljudje boje, da jim pridelkov ne bo mogoče pospraviti. Sploh je letošnji zgodnji sneg presenetil vse, celo smučarje, ki še tudi niso nared. Kljub sne?n°mu na'etu so ljudje po Dolenjskem na praznik Vse*1 svetih hiteli v cerkev in h grobovom, še večji pa je bil obisk v nedeljo, ko nj več snežilo in je nastopila odjuga. Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov Vsi sveti v Trstu V zvezi i okrožnico Visokega Komisari-jata z dne 24. X. 1941-X1X, ftt. 4716/27 v gorenji zadevi se pojasni še sledeče: 1. Obrazci za inventar se že razdeljujejo. 2. Ukine se prosta prodaja za predpo-steljnike in preproge za tla; nadalje za torbe za toaletne predmete, popotne torbe, aktovke, torbe in torbice za dame, ako so ti predmeti iz kože ali usnja. Ker navedeni predmeti niso vsebovani v obrazcu za inventar, naj jih stranke posebej prijavijo z navedbo števila ali površine v kvadratnih metrih zbornici TOI, kadar bol o predložile izpolnjene obrazce za inventar. 3. Zaradi uvedbe nakaznic za izgotovljene kožuhe je trgovina s kožami, določenimi za krznarstvo, dopustna le med produ-centi trgovci in izdelovalci oblačil. Prodaja navedenih kož občinstvu je prepovedana do vstopa v veljavo nabave po- Trst, 1. novembra Bledo trepeče nad grobovi tisoč svetil in križe, kamne vrh mnogil jesenski venčajo cvetovi. (S. Gregorčič) Trst je razodel na letošnji praznik Vseh svetih svoje dobro, blago srce, poveličano po topli ljubezni do plemenitih rajnkih. V današnjih časih je bila vsesvetska pietetna počastitev spomina dragih svojcev še tem bolj iskrena, še globlje občutena, že zadnjo nedeljo so se razlile množice po tržaških božjih njivah, da m-edijo ln počistijo poslednja domovališča svojih nezabnih ter jih okrasijo z genskimi rožami. Danes pa so že v rani un zagorele sveče, zabrlele so lučke, katoliško pokopališče Sv. Ane je bilo kakor razkošno okinčan in lepo razsvetljen gaj mrtvih, kamor so natlačeno polni tramvaji dovažali ves dan množice Tržačanov in Tržačank, ki so se na prisrčen, hvaležen način oddolžili pokojnim dobrotnikom, prijateljem in znancem. Do katoliškega pokopališča Sv. Ane te pripelje cesta, ki je ena najzanimivejših, pa tudi ena najdaljših v Trstu. To je znana cesta Via Istra, ob kateri so nanizane cerkvice s samostani, razni dobrodelni zavodi, male istrske gostilne, delavske hišice in tudi čedne vile, številne kamnoseške delavnice, v katerih izdelujejo nagrobne spomenike. Na predzadnjem tramvajskem postajališču proge št. 1. obstaneš pred veličastnim vhodom na tržaško pokopališče sv. Ane, ki so Tržačani nanj upravičeno ponosni, saj je eno najlepših, najkrasnejših v vsej Italiji. Na obeh pročeljnih stavbah na straneh impozantnega vho>da je napis »In Domino resurrecturis«. Sj^edaj ob glavni pokopališki poti, široki in asfaltirani, sta prelepi grobni kapelici uglednih rodbin Ruaro in Hesse. Na vse strani nešteto krasnih, umetniško ter estetsko izdelanih spomenikov. Pokopališče^je kakor dostojanstvena galerija prelepilrHagrobni-kov, ki se vzdigujejo sredi vitkih cipres. Belina spomenikov, nagrobnih plastičnih umetnin, svečanih stebrišč se mehko odraža ob odsvitu zelenih cipresnih vrhov. V tem očarljivem parku mrtvih so številna umetniška dela znanih tržaških umetniških tvorcev Mayerja, Marina, Rovana, Rendica, Pezzicarja in Capolfina nadalje Ferrarija, Malfattija, Dupreza, Bistoifija. Sredi nepregledne božje njive sta pokopališka kapelica in spomenik onim, ki so se žrtvovali za osvobojeoje Trsta avstrijskega vladstva. Ob kapelici so pokopani škof Matija Rannicher, škof Anton Leonardis, zaslužni tržaški zgodovinar Pietro Kandler in dott. Lorenzo Miniussi, nekdanji tržaški župan. V ozadju pa sta mogočni stebrišči v staroklasičnem slogu, kjer so dragocene družinske grobnice mrtvih tržaških rodbiln Cappellani, Allodi, Slogovich, Gi-randelli, Parisi, Ferrari, Sandrini-Rescetar, Mettel, Persich, Karis, Chiozza, Gattorno, Stocca, Franellich, Preshern, Porenta itd. Nagrobni spomeniki so po večini izdelani v preizkušenem tradicionalnem slogu; pozornost vzbujajo izredno številne nagrobne kapelice in številna umetniška kiparska dela. Najdeš pa tudi nemalo izvirnih nagrobnikov, kakor n. pr. rodbin dall'Oglio, Caucci, Coich (bizantinski slog) in Purich (visoka piramida), ki markantno izstopajo iz svoje sredine. Umetniško izdelan je tudi spomenik padlim fašistom. Prevladujejo italijanski napisi na nagrobnih spomenikih, najdeš pa tudi latinske, slovenske in nemške napise. Lepe, široke asfaltirana poti vežejo vzorno oskrbovane pokopališke dele v smotrno urejen, znamenit pokopališki gaj, ki priča o nežni pozornosti, s katero misli Trst na svoje dobre sinove in vrle pokojnike. V bližini tega prelepega pokopališča, ki je sprejelo vase prve telesne ostanke 1. avgusta 1825, so poleg vojaškega pokopališča tudi manjša pokopališča, kjer so pokopani verniki drugih veroizpovedi, pravoslavni, protestanti, muslimani in 2idje. Tudi njihov spomin je bil pietetno počaščen za letošnje Vse svete. Minfrter Rkcardi v Rumunlji Oiikarešta, 2. nov. s. List »Unirea« prisrčno pozdravlja italijanskega ministra za devize ii^ valute, označujoč ga kot zvestega in delovnega sodelavca Duceja. List pravi, da predstavlja navzočnost ministra Riccardia na Rumunskem novo etapo na poti gospodarske reorganizacije nove Evrope. Njegov obisk bo dobil nedvomno ugoden odsev v gospodarskih odnošajih med obema deželama. Sprejem pri Visskem Komisarju Visoki komisar je sprejel mons. prof. Mateja Slaviča, bivšega rektorja vseučilišča v dolžnostnem obisku, ker je zapustil položaj, ki ga je imel, in spre j el položaj pro-rekterja. Eksc. Grazioli je mons. Slaviču izrazil svoje zadovoljstvo za storjeno delo. Nase Pledalf^" Drama Ponedeljek, 3. nov.: zaprto. P. n. abonente reda Torek opozarjamo, da bodo imeli jutri v torek 4. t. m. v letošnji sezoni v Drami prvo predstavo za svoj red. Igrali bodo Leskovčevo dramo »Dva bregova«, delo, ki predstavlja snovno svet zase, s pristno dramatskim in življenjsko poudarjeinm dialogom in močnimi odrskimi poudarki. Zgodba iz beraškega sveta azjame gledalca radi živo orisanega okolja. Opera Ponedeljek, 3. nov.: zaprto. * Opozarjamo na ponedeljski koncert v veliki Filharmonični dvorani. Na tem koncertu bo izvajal najprvo komorni orkester s solisti Karlom Ruplom, Leonom Pfeiferjem in Cenekom šedlbauerjem Co-rellijev klasični koncertni komad Concerto grosso. To delo je bilo že nekajkrat izvajano v Ljubljani in vedno z največjim uspehom. Po kratkem odmoru se bo izvajal Pergolesijev oratorij Stabat Mater za sopran in alt solo s spremljevanjem komornega orkestra. Kot solistki bosta sodelovali dve naši najboljši pevki Valerija Heybalo-va (sopran) in Franja Golobova (alt). ŠPORT Pretresljiva nesreča v Milanu V Milanu, v ulici Sarta štev. 165, se je pripetila pretresljiva nesreča. Neka žena, okrog 30 let etara, z lepim kodrolaSim otrokom se je ustavila pri vratarki dotič-ne hiše in je povprašala po nekem stanovalcu iz petega nadstropja. Ko je žena dospela v peto nadstropje, je postavila otroka na tla in se razgovarjula z iskano stranko. Otrok pa je izkoristil trenutek materine nepazljivosti, stekel na balkon-ček, se nagnil čez ograjo in padel v globino. Mati je podzavestno začutila, da je njen otrok v nevarnosti. S krikom je planila proti balkonu in se z razprostrtimi rokami nagnila čez ograjo, vendar za las ni mogla ujeti padajočega otroka. V naslednjem trenutku je še sama omahnila čez ograjo in padla skoraj istočasno na dvoriščna tla. čudna je igra usode: mati in otrok sta se morala združiti v smrti. Trupli sta bili prepeljani v mrtvašnico, žalostni dogodek je zbudil v vsem Milanu globoko sočutje. Radio Ljubljana Ponedeljek, 3. novembra 1941-XIX 7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. — 8.15: Poročila v italijanščini. — 13: Napoved časa, poročila. — 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Orkester EIAR iz Ljubljane pod vodstvom mojstra D. M. Šijanca, orkestralna glasba. — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15: Glasba za godala pod vodstvom mojstra Mannoja. