PRIMORSKI DNEVNIK M SrMfFtJJS""" Cena 60 lir Leto XXm. Šl. 201 (6785) TRST, sobota, 26. avgusta 1967 UKAZ SEVERNO VIETNAMSKIH OBLASTI Odrejena popolna evakuacija Hanoja zaradi vedno pogostejšega bombardiranja V mestu bodo ostali samo tisti, ki so potrebni za vojno proizvodnjo McNamara o učinku bombardiranja - Predsednik Tieu pravi, da bi bil pripravljen sprejeti predstavnika osvobodilne fronte, toda z njo se ne bo pogajal - Komentarji sovjetskega tiska HANOJ, 25. — Hanojski občinski svet je odredil popolno evakuacijo prebivalcev iz mesta z edino izjemo vojakov in tistih, ki so potrebni za vojno proizvodnjo. Izjava, ki so jo objavili, pravi, da morajo vse starejše osebe, otroci, šolarji in študenti od 6. do 17. leta zapustiti mesto, in dodaja, da morajo zapustiti prestolnico skupno s svojimi družinami tudi «zadruge male industrije in obrtništva, skupine obrtniške proizvodnje ter posamezni obrtniki, vsi mati trgovci in vsi tisti, ki izvršujejo majhne poklice«. Izjava u-kazuje dalje «državnim podjetjem na sektorju industrije, komunikacij in prevozništva, trgovskim podjetjem, upravni in poklicni službi«, naj skrbno izvršijo evakuacijo na podlagi izdelanega načrta. Že v preteklih mesecih so delno evakuirali prebivalstvo iz Hanoja. Izjava pravi, da so sprejeli nove ukrepe, ker ima sovražnik sedaj namen bombardirati Hanoj «tako od zunaj kakor od znotraj*. Severnovietnamski tisk piše, da je bilo od začetka vojne sestreljenih nad Severnim Vietnamom 2220 ameriških letal. Ameriško poveljstvo v Sajgonu, ki od časa do časa objavlja podatke o zgubljenih letalih, pa navaja mnogo manjše število in pravi, da je bilo nad Severnim Vietnamom sestreljenih 662 letal. Sporočilo pravi tudi, da so A-meričani ves čas vojne zgubili skupno na jugu in severu 2609 letal in helikopterjev, in sicer 864 letal, od katerih 662 na severu, in 370 helikopterjev; 747 letal in 628 helikop- terjev pa je bilo uničenih pri raznih sabotažah in pri bombardira- .......................■■iiiiiii.............................................. VČERAJ V ATENAH Vojaško sodišče obsodilo U obtožencev na ostre kazni Štirim vodilnim pristašem Papandreua so odmerili kar po 9 let ječe ATENE, 25. — Vojaško sodišče je obsodilo 31 oseb od 34 obtoženih na razne kazni od 10 mesecev do 9 let zapora. Obtožili so jih žalitev obla-sti, protidržavne propagande, odpora in kršitve izrednega zakona. Štiri obtožence, med katerimi so bivši poslanec Zveze centra Pana-jotis Katsikopulos, “bivši ravnatelj grškega radia Anastasios Peponis ih bivši posebni tajnik Andrea Papandreua Antonio Livanis, so obsodili na 9 let ječe ter na denarno kazen, ki znaša v lirah poldrugi niilijon. Štiri člane vodstva mladinskega združenja pristašev Papandreua, ki ga je vojaška vlada razpustila, so obsodili na pet let ječe vsakega ter na 300.000 lir denarne kazni. Vse ostale, ki so skoraj vsi študentje in člani mladinske organizacije stranke Papandreua (med njimi je tudi mladenič 17 let) so nbsodili na kazni od 10 mesecev do treh let ječe. Tri študente so oprostili. Tudi 25-letno Mario Moraitu, bivšo tajnico Papandreua, so oprostili vseh obtožb. Obrambni odvetniki in priče so poudarili, da ni bil noben obtoženec doslej še nikoli ka-2 nov a n ter vpisan v »filokomunistič-ne» stranke. Zato so pozivali _ sodnike, naj bodo zmerni. Državni Pravdnik je zahteval v včerajšnjem govoru devet let zapora za glavne obtožence in nižje kazni za druge. proti obsodbi ni možen priziv. Podtajnik vsedržavnega združena odvetnikov in prokuratorjev odvetnik Nicola Lombardi, ki se je Vrnil danes iz Aten v Rim, kjer se J6 udeležil razprave proti študen-orn, obtoženih protidržavne propagande, je izrekel obžalovanje zaradi hudih obsodb. Rekel je, da pač termalni zakon ne zadostuje za za-s9'to individualnih in socialnih pra-l!c. če manjka pri tem volja, da e* se pravilno izvajal. Toda v tem znanec umoril glavnega voditelja a-meriške nacistične stranke Lincolna Rockvvella. Atentator je stre- ljal s strehe poslopja v bližini sedeža nacistične stranke. Rockvvell je bil nasproti sedeža stranke, ko je atentator streljal nanj. Rockvvell je imel 49 let in je bil ustanovitelj ameriške nacistične stranke. Nedavno je bil obsojen na tri mesece zapora in na globo 500 dolarjev zaradi motnje javnega miru, ko je v Chicagu organiziral «be-lo stražo* proti črncem, ki so organizirali sprevod za državljanske pravice. Zagovarjal je izgon in deportacijo črncev v Afriko, zaplembo imetja Židov in njihovo sterilizacijo. Obesili naj bi «izdajalce», kakor so bivši predsednik Eisenho-wer in Truman in voditelj večine v senatu Warren. Primeru ni niti pravega zakona ni- volje. To pa je posledica ukinit-V« ustavnih določil. Toda med gr-®«*Ut ljudstvom se vedno bolj utrjuje upor proti vojaški diktaturi, kar pomeni, da si bo to ljudstvo k°nčno pridobilo nazaj svoje pravice. ■ .Danes se je zvedelo, da so v ne-jj.hiši v Atenah aretirali znanega jJhadatelja Mikisa Theodorakisa, ki if, med drugim tudi avtor glasbe uma «Grk Zorba*. Iskali i u .dneva državnega udara. *'*ma «Grk Žorba*. Iskali so ga že u dneva državnega udara, toda do->jeJ mu je uspelo, da je ostal skrit, {■u aretacije, ki je niso uradno po- t ~ je mau uiouuu rirUili, je prišlo pretekli torek. Theo-u°rakis je bil poslanec levičarske ^'anke EDA in vodja levičarske kislinske organizacije »Larnbra- New Yorku je filmska igralka *u?bna Mercouri, ki ji je vojaški .e*>m odvzel grško državljanstvo in y naplenil tudi premoženje, odšla n Palačo OZN v času, ko je U Tant u°vabil grškega kralja Konstantina ”a kosilo. Skušala je izročiti kralju !^Prto pismo. Do srečanja med nji-g?a Pa ni prišlo. Neki U Tantov kjssnik je rekel, 'da bi bil general- ni Sekretar lahko sprejel pismo, da ‘a ni imel pravice do tega, da bi Krt olriio S? .izročil kralju. Zato bo skusala ujelina Mercouri izročiti pismo v £*elu, kjer kralj stanuje. V njem Hoziva kraijai naj preneha z mol-v zvezi z vojaškim režimom . Grčiji in ga vprašuje, ali se tru- rl r, i.; _tli.__iiotnimc Via ni na, Broadwayu v glasbeni komediji vi’ j^a bi prišlo zopet do ustavne niaue in da bi se osvobodili politič-Jetniki. Sedaj nastopa Mercouri ■n, *J‘oaawayu v giasoem tunrcuij ‘Uya Darling* (Ljubljenec Ilija). Nacist Rockwell ubit j^RLINGTON, 25. — v trgovski ArUngtona v Virginiji je ne nju ameriških letališč. Ameriški tajnik za obrambo McNamara je danes v senatnem pod odboru za obrambo izjavil, da «nič ne kaže, da bo bombardiranje lahko pripeljalo severne Vietnamce k mizi za pogajanja*. McNamara je dejal, da nobeno bombardiranje Severnega Vietnama, ki ne gre do napadanja mest, ne bi moglo samo pripeljati do kapitulacije hanojske vlade. Trdil pa je, da ni bil predlagan «noben tako radikalen ukrep*. Nadaljeval je: «Malo razlogov je, da bi domnevali, da bo kateri koli konvencionalni letalski ali pomorski napad, ki ne bi predvideval množičnega in sistematičnega bombardiranja obljudenih centrov, odvzel severnim Vietnamcem namen, da še dalje podpirajo napore svoje vlade za zrušenje južnovietnamske vlade in da prevzame oblast.* McNamara je izjavil, da je odločujoči činitelj, ki lahko vpliva «na voljo Severnega Vietnama, da nadaljuje vojno*, potek vojne na jugu in ne obseg bombardiranja na severu. McNamara je izjavil, da je od 359 objektov, ki so jih voditelji glavnega štaba predlagali, vlada pooblastila bombardiranje 302. Pripomnil je, da bombardiranje drugih objektov (med katerimi so tri važ- na pristanišča, Hajfong, Hong Hai in Kam Fa) ne bi skrajšalo vojne. Policija je aretirala nekega belca, ki ga zaslišuje. Bil je znanec ali sodelavec Rockwella. Gospodarsko sodelovanje Jugoslavija-Irak BAGDAD, 25. — Tu je bilo danes objavljeno skupno sporočilo o razgo vorih gospodarskih delegacij Jugoslavije in Iraka. V teh razgovorih so ugotovili, da so mnoge možnosti za razširitev in napredek trgovinske izmenjave. Izmenjali so nadalje tudi misli o sodelovanju na področju petrolejske industrije, razpravljali