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17: Poročila v italijanščini. — 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20: Napoved časa, poročna v italijanščini. — 20.30: Koncert Ljubljanske Filharmonije: Godalni orkester EIAR Liubljana pod vodstvom mojstra D. M. Šijanca s sodelovanjem sopranistke Valerije Heybalove in mezzosopranistke Fr»"J~ n^obove-Pergo-lesi: Stabat Mater. — 21 40- Koncert violinista Alberta Dermeiia in pianista Marijana Lipovška. — 22.20: Cerkvena glasba. — 22.45: Poročila v italijanščini. Športni šampion — kaznjenec Grenko razočaranje je doživelo prebivalstvo kraja Des Morines v državi Jowi: policija je tam aretirala nekega znanega zastopnika avtomobilskih tvrlk, ki so ga konkurenti smatrali za najbolj veščega v tej stroki in ki ga je ljudstvo občudovalo kot prvorazrelnega šampiona v base-ballu Imenoval se je Edmond Taylor. Po več letih je policija odkrila, da se pod tem imenom skriva neki znani zloč!nec pa imenu Higgin Botham, ki je bil pobegnil iz kaznilnice, kjer bi moral odsedeti 45 lefaao kazen. Spet dva lista iz zgodovine Kaj smo imeli v Ljubljani v športu pred 20 leti — v avgustu in septembru 1921 Že nekajkrat, kadar je v nizu športnih dogodkov nastala majhna vrzel in so povrh tega še nebeški vremenarji po Iznajdljivosti prekosili sami sebe — zdaj, ko to pišemo, sneži kakor o božiču in kakor bi se pripravljali na najnovejšo zimsko olimpiado — smo se spet zamislili za nekaj let nazaj in prelistali nekaj strani iz športne zgodovine, ki je zdaj stara 20 let. Tisti časi so bni nekam bolj podobni današnjim, takrat smo se s prav tako ljubeznijo oklepali vsakega pojava, ki je kazal, da še živimo, da še delamo in da še gradimo za svojo športno bodočnost med narodi sveta! Zadnji odlomki iz one dobe, ki smo jih objavili na tem mestu, so se nanašali na meseca junij in julij 1921. Zadnji dam julija je bila na Ljubljanici — tamkaj je tekla zib»lka naega p'ava'ne-ga športa sploh — klubrika p'av.ikia tekma Ljubljansckga športnega k'uba, ki je seveda prekosila vse dotedanje in je potekfa — kakor pravijo poročila — brez nesreč, brez protestov in brez kakih drugih incidentov, kij ti »obvladaj jo je pravi tovarirki športni duh«. Na startu je bilo v 12 točkah okrog 70 tekmovalcev, ki so ustvarili kup novih najboljših časov, deloma takih, ki še niso bili zabeleženi v seznamu rekordov. Zaradi primerjanja objavljamo nekatere glavne: na 50 m prosto: Vrečko 35, na roti progi žemke: Čecnetcva 45.5, v atafeti 4 X 50 m: Primcrje 3.13, na 160 m bočne: Ravnik 1 • 27, na 100 m v znak: Debelak 1 :39, na 100 m prosto: Vrečko 1 :23. na 1000 m preeto: L ukan 16 : 46 i.n na 300 m za žen ke- Vrtač-nikova 5.45. Ta dan je bila tudi prva tekma v \vaterpci'u z enim samim golom, ki ga je LSK spravil v mrežo Primerja. V avgustu je bile zelo živahno na zelenem pel ju. Ilirija je sprejela v gccte nekatera dunajska moStva — to so bli časi za navijače, ki se od tedna do tedna niso mogli niti pošteno počiti od samega navdušenja, čeprav so v sipVncm tekme dobivali gostje. Takrat so bili v Ljubljani dunajski Rapid in Spcrtklub, cd katerih sta oba zma gala prccej visoko, le proti oslabljenemu R&pidu je utegnila Ilirija enkrat izviti re-mis. Za naše nogometaše je bil nastop re-nomiranih mootev iz takratnega središča srednjeervopak»ga nogometa dogodek, o katerem se je jtovorilo na dc/go in na š roko kakor dane»fc kranjskih klobasah. V ostalem pa je bil avgust m#sec plavanja. V okviru proslave 10-letnice Ilirije je bila spet nova plavalna tokma, tudi na Ljubljanici, ki pa je začela zaradi svoje znane neprijetne temperature že povzročati prve nevšečnosti. Takrat je bilo tako, da so nekatere točk c kar črtali iz sporoda — zaradi mrzle vode, v ostalih pa je bil napredek spet nanovo razveseljiv. Poglejmo nekoliko po imenih in številkah. Na 100 m prosto: \Vcsf»;ag 1 :23.2. na 50 m prosto: Ravn;k 34.4, na 100 m prsno: L ukan 1 :29, na 100 m hrbtno: Ulčar 1 :46.2. na 100 m bočno : Ravnik 1 :27.5, na 50 m prosto ženske: Erbežnikova 47.3, na 300 m prsno: ista 5 • 33.7 itd. Na proVaoi Ilirije so imeli veliko besedo tudi atleti, ki so se tedaj prvič ogledali s hrvatskimi, v splošnem malo uspeano, ker so i nel i gostje iz Zagreba nekaj let dela v dobro. Konkurenca pa je že bila prav zanimiva in tudi posamezni izidi se že dajo či-tati — tudi dandanes. Kar poglejte: na 100 m 11.8 (Matz), na 200 m: 24.6 (isti), na 400 m: 58 (Kojič), na 800 m: 2:15 (Ko-jič), na 1500 m: 4 :48 (isti), na 4 X 100 m: 51 (Ilirija), v daljino 5.42 (Gašpar), v viši- no: 155 (za Kupic), s palico: 260 (Kovačič), v disku 32.36 (Gašpar), v krogli- 10.33 (isti), v kopju: 34.60 (isti) Domači tekmovalci so se približali Hrvatom — prednikom onih, nad katerimi so si pozneje marsikatero leto pri bor''i prvenstvo v bivši Jugoslaviji — takole: 12.1, 26.1, 58.1, v skoku v daljino na 5.27, v višino na 150, ob palico na 222, v krogli na 9.32 itd. Konec avgusta je bila glavna plavalna prireditev — za prvenstvo države na Bledu, ki pa v tehničnem pogledu ni zadovoljila prire liteljev. Prostor so izbrali nekje pri hotelu »Petranu«, toda samo za nekatere točke, tako da je bil potek prireditve precej zamuden in tudi nepregleden. Razen tega so plavalcem zelo nagajali letoviščarji, ki so s svojimi čolni in veselimi družbami v njih silili v tekmovalno progo. Izidi niso bili na višini prejšnjih iz iste sezone. V V sprintu na 50 m je neki Kriškovič s Su-šaka prišel na 35.4, v sprintu na 100 m je zmagal neki Somborčan z 1:16.1 m tudi na 1500 m je bil najboljši isti plavalec s časom 27:22.2, sicer pa so bili vsi časi več kakor povprečni tudi za takratno stopnjo našega športa v vodi. Tekma je pokazala, da je brez craw!a — vi&te, tako so pionirji tega športa prišli do spoznanja, da se je treba priučiti novega načina plavanja — vsak uspeh na prvenstvenih tekmah nemogoč. Med številnimi kolesarskimi prireditvami one sezone (na Blel, pri Podlipi in v Celje) je bila najpomebnejša ona za državno prvenstvo na tradicionalni progi, to pot od Ljubljane do Zagreba. Slovenski kolesarji so imeli na tej vožnji hudo smolo — to v ostalem ni bilo zadnjič — saj je med 29 tekmovalci še zadnji tekmec takratnega zmagovalca Pavlija znani kolesarski prvak Josip šolar onstran Novega mesta padel in zlomil krmilo; na cilj je prišel kot četrti, tom oblačilnih nakaznic. 4. Produkcijske tvrdke in trgovci na debelo, katerim je v smislu razpisa Visokega Komisarijata z dne 26. X. 1941-XIX, Vin štev. 4716/45-1941 prepovedana prodaja tkanin iz volne in iz bombaža, čistih in mešanih z volno ali bombažem v izmeri na i 20%, morajo prijaviti Zbornici TOI potom svojih združenj količino navedenih tkanin, ki so v njih posesti z navedbo, koliko je od te količine namenjeno za izvoz, za vojaška naročila, odnosno za notranji konzum. Visoki Komisarijat bo izdal odredbe glede namembe tega blaga, « Tudi vzorci za obrazce registrov v smislu naredbe Visokega Komisarijata z dne 9. X. 1941-XIX, štev. 123 se že razdeljujejo po zbornici TOI. Ljubljana, 31. oktobra 1941-XX Visoki Komisar: Emilio Grazioli. 20 minut za najboljšim (5:01:50 za 143 km). V prvi polovici septembra je športna sezona 1921 dosegla svoj višek s celoteden-sko prireditvijo »Športnega tedna 1921« v režiji Športne zveze s številnimi prireditvami v vseh takrat znanih športnih disciplinah. Takrat je prišlo na tekme vse najboljše, kar smo takrat imeli in res je bil oni športni teden vsaj v propagandnem po-glelu važen mejnik v nadaljnjem razvoju športnega življenja v Ljubljani in naših krajih sploh. Na nekatere podrobnosti te zdaj že pozabljene manifestacije se bomo še povrnili! L. S. Sodnik Josip Troje f Novo mesto, 1. novembra Vse, ki so ga poznali, je včeraj presenetila in presunila vest, da je med službeno razpravo v bolnišnici v Kandiji nepričakovano, zadet od kapi, umrl sodnik g. Josip Troje. Pokojnik je iz znane Trojetove rodbine iz Semiča, vendar se je njegov oče že v rani mladosti preselil v Sisek, kjer je služboval kot uradnik v večjem trgovskem podjetju. Tu se je pokojnik rodil 4. aprila leta 1885. Gimnazijo je študiral na Sušaku, pravne študije pa na Dunaju. Prvo službeno mesto je nastopil kot odvetniški pripravnik v Volovskem, nakar je moral obleči vojaško suknjo in oditi na fronto. Po prevratu je bil sprejet v službo pri novomeškem okrajnem sodišču, nakar je še služboval pri sodiščih v Črnomlju, Krku, Litiji, Celju, na Rabu, Hvaru, v Celju in Mariboru. Potem je prišel v službo pri sodišču v Trebnjem. Pokojnik je užival sloves odličnega pravnika in v vseh krajih službovanja so ga cenili zaradi njegove visoke strokovne izobrazbe, pravičnosti in vestnosti. Prijatelji in znanci iskreno obžalujejo njegovo pre-rano smrt. Najtežje pa je seveda smrt prizadela rodbino, ki ji je bil vzoren skrbnik. V srečnem zakonu z go. Pavlo iz ugledne Mevžljeve rodbine sta se mu rodila sin Josip, osmošolec, in hčerka Nevenka, peto-šolka gimnazije. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, užaloščeni rodbini naše naj-iskrenejše sožalje! Kino jim ni ugajal Dvajset domačinov iz Arnheima v Avstraliji je opravilo 680 km dolgo pot peš skozi puščavsko ozemlje, da bi v najbližjem večjem kraju Darvvinu prvič v življenju prisostvovali kinematografski predstavi. Potovanje je trajalo celih 40 dni. Bilo je škoda tega truda. V začetku projekcije so ti ljudje namreč kazali veliko zanimanje, ako je prišel tradicionalni prizor z objemi in poljubi med junakom m junakinjo, so vstali škandalizirani kakor en mož, na glas so dali duška svojemu ogorčenju nad tem pohujšanjem in so se odpraviii na dolgo pot proti Arnheimu nazaj---- * Za vedno nas je zapustil moj mož in dobri oče, gospod G vido Teršar Pogreb bo v ponedeljek 3. novembra 1941 ob 17. uri z Zal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. LJUBLJANA - TRST, 2. nov. 1941 Žalujoča žena in otroci MAJDA, G VIDO in IVICA Prenehalo je biti plemenito, zlato srce našega ljubljenega, predobrega moža, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Josipa Troje sodnika v Trebnjem Zemeljski ostanki blagega pokojnika bodo prepeljani iz Novega mesta v Mokronog, kjer bodo položeni v ponedeljek ob 11. uri dopoldne k večnemu počitku v rodbinsko grobnico na župnem pokopališču. Na željo pokojnika se venci hvaležno odklanjajo. "OKRONOG, dne 1. novembra 1941. Žalujoči: PAVLA, roj. MEVŽELJ, soproga; JOSIP, sin; NEVENKA, hčerin ter ostalo sorodstvo Umrl je moj dobri mož Janko Košir višji računski svetnik v pokoju K večnemu počitku ga bomo spremili v ponedeljek dne 3. novembra 1941 ob 15. uri lz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v torek, dne 4. t. m. ob 7. uri zjutraj v župnl cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 1. novembra 1941. ANA KOŠIR — žena Zahvala Vsem, ki so nam ob smrti našega dragega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda Franca Pernuša svetnika stola sedmorice v pokoja na kakršenkoli način izrazili svoje sožalje ln ga spremil na njegovi zadnji poti. se iskreno zahvaljujemo. Maša zadušnica bo v torek, 4. novembra ob 8. uri v cerkvi sv. Jožefa. LJUBLJANA, dne 31. oktobra 1941. ŽALUJOČI OSTALI Slovenski pevec, ki ni mogel k open Na Navju je pod arkadami v spomenik vklesano med drugimi naslednje ime: »Vojteh Valenta — ustanovitelj Glasbene Matice«. To je lakonsko kratka navedba pokojnikovega dela. Današnji pomen Glasbene Matice ljubljanske govori v čast pokojnemu ustanovitelju. Da pa smo z Vojtehom Valento izgubili izvrstnega pevca, nam pripoveduje sam v nedavno našlih zapiskih, kjer pravi: I. Necega dne (leta 1868 ali 1869, ne vem več), pride dr. Valentin Zamik iz Zagreba, kjer je bil kot vzgojitelj pri baronu Rauchu, ter me na Mestnem trgu ravno pred mestno hišo sreča in me z njemu navadnim klicem. »Servus, Vojteh!« pozdravi. Ko mu odzdravim in ga vprašam, ie bo kaj dlje časa bival v Ljubljani, reče mi: »Samo zaradi tebe sem prišel semkaj in na kratko ti povem, da pridem v imenu intendance kr. hrvatskega narodnega ka-zališta v Zagrebu, da te angažiram kot pevca za ta zavod.« Po teh besedah izvle kel je iz žepa pogodbo in mi dejal: »Kaj boš vedno škribontal in trohnel po pisar-nali! Kar podpiši ta kontrakt in pojdi kar z menoj v Zagreb, ne bo te grevalo. Pogoji so za začetnika jako ugodni, staine plače dobiš na mesec 90 forintov in za vsak večer, kadar nastopiš, tri forinte nagrade, vrhu tega ti pripuste enkrat na leto benefico in vse druge pravice stalnih igralcev.« Meni se je kar mešalo po glavi, bil sem omamljen od veselja, da me čaka tak lep zaslužek, ko sem imel pri ljubljanskem magistratu kot praktikant takrat bore 80 krajcarjev na dan plače. Vrhu tega se mi je ponujalo delovanje, za katero sem bil čez vse vnet in čuti! sem v sebi, da smetn ln moram sprejeti to izvrstno ponudbo. »Toda stoj, brate Tine! Jaz imam starše, kateri bi bili morda žaljeni, če jih zapustim in se podam v tujino. Tudi to jim ne bode nemara prav. da pristopim k gledališču. Prosim te torej, dragi moj Tine. počakaj do popoldne, brez privoljenja roditeljev ne sprejmem ponudbe.« »Dobro, bom pa počakal do pol 3. po-poludne. Dobiš me v čitalnici. Opozarjam te pa še enkrat, da v Ljubljani ostaneš večni škribontar, za kar te je pa škoda. Se bolj neumno pa je, da moraš s svojim lepim glasom tlako delati, namesto da bi z njim lepe svote zaslužil. Servus!« Cel dopoldan me je motila v pisarni pri delu ta Zarnikova vest in s težkim srcem korakal sem ves zamišljen popoludne domu. Pri kosilu ni mi dišala jed, bi! sem nemiren in kmalu so poznali moji starši, da se v meni nekaj kuha. Mati so prva to opazili in tudi kmalo vprašali, kaj da npi je. Zdaj je prišel trenotek odločitve: brez ovinkov povem, da nameravam iti k gledišču in da imam izvrstno ponudbo v Zagrebu. Od začetka mi niso verjeli, mislili so, da se norčujem. Ko sem pa svojo resno voljo poudarjal in še omenil, da je dr. Zarnik že tukaj s pogodbo in da mislim že zvečer odpotovati, so mati začeli me zmerjati m mi odgovarjati, konečno pa bridko jokati. Oče so ves ta čas molčali in le iz resnega obraza bral sem jim ne-voljo. Po obedu mi pa reko: »Fant! Stori kar hočeš. Jaz te nečem zadržati in siliti biti doma in ostati uradnik. To ti pa povem, da bi bilo po mojem mnenji boljši, če ostaneš tu in čakaš še nekaj časa, da postaneš stalno nastavljen uradnik.» To mi je bilo dosti jasno. Razvidil sem, kako žalost bi napravil staršem, ko bi šel v Zagreb k gledališči. S zagotovilom, da ne sprejmem po dr. Zamiku mi odposlane ponudbe, poslovim se od doma ter s težkim srcem korakam v Čitalnico, kjer me je že čakal dr. Zarnik. »No, kako stoji s taboj?« me vpraša. »Ne grem s taboj, stariši so proti temu.« »Bedarije, kaj je treba poslušati stare ljudi, pa ostani večni šribar! žal mi je, da se boš tukaj v pisarnah kisal kakor kako zelje v kadi. S taboj ni torej nič. Servus!« S temi besedami poslovil se je moj prijatelj Tine in naglo odšel na kolodvor Jaz pa sem dolgo časa tugoval, da mi ni bilo mogoče ločiti se od staršev in postati gledališki pevec. II. če je dr. Zamik v Ljubljano došei zbrali smo se vsi njegovi prijatelji in častilci okrog njega Na večer zbrali smo se navadno v gostilni »Pri Jarneju« v šenr-peterskem predmestju, kjer smo se prav zidane volje imeli, kajti Zarnik razveseljeval in navduševal nas je s svojimi govori in napitnicami. Pevci smo popevali in konec je bil vselej ta, da smo šli in cor-pore pred stanovanje »Zelarjeve Rezike«. katero je Zarnik zelo obrajtal, ter smo ji napravili podoknico V ta namen navezal je prijatelj Jan Kham na svojo palico nekoliko perja in nataknil eno svečo ter jo prižgal — in s to impozantno ieščerbo na čelu korakali smo v Kravjo dolino k Re-ziki. Ko smo dospeli do njenega stanovanja, katero je bilo pritlično, vstavi nas dr. Zarnik z migljajem, vstopi se pred okno Rezikine spalnice in ko je pevski zbor napravil krog. zašepetal je Zamik: »Fantje, zdaj pa le eno zakrožite!« Med petjem je Zarnik vedno pri oknu slonel in neprestano v temno sobo gledal, akoravno se nikoli ni pokazala Rezika. Ko je bila prva pesem pri kraji, obmil se je kmalo Zamik ter komandiral: »še eno!