o potrebi in možnostih dolgoročnega industrijskega sodelovanja in kako naj se uresničijo nekateri načrti v Iraku, posebno v kmetijstvu, elektroindustriji, kemijski, petrolejski in petrolkemijski industriji. Jugoslovanska delegacija bo predlagala svoji vladi, da v skladu z možnostmi prouči nekatere zahteve Iraka za kreditiranje izvoza jugoslovanske opreme in za izvajanje investicijskih del v Iraku. Proučili so tudi nekatera druga finančna vprašanja v zvezi s povečanjem trgovinske izmenjave med obema državama. McNamara je nato izjavil, da bodo razmislili tudi možnost bombardiranja še drugih objektov v bodoče, toda dejstvo je, da raztegnitev bombardiranja tudi na pristanišča ne bi pospešilo konca vojne in tudi ne bi prizadejalo nepopravljive škode Severnemu Vietnamu, medtem ko bi povečalo nevarnost spopada z drugimi državami. Med včerajšnjim bombardiranjem severnega Vietnama je bilo sestreljeno eno ameriško letalo. S tem je naraslo na 13 število ameriških letal, ki so bila sestreljena v štirih dneh nad severnim Vietnamom. Včeraj so Američani bombardirali železniško postajo Kep, oddaljeno 61 kilometrov od Hanoja. Poleg tega so bombardirali neko skladišče blaga, mostove, ceste ter pomorsko oporišče in letališče severno od Hajfonga. Južno od demilitariziranega področja so osvobodilne sile obstreljevale pet ur z možnarji in s topovi ameriške položaje. Ameriška letala «B 52» so izvršila ponoči tri napade na položaje osvobodilnih sil južno od demilitariziranega področja. Predsednik južnovietnamske republike general Tieu je danes ponovil svoje izjave, da bo, če bo izvoljen, odklonil pogajanja z narodnoosvobodilno fronto. Dodal pa je, da je pripravljen «sprejeti v Sajgonu vsako osebnost osvobodilne fronte«, ki se bo zatem lahko vrnila kamor bo hotela. To je prvič, da je general Tieu izjavil, da bi bil pripravljen sprejeti predstavnike osvobodilne fronte. Tieu je znova govoril o svojem »mirovnem načrtu«, ki bi ga predložil Hanoju. Načrt določa, da se predlagajo neposredna pogajanja s Hanojem nekaj tednov potem, ko bi prevzela oblast njegova vlada. «Ce bi Hanoj ugodno odgovoril, je dejal Tieu, smo pripravljeni pokazati dobro voljo in prekniti sedem dni bombardiranje. Ta prekinitev bi se lahko podaljšala, če bi se nam dobra volja Hanoja zdela zadovoljiva.« Nato je izjavil, da tega načrta ni še predložil uradno ameriškim oblastem, da pa «so razlogi, po katerih se sklepa, da bodo te oblasti načrtu naklonjene«. Sicer so opazovalci svoj čas že ugotovili, da gre za volilne poteze. General Tieu je nato sporočil, da pripravljajo važno čistko v vojski ter da bodo po volitvah postavili pred vojaški disciplinski svet 50 ča tnikov, med katerimi več generalov. Po večini gre za obtožbo korupcije. Sovjetski tisk poudarja, da ameriško bombardiranje Hanoja z o-čitnim namenom '-bivanj a civilnega prebivalstva Severnega Vietnama vodi svet na rob vojne. «Pravda» ugotavlja, da postaja ameriški napad v Vietnamu vedno nevarnejši in dodaja: «Nova faza ameriškega stopnjevanja vojne v Vietnamu še bolj slabša mednarodni položaj in vodi svet na rob prepada. list pravi zatem, da Sovjetska zveza daje in bo še dalje dajala vso potrebno pomoč, da se zavrne ameriški imperialistični napad. List primerja ameriške napade na Hanoj z bombardiranjem Guernice v Španiji in Coventryja v Veliki Britaniji, ki so ga izvršili Hitlerjevi «zračni pirati«. List dodaja, da je nov ameriški korak v vietnamski vojni teroristično dejanje ameriških vodilnih krogov. »Komsomolskaja Pravda« pa piše, da se dobiva vtis, da ameriški strategi zavestno izvršujejo genocid, čeprav vedo, da se ne bodo mogli izogniti odgovornosti za nove strahotne zločine. V Boemi so našli nahrbtnik razstreliva BOČEN, 25. — Preteklo noč so našli v Bocnu v nekem baru nahrbtnik, v katerem je bilo nekaj kilogramov razstreliva, 80 vžigalnikov, 12 metrov zažigalne vrvice, vse italijanskega izdelka, Menijo, da je nahrbtnik pozabil kakšen rudar, ker je bila v njem