« In če se mu je zljubilo, še dve ... Po tej serenadi, katero smo priredili vselej oni večer, ko je moral Zarnik odpotovati, spremili smo ga v istem redu ln z isto Ieščerbo na čelu. kakor smo šli k Reziki. na kolodvor. Mej potjo popevali smo krepke »potnice« in večkrat ustavljeni od policajev, dospeli smo vendar vsakokrat srečno do kolodvora, kjer smo se prav srčno od ljubega Tineta poslovili, proseči ga: naj kaj kmalo zopet pride! Dr. Zamik je bil zelo vnet za glasbo in je kaj rad jx>slušal petje Ce je pa igrala pri kaki veselici godba, posebno če je svi-rala vojaška kapela, takrat smo mu pa bili pevci odveč. Kolikokrat mi je pri tacih prilikah rekel- »Nehajte, nehajte z vašim kvakanjem, naj godba igra!« Ako pa ni bilo godcev, slušal je z veseljem petje in celo popeva) je z nami. Pri tacih prilikah navdušil se je tako za petje, da je celo tenor-solo znane Benj. Ipavčeve skladbe »Domovmi» pel in se včasih tako Dr. Valentin Zarnik (karikatura Karla Klica v »Pavlihi«) Bruc Mihec prvič na univerzi Družinska seja pod predsedstvom očeta je končana. Letos je bila dolgotrajna in mučna. Ni se lahko v teh časih odločiti za bodoči poklic. Končno je izrekel zadnjo besedo oče in odločil: naš Mihec naj bo zdravnik. Mati je že pripravila kovčeg, oče je napolnil Mihcu denarnico z lirami. Oba skupaj pa sta mu dala še cel kup lepih naukov na pot — ti nič ne stanejo. Slovo in solzice. Vlak — in že vidimo Mihca Zaletela, kako koraka moško čez prostorni Kongresni trg. Oblekel se je v novo mašno obleko in si obul nove čevlje ter prižgal cigareto, da bi izgledal bolj fantovski. Pred portalom univerze se je izpotaknil ob kolo in bi bil kmalu padel na nos, da ga ne bi prestregli okoli stoječi. Pa je vendar srečno prispel v avlo. Nekaj časa se je izgubljeno oziral po stebrih in si ogledoval gruče akademikov, ki so sc živo pomenkovali. »Kaj pa tukaj stojiš kakor butalsko te-slo?« se zasliši strog in osoren glas, ki ga zdrami iz dremavice. Malo se prestraši, pa vendar samozavestno odgovori: »Jaz sem Mihec Zaletel iz Črne Mlake in sem prišel študirat za zdravnika. Zdaj bi se rad vpisal, pa ne vem, na katera vrata naj potrkam in na koga naj se obrnem za razgovor.« Stara bajta, ki je pristopil, je seveda šel Brucu takoj na roke in mu pokazal človeka, na katerega naj se obrne zaradi na-daljnih informacij. Mihec se je odzibai do prve gruče študentov in nagovoril Človeka z brado ta brki: »Gospod univerzitetni proresor! Jaz sem Mihec Zaletel iz .. »že vem že vem«, ga je prekinil. — »Toda kje ste se pa učili olike. Ne znate prositi in ali ne veste, da sem jaz univerzitetni profesor dr. honoris causa? Torej ponovite! Dobro! Zakaj pa jecljate? — Vi bi se radi vpisali na univerzo, pa še ne poznate naših akademskih manir. Torej dobro poslušajte! Najprvo se morate predstaviti gospodu dekanu in šele potem, ko je svečanost predstavljanja opravljena, se lahko vpišete, kar pa je tudi zelo kompliciran proces. Sicer pa se kar name zanesite, vam bom že iaz vse razložil.« Mihec Zaletel je kar sijal od zadovoljstva, ker je bil bradati profesor tako prijazen ž njim in ga je celo lepo poučil. »Dobro poslušajte« je nadaljeval. »Zdaj greste po stopnicah navzgor, se obrnete na levo in greste spet navzgor, greste nekaj časa po hodniku, se obrnete spet na desno, nato skozi prva vrata ln druga vrata na desno in spet navzgor — ste razumeli — spet navzgor, dokler ne pridete do nekih vrat in jih odprete, nato greste zopet po hodniku naprej in naprej mimo vseh vrat dokler ne pridete do nekih vrat, ki jih morate odpreti ne da bi potrkan, nato še na levo in desno in evo vas pred vrati samega gospoda dekana. Kako se morate vesti pri gospodu dekanu, vas ne bom učil. Pač pa si dobro zapomnite, da ga boste pravilno titulirali. Reči morate: klanjam se, gospod dekan, ln mu povedati, kdo ste in po kaj ste prišli. Pa nič se ne bojte! Gospod dekan je dober mož, le včasih je malo nervozen.« napenjal, da sem se bal, da ne poči kaka žila v njem. Popeval je tudi rad znano pesem »Ljubica moja, kaj si strila«. Cez vse mu je pa bil sekstet iz Donizzetijeve opere »Lucia di Lamermoor*. Ako je videl, da smo taki pevci skupaj, ki znamo ta komad, ni dal prej miru, da smo ga peli — to se ve na pamet, brez teksta, pa tudi brez primadone. Ko je bil že na smrt bolan, obiščem ga necega dne in komaj da sva se nekoliko pomenkovala, me že prosi: »Vojteh, igraj mi, igraj sekstet iz .Lucije', rad bi ga še slišal ...« vse-dem se k glasoviru in igram in pazno je poslušal Tine ter, ko sem končal, globoko izdihnil in dejal: »Ta sekstet je najlepša skladba za moj okus, kar jih poznam in poslušal bi noč in dan le to. Prvokrat čul sem jo v ital. operi na Dunaju in od-tistih, malu mi je vedno najprijetnejš i kompozicija, ki mi sega globoko v srce - Kdo povzroča draginjo? Na to vprašanje odgovarja »Zadrugar«: Ljudje na deželi trde, da delajo draginjo Ljubljančani, ker na nedeljskih pohodih po dolenjskih vaseh kmetom sami ponujajo pretirane cene za živila. V neki vasi blizu Dobrepolja se je go-stilničarka jezila na Ljubljančane, da plačujejo za jajca 1.50 do 2 Uri, za piščance po 50 lir, za moko od 10 do 15 lir, za krompir do 1.50 lir in za jabolka po 3 do 3.50 lir. Seveda, če kmetu izletniki sami ponujajo take vsote za živila, je razumljivo, da se to zve in posestniki tudi sami nočejo prodajati cenejše, češ. saj ljudje radi plačajo, samo da dobe. Za kilogram sveže slanine zahtevajo mesarji in kmetje na Dolenjskem 45 lir. Dvajsetletnica Nabavljalne zadruge naših železničarjev Dne 6 septembra 1921 je bil v restavraciji »Pri .Vovem svetu« v Ljubljani prvi oficielni sestanek železničarjev, na katerem se je obravnavala ustanovitev nabavljalne zadruge Na ta dan je bil storjen sklep, da se ustanovi zadruga za nabavo živežnih potrebščin, da se izdelajo pravila in izvršijo vse potrebne priprave. Dne 15. novembra istega leta je pripravlialni odbor razposlal predstavnikom železniča irskih organizacij vabila na ponovni sestanek. ki se je vršil 21. novembra in Je bilo sklenjeno, da se skliče na dan 27. novembra ustanovni občni zbor. Ta je bil v Mestnem domu ob ogromni udeležbi železničarjev. Množica pa se je v nerazumevanju poiožaja in v medsebojnem nezaupanju razšla. Le 23 železničarjev je ostalo in so zborovanje nadaljevali. Zadruga je bila ustanovljena in dne 5. decembra 1921 vpisana v zadružni register. Je vprašanje. ali bodo razmere dopuščale primemo proslaviti 20-letni obstoj in delovanje te uspešne zadruge. Tri tisoč Sfubavnih pisem Zadnje dni so v Imperiji imeli o čem kramljati. Stari pismonoša Todiere, ki že mnogo let pozna vse prebivalce svojega okraja, je že več časa morali neki družini, ki je doslej redkokdaj prejemala pošto, vsak dan dostavljati kopice dehtečih pisemc. Vsia pisma so bila naslovil jena na najmlajšo hčerko. Ke»r so se vrstila v vedno večjem številu, je bila zadeva kmalu pojasnjena. Nedavno je neka revija, kakor je v navadi. razpisala natečaj za najllepšo fotografijo. Tudi mladenka iz Imperije je posTala svoio fotografijo, ki je bila potem pri-občena z naslovom vred. In že so začela pisma kar deževati. Vsebina ie bila zelo različna: ta je ponujal svoje srce drugi svojo roko. vsi skupaj pa so se striniaili v tem, da bi ustvarili družino. Največ pisem je bilo v glavnem te vsebine »Gospodična, omogočite mi, da vas spoznam«, ali: »Gospodična, napovejte mi sestanek.« Neki navihanec iz oddaljenega mesta je celo ponudil da ji pošlje denar za potovanje k njemu in nazaj Najrazličnejših poklicev so billi dopisniki. Mladenkini starši so se morali od Sirca smejati, prebirajoč pisma, ki jih ie ž>e okrog 3000. Zdaj ne prihajajo več v takem številu. Največ smeha pa je zbudilo pismo nekega gosipoda iz Bologne. ki je zagrozil da bo, če ne dobi odgovora takoj odšel v samostan. Za zaključek naj samo še povemo, da ima naslovil jenka komaj 13 let. dočim jih na sliki kaže 20. . Vsa pisma zdai sproti zapleni mati Obnovite narsenins! Mihec Zaletel je verno poslušal, kar si pa ni mogel zapomniti, si Je zapisal in se podal na pot, samozavestno zaupajoč v svojo osmošolsko inteligenco, da bo našel po vseh zavitih hodnikih univerze pravo sobo. Ko jo tako moško seka po stopnicah, naenkrat zagleda pred seboj ogromen, gobi podoben klobuk. Pod širokimi krajci je na veliko veselje spoznal svojo soSolko. Skora; bi za vriskal od veselja, tako je bil srečen. »Ti tudi tukaj na visoki Soli?« jo je ko-rajžno nagovoril in se ji pomenljivo nasmehnil. »Seveda! Kaj si pa mislil! — Jaz sem se že predstavila gospodu dekanu. Jaz sem študentka medicine — hm — veš. to ni kar tako: štedentka medicine ... »Poslušaj!« jo je prekinil bruc, »midva si ne bova več rekla ti. To se sliši preveč banalno. Zdajle sem se spoznal z nekim prijaznim profesorjem, ko se je ravno raz-govarjal z drugimi študenti ln ki je bil silno prijazen z menoj. Tu sem tudi slišal, da si pravijo študenti med seboj: kolega. Torej prosim, odslej te bom klical: kolegica medicinka Jasna, ti pa mene: kolega medi-cinec Mihec. Si razumela? Basta! Zdaj grem h gospodu dekanu.* Mihec Zaletel je dolgo blodil po zavitih hodnikih, taval in Iskal tistih steklenih vrat za katerimi sedi gospod dekan in Čaka, kdaj se bo pojavil Mihec Zaletel. V duhu si je predstavljal častitljivega gospoda z belo brado in dolgo duhovniško haljo, v mislih si je že pripravil, kako bo govoril pred rektorjem, da bo njegov nastop čimbolj učinkovit. Ko ie tako blodil po hodnikih, je opazoval dolge vrste študentov, ki so stali pred vrati. Mihec se potrpežljivo postavi v eno izmed vrst ln čaka. Ena ura mine in druge pol. »Trnjeva je pot do učenosti«, je milo Zakaj gnijejo zobje Nove preizkušnje z mlečno kislino Sladkor je doslej veljal za enega najhujših sovražnikov človeškega zobovja. Mlečna kislina začne vreti, če se med zobmi znajdejo ostanki sladkorja ali jedi, vsebujočih ogljikove hidrate. To je po dosedanjih spoznanjih veljalo za enega izmed glavnih vzrokov gnitja zob Sodili smo. da vretje mlečne kisline razkraja zobno sklenino in na ta način omogoča gnitje zoba in korenine. Nova raziskovanja pa so pokazala, da mlečna kislina zobom ni tako nevarna kakor tako imenovano alkoholično vretje. Poizkusi v nemških laboratorijih so pokazali, da začne zobna sklenina v mlečni kislini vidno trpeti šele po 4 dneh. Nasprotno pa so se že po nekaj urah pokazali uničujoči učinki na sklenini. ki je bilo pod vplivom alkoholično zavrete sladkorne raztopine. Povzročitelj alkoholičnega vretja v ustih seveda ni običajni kvas. ki ga vsebuje kruh. S kuhanjem ali pečenjem se krušni kvas po navadi zamori, oziroma posta- ne neškodljiv. Mnogo bolj nevarni pa so tako imenovani divji kvasi, ki jih nahajamo vsepovsod v prirodi, še celo v zraku, ki ga vdihavamo. Ce pridejo celice takega divjega kvasa v bližino pravega kvasa, je nevarnost njihovega učinka še dvakrat večja. Zato mora biti kvašeno testo vedno dobro pečeno, da je kvas v njem gotovo zamorjen. To za zdravje zobov važno spoznanje je izpopolnil še higienik prof. Lollath v Ro-stocku. Dognal je, da so nekatere snovi, ki jih vsebujejo surovi krompir, grah, paradižniki in podobna živila poleg znanih vitaminov zelo važni za rast in ohranitev zobovja. Ce jih primanjkuje v hrani, potem vplivajo vitamini C in BI le nepopolno. Praktično pomeni to, da hrana, ki je omejena izključno na beli kruh in na mesovje pa na premalo zelenjave in so-čivja, sčasoma povzroči hude poškodbe v človeškem zobovju. Vsak dan bliže grobu Vsakdo je dolžan, ohraniti se svoji družini čim dlje zdrav in delaven »Bog z Vami, mlada leta!« Čaščenje pokojnih nas pogostokrat, še zlasti pa ob prazniku mrtvih sili k razmišljanju o našem lastnem obstanku, o naglem teku našega življenja in o usodi, ki ji nihče izmed nas ne uide. A naj je ! že tako. eno tolažbo vendar imamo: da je današnja doba precej daleč odrinila mejo prave starosti. Celo duševno nastro-jenje se je v tem pogledu močno izpre-menilo. Prejšnje čase je n. pr. 401etna ženska sodila — in tako so sodili tudi drugi — da je dni njenih lepša polovica že davno za gorami. Danes je to drugače. Z negovanjem in modnim okusom se lahko vsaka ženska še daleč nad 40. letom ohrani mladostno sveža. Starostna meja je v novi dobi potisnjena najmanj za 20 let nazaj. Ljudje, ki jih poklic sam sili k temu, da se vztrajno drže v svoji odpornosti in življenjski sposobnosti, ostanejo dalje mladi in sveži. Stari rek, da rjavi, kdor počiva, potrjuje zlasti dejstvo, da se začno naglo starati ljudje, ki stopijo v pokoj. Pomladitev v pravem pomenu besede je nemogoča. Star človek, čigar organi so se postarali primerno njegovim letom, se ne more napraviti mladega. Hormonski preparati, naj že bodo podani kot notranje zdravilo ali z injekcijo, seveda lahko v marsikaterem primeru ugodno vplivajo na moški organizem. Pri ženskah so pa taki zdravniški vplivi skorajda brez pomena. j Najboljše varstvo zoper prezgodnje staranje je in ostane: pameten način življenja. Naj izvršuješ kakršen koli poklic, pri vsem lahko marsikaj ukreneš, da si ohraniš zdravo telo in zdrav duh. Treba je znati pametno živeti! Treba je dovolj počitka, telesnih vežb in gibanja na prostem zraku pa tudi doma, treba je mirnega družinskega življenja — vse to skupaj lahko napravi čudeže. Tvorni ljudje i še vse premalo vedo, ali vsaj nočejo vedeti, koliko so vredne telesne vaje za iz- vzdihoval pri sebi, medtem ko so ga stare bajte odrivale. Hotel je nekaj ugovarjati. »Le tiho. bruc, tvoja najlepSa lastnost bodi pokorščina!« Končno se je ie preril pred vrata, na katerih se je svetil napis: »Kve-stura«. Sumljivo je vprašal tovariša: »Ali ne stanuje tukaj gospod dekan?« »Ne! Ampak v prvem nadstropju«, mu je ta odgovoril. Spet je blodil naprej, dokler se ga ni usmilil star znanec in mu pokazal neka vrata. Moško je potrkal in takoj vstopil. Prvi trenutek je bil nekoliko zmeden, ker se mu je zdelo, da to ni prebivališče gospoda dekana. Ko pa je zaslišal: »Kaj želite?« ta zagledal resnega, plešastega gospoda pred sebo\ se je ojunačil ta začel: »Klanjam se, prečastiti gospod dekan! Jaz sem Mihec Zaletel iz Črne mlake ta sem prišel, presvltli gospod univerzitetni...« Ni še mogel spregovoriti do konca, ko se je že znašel pred vrati »Ti zelena in nesramna brucad bi se še rada norčevala iz poštenega človeka! Ja, kje si se pa vzelu ?« se je Jezil na njega fakultetni sluga. Mihec Zaletel se je potuhnil kakor po-parejen kužek ln odhitel navzdol. Zavedel se je svoje polomije in hitel, da bi prišel čimprej iz tega nesrečnega poslopja. Najbolj se je pa bal, da bi za njegovo avanturo ne zvedeli še drugi. Toda Komaj se je pojavil na vrhu stopnic, ga je sprejel hu-ronski smeh starih bajt. ki so že bile obveščene o posrečenem »brucovskem vicu«. Po par dneh postanejo bruci bolj previdni. študentov ne zamenjujejo več za profesorje, sluge niso več dekani. Vedo že tudi. da se dobe pri glavnem vratarju potrebne tiskovine za vpis. Vneto in skrbno prepisujejo iz tabel sezname predavanj ln ravna vo zdravstvenega ravnotežja. Človeško telo pač potrebuje izenačenja z or-ganičnim gibanjem, ki poživlja dejavnost vseh človeških organov. Povsod bi morala prodreti zavest ,da so telesne vaje za zdravstveno ravnotežje nekaj čisto drugega kakor šport s tekmovanjem^ za rekorde. Izenačevalni šport nas osvežuje in poživlja, medtem ko šport zavoljo rekordov lahko starajočega se človeka samo utrudi ta mu morda celo škoduje. Kdor hoče doseči starost, se mora seveda pravočasno odreči takih razvad kakor so: prekomerno kajenje, preveč alkohola, uživanje uspavalnih in drugih nepotrebnih sredstev. Kako se staranje najbolj spozna? Sprememba kože je precej vidno znamenje. Ker izgublja elasticiteto. postane koža nagubana in ovela. Pretežni del ljudi shujša na starost kljub obilnejšemu uživanju živiL To dokazuje spremenjeno presnavljanje. Pogostokrat se pojavlja tudi močnejši krvni pritisk. Toda vse to je čisto priroden proces, ki ga še nikakor ni treba imeti za poapnitev žil. Organi, ki tvorijo kri, delujejo še nadalje zadovoljivo,, vsekakor pa nekoliko počasneje kakor v mladosti. Znano je. da nastopa v starosti daljnovidnost, s katero Se kratkovidne oči spet prilagodijo. Spomin začne počasi popuščati. Enako duševna tvornost. Toda vsakdo izmed nas pozna celo vrsto ljudi, ki so znali tudi v siva leta ohraniti svojo duševno vrednost. Kdo ne ve, kako velike umetnine so ravno na stara leta ustvarili Michelangelo, Goethe ali Tizian, ki ga je na pragu stoletnice pobrala kuga, sicer bi bili nemara 5e dalje živel in slikal veličastne umetnine. Kljub vsemu temu se je treba čim prej začeti boriti zoper starostne pojave. Vsakdo je dolžan samemu sebi in svoji družini. da se ohrani čim dalje svež, ustvarjalen in priseben. V Ameriki je pred leti vzbudila veliko pozornost knjiga vseuči-liškega profesorja dr. Pitkina: Življenje se prične s 40. letom. Imamo jo tudi v slovenskem prevodu. LJUBEZEN Ribničan pride, prodajaje s svojo žene robo po svetu, do brvi, čez katero je bilo treba iti In pravi: »Stara, stopi na brv, da bom videl, če drži!« TRDA BETICA Žena (možu štirinast dni po pretepa): »Ti, zdaj je pa že zadnji čas, da greš k padarju in si daš tiste črepinje lz glav« pobrati. Ce ne. m? boš vse blazine raztrgal!« AMERIKA Učitelj: »Krompir in tobak smo dobili Iz Amerike! Povej nam Peter, kaj je dobila Amerika lz Evropo?« Učenec: »Prosim, Amerika Je dobila ta Evrope Krištofa Kolumba!« ŠKOTSKA Skot se je vrnil lz Londona. Znanci ga izpraša je jo: »Koliko si pa zapravil? — »En penny!« — »Zakaj pa?« — »No, največ za ženske in šampanjec!« UMRL BI... »Za en sam poljnb, gospodična, M rad umrl.« »Oh, ko M vedela, da bi besedo držali!« navadno vpišejo prvič kar vsa predavanja, za štiri semestre skupaj. »Saj ima dosti listov ta knjiga pravijo« in pišejo, da jim zmanjka prostora. Knjiga to pomeni v brucovskem izrazoslovju »Indeks«. Bruc tudi ne pravi, kdaj se bodo začela »predavanja«, temveč, kdaj se bo začela »šola«. Nekateri bruci in bruculje so že kar od začetka preromali par fakultet. Tako sem srečal neko bruculjo v avli ter jo vprašal, kaj misli ona postati. S ponosom ml je pokazala že vse izpolnjene tiskovine za vpis na medicino. Tudi predstavna se je že gospodu dekanu. Isto bruculjo sem srečal pol ure pozneje v prvem nadstropju, kjer je čakala v vrsti, da se bo predstavila gospodu dekanu in je imela že vse tiskovine izpolnjene za tehniko, škoda, da je bila ura že dvanajst, ker drugače bi najbrže srečal isto bruculjo še v tretjem nadstropju pred vrati dekana filozofske fakultete. »Cez leto dni bo pa končala svoje študije v Tivoliju«, je zlobno pripomnil, neka stara bajta. Neprijetna zadeva se je pripetila neki stari bajti, ki je spremljal bruculjo v drugo nadstropje, da bi ji pokazal nekega profesorja. Ko ji naenkrat reče: »Pazi! Profesor gre tam«, jo brucovsko ono ucvre po hodniku pa do prvih vrat, za katera se je skrilo, da je ne bi videl profesor, kako se razgovarja s fantom. »Kaj bo pa rekla moja mamica, če že takoj prvi dan prineseni ukor!« Stara bajta jo je komaj pomirlL Ampak če mislite, da je s tem zadeva končana, se motite. Zdaj, ko ce zaveda svoje »moči«, »dostojanstva« ta »svobode« pa kar lovijo bruce in se z njimi javno — pomislite — sprehajajo pod roko. Kratkomalo z bruci je križ! TfBela" Ljubljana ob prazniku mrtvih Kako pra?lko pripravljamo zelenjavo Nasvet gospsdmjam, naj je pred kuho nikar ne parijo, ker s tem izgubi najvažnejše sestavine Rudninske soli so nujno potrebne že za uspevanje rastlin. Tako na primer pomanjkanje enega od rastlinskih hranil, kalija, fosforja, dušika, apna in drugih soli, povzroča ven en je in končni pogin rastlin. Seveda ne moremo nobenega teh rastlinskih hranil nadomestiti z drugim hrani-lom. Isto je tudi z rudninskimi solmi, ki sestavljajo naše telo. V kosteh, mišičju, krvi, žlezah in vseh drugih organih se nahajajo naslednje rudninske sestavine: kalij, natrij, apno, magnezij, železo, fosfor, žveplo, silicij in klor. Kosti so sestavljene predvsem iz soli kalcija in magnezija z ogljikovo in fosfornn kislino, torej iz karbonatov in fosfatov. V mišicah, živcih, drobovju in žlezah je precej fosforja in žvepla ter nekaj apna, magnezija in mangana. V mesnem soku pa prevladuje predvsem kalij, natrij, fosfor, žveplo in klor. V krvi in drugih telesnih sokovih je v glavnem železo, mangan, natrij, fosfor in klor. Precej manj pa je v teh sokovih kalija, apna, magnezija in žvepla. Vsaki rudninski soli je torej odrejeno posebno mesto v našem telesu oziroma v njegovih organih, pa je zato zelo važno, da se hranimo s tako hrano, v kateri je dovolj vseh rudninskih snovi. Že samo nekaj primerov nam lahko pokaže, kakšni so učinki hrane, v kateri je premalo soli. Pomanjkanje fosforja, apna in magnezija v hrani lahko povzroči mehke kosti, bolezni, slične rahitisu ali angleški bolezni. Preobilica fosforja ali žvepla pa lahko povzroča obolenja, podobna skor-butu, če je teh snovi v naši hrani v razmerju s kalijem in apnom preveč. Raznim krvnim boleznim je lahko vzrok pomanjkanje železa v hrani. Tudi pomanjkanje drugih rudninskih soli v hrani lahko povzroči razne motnje v telesu. Klor, ki se nahaja v telesnih sokovih, prav za prav ni sestavni del telesnih snovi, zavzema pa zelo važno mesto razkuževalca hrane v želodcu in kot kuhinjska sol uravnava tlak telesnih sokov. V surovi hrani je navadno dovoli vseh' za telo potrebnih hranil — soli. Če pa hrano skuhamo, se nam pokaže čisto drugačna slika. Meso, na primer, pristavljeno k ognju v hladni vodi, izgubi pri kuhanju skoraj vse soli, ker preidejo iz mesa v vodo — juho. Juha ni samostojna hrana, ker v njej ni dovolj osnovnih hranilnih snovi: beljakovin, tolšč in ogljikovih hidratov (škrob, sladkor in podobne snovi). A tudi tako kuhanega mesa ne moremo smatrati za samostojno hrano, ker so iz njega izlužene skoraj vse rudninske soli. Če bi se enostransko hranili samo s takim mescm, bi s časom nastale v našem telesu težke motnje, predvsem bolezni okostja. Naše gospodinje pripravljajo navadno zelenjavo tako, da jo pred kuho polijejo z vrelo vodo, jo pustijo nekaj časa v kropu nato pa vodo odlijejo in zavržejo. Namen takega parjenja zelenjave naj bi bil ublažitev okusa in odstranitev preostrega vonja. Vendar le malokatera gospodinja pri tem pomisli, da zavrže z odlitjem vode, v kateri se je parila zelenja^, mnogo hranilnih soli, ki jih izluži vroča voda. Prav v tem tiči problem nepravilne priprave zelenjave. S parjenjem se že itak skromna hranilna vrednost zelenjave še občutneje zmanjša. Krop izluži iz zelenjave eno tretjino do treh četrtin vseh soli in se pri parjenju izgubi celo do 94% lahko-topnega kalija in natrija. Iz tega nam je lahko popolnoma razumljivo, da je v poparjeni zelenjavi mnogo premalo soli, ki jih potrebuje človeško telo za harmonično delovanje vseh svojih delov. V moki in vseh njenih izdelkih je prav kakor v zrelih stročnicah, v grahu, fižolu, bobu in leči, precej fosforjevih in žveplo-vih soli, ki se pri enostranskem hranjenju s tako hrano lahko v precejšnji količini nakopičijo v našem telesu kot kisline in povzročajo razne bolezenske motnje; ena od teh je tudi protin. Da preprečimo kopičenje škodljivih kislin v našem telesu, uživajmo čim več zelenjave, ker se v njej nahajajo soli, ki lahko vežejo kisline in jih preosnujejo v za telo neškodljivo obliko. Tak učinek imajo predvsem kalijeve, natrijeve, apnene in magnezijeve soli. Ker pa s parjenjem izlužimo iz zelenjave skoraj vse kalijeve in natrijeve soli ter vitamine, izločimo s tem ravno tiste snovi, ki so važne za vezanje preobilih škodljivih kislin. Poleg soli in vitaminov izluži vroča Ne pozabite na pravočasno obnovitev naročnine Josip Korban: Dobrotnik V debelo blazinjenem naslanjaču sedi stari finančnik Zaplozaj in počasi vleče dim iz dolge, skoraj do lepo pisane »Tab-ris« segajoče pipe. Desna, skrbno povita noga mu počiva na mehki otomani. »Ubi bene-ibi-podagra.« Kjer je dobro — tam je — putigrom, putika, peklenska bolezen in pokora, maščevalka za nedolžno prelito kri uboge perjadi. Jesensko sonce stoji že nizko na obzorju. Skoraj vodoravno prodirajo zlati žarki v mračno, zakurjeno sobo in prijazno božajo ko pergament žolto obličje stare gospodinje in sužnje, ki se nad šivanjem sklanja pri mizi. »Kling, kling, kling«, že tretjič s srebrnim glasom zapoje hišni zvonec. »Nič ne pomaga, Barica, pogledati boš morala, kateri zlomek mi kvari signalno napravo!« Od bolečin in razdraženih živcev je jokavo spačen njegov glas... In tako se je le posrečilo Markovi vztrajnosti, da je dosegel svoj smoter: Iz obličja v obličje gleda prvič svojega »malega« strica. »Torej Marjetin najstarejši sin si?« vrta starec. Izraz njegovega mračnega obraza ne obeta kaj prida naklonjenosti. »Dolgo že nisem videl matere. Ali je še vedno tako priskutna piškurka? Na moje grehe in slabosti se je še posebno rada prisesavala. Sirokoplečemu možu je nerodno. Srepo strmi v fantastične vzorce stare preproge. V širokih rokah suče svoj okrogli, črni klobuček. »Pa pustimo to,« zamahne z desnico gospod Zaplozaj. »Si sam prišel?« »Ne. Zena je z mano in štirje otroci.« »Za boga, četvorica mladih, ubogih bitij! Predaleč si šel, bedak, predaleč!« Skremžii je obraz in skrčil nogo. »Prekleta berglja, kako me danes muči. Vreme se bo izpremenilo.« »Ste prejeli moje pismo?« je Marko dvignil glavo. »Prejel. .. Ampak skromen nisi v svojem pisanju. Da si sam, bi se še dalo kako urediti; tako številne družine pa ne morem vzeti pod streho. Ne morem, ne morem, ne morem! Moja hiša ni hotel in ne otroško zavetišče. Pri Rdečem križu potrkaj!« »Saj bi... pa mi je ... nerodno.« »Zakaj nerodno?« »Pred vojno so mi večkrat pisali, naj bi poizkusil ustanoviti edinico Rdečega križa v naši vasi, pa ...« »Pa nisi genil niti z mezincem, jeli? O, kar potolaži se, nisi osamljena bela vrana! Povem ti: Nobene nabiralne akcije — vrag jih vzemi — bi ne bilo treba, ako bi Rdeči križ delil podporo samo onim, ki so zanj kaj žrtvovali.« Ko je še obširno razlagal in klobasal, kakšni reveži so dandanes »varčevalci, ki imajo kaj pod palcem«, ko jih neprestano oblegajo in zalezujejo »strašni ljudje z vražjimi polarni«, je brez zlobnega namena ušlo Marku vprašanje, otroško-naivno nedolžno vprašanje: »Ste že kaj prispevali, stric?« Da je nesrečnež z golido snežnice »im- voda iz zelenjave tudi precej organskih snovi, sladkor, škrob "in beljakovine. Z • mirno vestjo lahko trdimo, da ima poparjena zelenjava celo manjšo hranilno vrednost ko slama. Iz tega je razvidno, kako brezmiselno je vsakršno parjenje zelenjave, pa naj si bo to pri njeni vsakdanji pripravi v kuhinji ali pri konzerviranju za daljši čas. Zelenjave torej ne parimo! Kuhajmo jo le z dodatkom prav malo hladne vode, ker se bo potem skuhala v svoji sopari do kraja. Zelo okusna je zelenjava tudi. če jo pripravimo na ta način, da nepopar-jeno opečemo najprei na surovem maslu, potem pa jo z dodatkom prav malo vode dušimo do mehkega. Konzervirajmo pa zelenjavo tako da jo samo steriliziramo v zaprtih posodah. Drage bralke, morebiti boste zmigovale z rameni in ugovarjale takemu načinu ku- hanja zelenjave, češ, saj vendar nepopar-jena zelenjava napihuje. Nič lažjega ko odstraniti to nadlogo iz zelenjave: treba je namreč pri kuhanju samo večkrat dvigniti pokrovko in s soparo odidejo tudi razni plini, povzročevalci napihovanja. Zelenjavo pa je treba znati tudi pravilno jesti. V ustih dobro prežvečena zelenjava, ki jo tudi počasi požiramo, ne bo nikoli napihovala. Pogosto je ravno z jedjo zaužiti zrak. katerega pri hlastnem zauživa-nju hrane spravimo precej v prebavila, vzrok napihovanja. Pri kuhi zelenjave tudi nikoli ne uporabljaimo za zabelo loja in podobnih težko prebavljivih tolšč. Zelenjava zasluži, da jo uvrstimo v našo najvažnejšo vsakdanjo hrano, samo nikar je nikoli ne popariajmo. ker nam taka ne bo škodovala, pač pa našemu zdravju obilo koristila. Inž. Ivan Kranjc V Nemčiji uvajajo finsko sauno Kopališče si lahko uredi vsak napreden gospodar V »Jutru« smo tu in tam že opisali, kaj pomeni sauna za zdravje finskega naroda. Sauna se imenuje finsko ljudsko kopališče, v katerem se ljudje krepijo in se s tem varujejo pred različnimi boleznimi. Poleg športa in zdravega življenja v svobodni prirodi, je sauna eden izmed najvažnejših činiteljev, da je finski narod tako krepak in da je izpričal svojo moč že s številnimi športnimi uspehi pa tudi s svojo hrabrostjo na bojiššu. Zdaj čitamo v vodilnih nemških dnevnikih, da je nemški državni zdravstveni vodja dr. Conti sklenil uvesti sauno tudi v Nemčiji. 2e mnogi nemški vojaki na Finskem, še prav posebno pa vojaki lovskih oddelkov daleč na severu so v teku sedanje vojne preizkusili krepčilno moč saune. Finski način ljudskega kopališča tudi v nemških alpskih krajih ni tuj, zato listi pozdravljajo uvajanje saune. Takole pišejo: V alpski kmetski hiši je bila prejšnje čase kopalnica neobhodno potrebna. Deželna kmetska zveza za alpske pokrajine je že leta 1938. sprožila misel, da bi se obnovile take kmetske kopalnice, ki so marsikod propadle in prišle v pozabo. Največ kmetskih kopalnic se najde na Solnograškem. Tod so sklenili urediti nekaj novih, vzornih kmetskih kopalnic. Kljub vojni so izmed 12 najbolje ohranjenih soinograških ljudskih kopalnic nekatere že prenovili, da lahko služijo ljudstvu. Ljudska kopalnica naj bo približno taka: štiri stene iz debelih tramov oklepajo prostor v razmerju 4X4.8 m. Kopalnica ima vihata in majhno okno. Na prednji strani je z napuščem ustvarjena majhna odprta lopa. Streha mora biti čvrsto sklenjena, da vroči zrak ne uhaja iz kopalnice. Vrata naj bodo čim bolj nizka, da vroči zrak ne more prenaglo izpuhte-vati pri odpiranju in zapiranju. Notranja oprema naj bo kolikor mogoče skromna-tla in strop iz desk ali lat, prav tako ši- roka ležalnica. Pod naj bo poševen, da lahko voda odteka in da deske ne gnijejo prenaglo. V kopalnici mora tudi biti čeber s mrzlo in čeber s toplo vodo za polivanje telesa, poleg tega še dva pod-nožnika. Preprosta peč naj ne bo iz apnenca, marveč iz tršega kamenja, sicer se lahko razpoka, ko jo polivamo z vodo, da daje paro. Sauna Kake tri ure pred kopanjem se peč zakuri. Treba je torej precej lesa. Ze zaradi tega ni pametno urediti kopalnico samo zase. Sauna je družinsko kopališče, katerega se lahko posluži tudi sosed, če je voljan prispevati nekaj polen. Naprava takih kopalnic ne terja velikih stroškov. Na Solnograškem bodo poslej bolj in bolj propagirali uvajanje kmetskih družinskih kopališč. Siril se bo ta pokret po Nemčiji povsod tam, kjer je dana priložnost za to, to se pravi, kjer je dovolj drv. Ker se na ta način močno krepita narodno zdravje in ljudska higiena, moremo toplo priporočiti, da si ljudje tudi pri nas na deželi uredijo taka preprosta kopališča. Vežbanje hrvatskih letalcev v Prva skupina Je že posegla v boje na vzhodnem bojišču Znano je, da so hrvatski prostovoljci že posegli v boje na vzhodnem bojišču in da so se od tod že vroSi prvi ranjenci v domovino. O pogledu, ki ga imajo hrvatski voditelji na udeležbo pri tem vojnem pohodu, objavlja zanimiv članek hrvatski glasnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Za dom« v števfiki od 20. oktobra. Ker bo članek zanimal rudi naše čitatelje, ga v daljšem izvlečku ponatisku-jemo. Medtem ko vsa Evropa in ves kulturni svet sodelujeta v borbi proti boljševizmu, tudi najm'aj.ša evropska država, nezavisna Hrvatska noče s»tati ob strani. Velika državniška modrost poglavnika vodi usodo naše dežele in ji daje smer v boljšo, srečnejšo in vbliko bodočnost Tudi v času, ko se vodi gigantska borba proti sovražniku kulture in civilizacije in se razKrmkuje lažni raj rdečega razdiralnega boljševizma, hrvatski narod ne bo ostal prekrižanih rok. Zgodovina je dala že mnogo dokazov o vojaških vrlinah hrvatskega naroda, današnji-ca in bodočnost pa jih bosta dala še več. Hrvatski lctailci so bi.!i prvi od vseh rodov mllade hrvatske vojske, ki so prostovoljno stopili v službo evropske civilizacije v borbi preti židovsko-marksistienemu boljševizmu. Da pridobe potrebno sposobnost, so letalci pred dobrima dvema mesecoma odšli v Nemčijo, da tam pod vodstvom najboljših nemških letalskih strokovnjakov izpopolnijo svoje znanje m nato ramo ob rami posežejo v boj s sllavo ovenčanimi nemškimi tovariši. Šola je končana in hrvatski letalci so stopili v akcijo. Ko so legionarji odhajali v Nemčijo, se je v duhu poslovil od njih ves hrvatski narod, ponosen in srečen, da pošilja svoje najboljše sinove, svoje milade orle v to veliko in plemenito borbo. Ob odhodu iz Zagreba 15. julija je imel minisrer domo-branstva, vojskovodja in doglavnik g. Slavko Kvaternik pomemben nagovor nanje. Pod vodstvom letalskega polkovnika g. Ivana Mraka je odpotovala legija izkušenih pilotov-Iovcev. Hrvatske letalce so v Nemčiji povsod, kjer so živeli in delali, radostno sprejeli. O njihovem bivanju v Tretjem rajhu, je povedal g. polkovnik Mrak ob svojem povratku v Zagreb tole: Ze samo prihod v odrejen kraj v Nemčiji nam bo ostal vsem v nepozabnem spominu. To ni bil službeni sprejem po predstavnikih vojaških in civilnih oblastev ampak nas je prebivalstvo iskreno in prisrčno pozdravilo kakor prave prijatelje. BMi smo ginje-ni, ko smo videli, da nas pričakujejo tudi najmlajši otroci s cvetjem. Ze prve dni smo sklenili mnoga prijateljstva z nemškimi tovariši - letalci. Vsem je bilo takoj jasno, da naše prijateljstvo ni pc vezano samo z občutki osebnih simpatij, pač pa s skupnimi nazori, skupnim ciljem in skupno borbo. Tako ▼ službenem kakor privatnem življenju smo našli v nemških letalcih izredne tovariše. Naše delo je potekallo v vzornem soglasju. Zato so tudi rezultati našega dela najboljši, takšni, kakršni morajo biti. Na vprašanje, česa so se hrvatski letalci naučili v Nemčiji, je polkovnik Mrak odgovoril: Spoznali smo se z najmodernejšimi Dušan Vargazon: Zvezde Zvečer, ko z dnem temni nebo, krilatci zvezde nam prižgo. »Vsenaokrog —* dejal ie Bog, — naj v mrak mežikajo svetlice. da deci v snu bo vedro lice, —« »_ in v noč žarijo, kažipoti, da potnikov tema ne zmoti, —« Vsenaokrog — vsenackrog krilatci zvezde nam prižgo: ozri se: misel gre v Nebo. letališkimi aparati in se naučrli z njimi rokovati. Delalo se je s polno paro 10 do 12 ur na dan. Program je bil obsežen, na razpolago pa smo imeli le kratek čas. V vseh potankostih smo se naučili današnjega načina letalskega vojevanja. Zahvaljujoč vestnosti in marljivosti naših letalskih prostovoljcev, je bilo mogoče v določenem času na splošno zadovoljstvo nemških poveljnikov doseči potrebno znanje. Piloti-lovci so dobili v šoli popoln pouk in pripravo kakor jo dobivajo nemški letailci. Tam so se naučili in videli kako izgleda prava voj6ka, dobro letalstvo. V marfljivosti, hrabrosti in vestnosti našim letailcem ni para, ie nadaljeval polkovnik Mrak. Nemški učitelji so bi'i z njimi zelo zadovoljni, kar je vse navdajalo s ponosom. V službenem razmerju smo sii stelldli zaupanje in pohvalo, v privatnem življenju pa našli iskrene prijatelje in ne-deljene simpatije meščanstva. Ne da se dovolj poudariti, kako prisrčno smo bili povsod sprejeti. Vsi Hrvati pričakujejo od legionarjev, letalcev, ki so v Nemčiji pridobili dragoceno znanje, največje uspehe v vsakem pogledu. Upam, je nadaljeval polkovnik Mrak, da nas v tem pričakovanju ne bodo izneverili. Ponesli bodo po svetu slavo hrvatske vojske in junaštvo hrvatskega narodnega duha. Stopili smo v vrste ostalih prosvitljenih in kulturnih narodov sveta, da ob boku nemških prijateljev in njihovih zaveznikov obračunamo z lažmi, ki so grozile uničiti sodobno kulturo in civilizacijo. Na vprašanje, če bo šla na vežbanje še kako skupina letalcev, je polkovnik Mrak odgovoril: Odhajajo nove skupine na posebne letalske študije v nemške letalske šole. Hočemo, da bodo vsi naši junaki neba v svojem poklicu kar najbolj pripravljeni. Na ta način bo zračna armada nezavisne države Hrvatske pripravljena, da ščiti in čuva poglavnikovo delo in da bo zvest* stražar na svobodnem hrvatskem nebu. Mrtvi samarijanki Letošnjo pomlad je Italijo pretresla novica, da se je potopila ladja »Po«, na kateri je bila tudi mlada plemenita samarijanka Ennia Tra-montani Blagi pokojnici je posvetila Ada Negri naslednjo pesem, ki jo je z dovoljenjem ugledne pesnice preložila stud. phiL Janja Novakova (Milano): V nebo ponesla, Ennia, na prsih in na čelu si svoj rdeči križ. In angelska Tvoja halja v nebesih enaka preskromni je noši, v kateri pobožno služila si svoji dolžnosti. Lahno poigrava se luč na valovih a v Tebi nič ne izdaja v teh zadnjih trenutkih najstrašnejše ure — ure slovesa, ko Te z ladjo vred, zločinsko potopljeno, pogoltnilo je nočno, neusmiljeno žrelo. Od zvezde do zvezde pole tavaš po jasnih nebesnih daljavah. Mogoče srečaš sence vojakov, ki še na zemlji tej, ob smrtni nri svoji iz Tvojih rok prejemali poslednje so lajšale. Cedi se kri iz večnih ran kri Krista križanega za sveti, ljubav, a njim, ranjenim, srečen smehljaj poigrava na obrazih skoraj otroških. In taisti presrečni smehljaj na licn se Tvojem zrcali ko v uri potrebni jim strežeš in bridke jim rane izpiraš. Ti, tolažnica večna, blažiš jim večne rane in v njihovi slavi blesti se odsev Tvoje slave. proviziral« Savice slap nad starčevo golo glavo, ne bi bil učinek nič večji: »Mali stric« je pobesnel! »Po teh nesramnih besedah te poznam,« je zarjul, »da si resnično Marjetin sin! Tako je znala ona zasegati in dražiti človeka!... Kakšna predrznost! Komu sem dolžan polagati račune?« x Zdravi ostanite, stric!... Niti sanjalo se mi ni, da bi vas moje nedolžno vprašanje utegnilo tako hudo užaliti. Zdaj vidim, da sem se dotaknil — pekoče vaše rane!« »Kakšne rane, hudoba?« »Očitajoče zavesti, da ste slabič, o katerih bo pisala zgodovina: Veliki čas je našel majhne ljudi.« »Barica«, je zahropel starec. »Prinesj mi prašek!« ... Na mračnem hodniku sta obstala. Zvesta gospodinja opravičuje svojega starega gospodarja: »Ne zamerite. Marko! Gospod so boleh -ni. Sleherna malenkost jih razdraži. Nekaj jim moram še povedati... Počakajte me na vrtu ...« V rahli večerni sapici šume zadnji oru-meneli listi lepot?čnega grmičevja Omam-ljiva vonjava ovenelega cvetja vzbuja v duši mrtvaško otožno jesensko razpoloženje. Nestrpno čaka Marko Zakaj mu niso dali ključa, da bi čimprej zapustil to žalostno pustoto? Končno se le prikaže stara gospodinja. »Tole spravite«. pravi in mu pomoli zložen papir-bankovec. »Hvala! Ne vzamem«, se brani ponosni mož. Ko pa Barica omeni otroke, mu omahne braneča se roka. in bankovec zdrsne v žep. »Pozdravite svojce,« še naroča stara do-bričina. »Za vaš naslov vem, kmalu vas ob iščem ...« Podstrešna sobica pri vojnem tovarišu je majhna in revna. Štedilnik je star; slabo kuri. Velike sitnosti ima žena, ki pripravlja skromno večerjo. Smehljajočega se obraza je vstopil mož, njen skrbni Marko. »Poznaš tega metuljčka.« »Za boga — tisočak!« Od sreče ji žari obraz. V nebesa povzdiguje »malega strica« — dobrotnika. Ze računata, kako bosta najbolje uporabila velikodušni dar ... Nekdo potrka na duri. »Barica — vi ste? Za božjo voljo kaj se je zgodilo!« Solze ji polže po razoranih licih, telo ji mrzlično drgeče. »Joj meni, siroti, kam naj se podam na stara leta!... Gospod pravijo, da sem sama vsega kriva ... Slabe oči imajo... pa so se zmotili: Namestu stotaka so dali — tisočak. Rekli so. naj jim ne hodim več v hišo, če ...« »Če ne vrnete denarja, koliko* je razlike?« »Vse hočejo imeti... Tudi stotak. Pravijo: Iz svojega daj. krempelj stari! Sama pospravi kašo, ko si svoj kljukasti nos vtikala vanjo!« »Kar pomirite se. ljuba žena,« odgovori Marko Kcmaj za spoznanje se mu fese glas. »Zaradi nas ne boste trpeli škode. Sami ste mi spustili bankovec v žep, ga pa še sami vzemite!« Pomeril je s kazalcem na kuhinjsko mizo. »Ali ga res smem vzeti? Kako naj vas zahvalim, Marko, moj največji dobrotnik? Molila bom za vas.« Vsa srečna je odšla z drsajočimi koraki... V spodnjih prostorih visoke stare hiše ne ljubijo mraka, stalnega napovedovalca in potnega maršala kraljice Noči. Čim se izkaže, že ga preženo z električnimi žarnicami. V mansardi pa, v preprosti podstrešni sobici, ga cenijo kot prijatelja, ki prinaša tolažbo in uteho. Tudi danes ne prižgo luči. Marija, najmlajša, po1" le v temi. Podnevi jo' je sram, ker se ji posmehujejo zaradi zmaličenega besedila: »Moj o tka ma konjitka dva, oba 'ta lepa, lepa timelna... Vetelo je moje tlte.« Lep je nocojšen večer! Nad pohlevno šumečo reko razgrinja lahka meglica fin, vijoličasto siv tenčič-nik, ki sega že do starih poslopij na obrežju in jim daje nove, tuje obrise. Na jasnem nebu mežika večernica. čudovito velika se zdi Marku nocoj. Ko strmi vanjo skozi okensko šipo, se mu porodi misel: »Ali tam gori, na tistem neznanem svetu žive človeška bitja? Adamove — ali kakšne boljše znamke? Tako srečni ljudje, ne potrebujejo — dobrotnikov? 44M