tudi trobenta za signaliziranje. Na vsak način pa je začel politični oddelek bocenske kvesture preiskavo. Z Dunaja pa poročajo, da je začel 18. avgusta terorist Alois Larch, ki je zbežal iz Južne Tirolske, gladovno stavko. Larch je zaprt v sodnih zaporih v Innsbrucku na podlagi prijave Belgijca Leopolda Deleeuwa. ki je izjavil, da sta mu izročila on in Georg Klotz razstrelivo za atentat proti poslopju v Meranu, ki ga je kupilo notranje ministrstvo. Nadaljeval bo z gladovno stavko, dokler mu ne izročijo obtožnice. Larch, ki je bil že večkrat zaprt, je tudi že večkrat gladovno stavkal. RIM, 25. — Pod predsedstvom prof. Giuseppa Di Nardija se je danes sestal tehnični odbor za karbide ter proučil program raziskav družbe ENI na srednjem in zgornjem Jadranu. Gre za uresničenje zakona od 21. julija 1967 o iskanju goriv na morskem dnu. Odbor se je izrekel za uresničenje programa in dela se bodo takoj pričela. C TANI IZRAZIL ZADOVOLJSTVO NAD »PRVIM KORAKOM* Komentarji tiska o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja Zahodnoncmški tisk je rezerviran - V Franciji ponavljajo, da se jih pogodba ne tiče NEW YORK, 25. — Glavni tajnik OZN U Tant je izrazil danes veliko zadovoljstvo nad načrtom pogodbe proti širjenju jedrskega orožja ki je bil predložen včeraj na razorožitveni konferenci v Ženevi. Izjavil je, da gre za «prvi korak«. Angleški tisk daje mnogo poudarka temu dogodku. »Financial Ti- mes« in «Daily Telegraph« ugotavljata, da je treba še mnogo napraviti bodisi glede sporazuma o nadzorstvu, kakor glede prizadevanj, da se nekatere države, kakor na primer Indija prepričajo, da podpišejo pogodbo. »Financial Times« piše: »Presenetljivi m nagi! razvoj kitajskega jedrskega programa skupno s pretiravanji kulturne re volucije nujno sili k dolgemu razmišljanju tiste azijske države, ki imajo potencialno jedrsko sposobnost, preden podpišejo pogodbo.« List ugotavlja, da je pozitivno dejstvo, ker so se ZDA in SZ sporazumele o sodelovanju. To sodelovanje se bo moralo sedaj uveljaviti pri konkretnih primerih svetovne poetike. «če zaradi vzajemnih sumničenj, pripominja list, nista Izrael in Egipt pripravljena podpisati, morata Moskva in Washington iskati skupno sodelovanje in ne delovati .................um..................................mi...u....."""""""""mm..mmmimmmmm Minister Colombo odšel v London na razgovore «kluba d e se ti h» Izjava podtajnika Zagarija o posegih svetovne banke v prid italijanskemu gospodarstvu in zaostalim državam - Nove izjave m stališča v zvezi s sporom v sladkorni industriji RIM, 25. —• Zakladni minister Emilio Colombo je odpotoval danes popoldne z letališča Fiumicino v London, kjer se bo udeležil sestanka »kluba desetih«, v katerem so zastopane glavne industrijske države. Na sestanku, ki bo zadnji pred skupščino mednarodnega denarnega sklada v septembru v Riu de Janelro, bodo nadaljevali razgovore o reformi sistema mednarodnih plačil s posebnim poudarkom na vprašanju ustvaritve zadostnih ru-zervnih skladov, da bodo kos potrebam mednarodne trgovine. Na londonskem letališču, kamor je prispel nekaj ur pozneje je ual Colombo izjavo, v kateri je deja! med drugim: «Med zadnjim sestan kom v Londonu smo skušali predložiti ministrom tako imenovanega »kluba dseetih« predlog, s katerim bi se lahko strinjali vsi in ki b; vseboval vse, kar je bilo najboljšega v vseh posameznih predlogih. Ta predlog se je nanašal na dve važni vprašanji. Prvo se tiče postopka, toda je 'politično zelo važno. Gre za to, kakšna mora biti teža evropskih držav pri sprejemanju sklepov, ki se tičejo povečanja mednarodne likvidnosti. Mi smo poudarjali in še poudarjamo, da si morajo pridobiti države EGS pri tem bolj važno vlogo. Zato je treba sklepe sprejeti z večino 85 odst. glasov. Drugo vprašanje, ki je povezano s prvim, se nanaša na to, kakšen značaj morajo imeti novi instrumenti, ki jih je treba vključiti v rezerve posameznih držav, da se poveča mednarodna likvidnost. Mnogo je bilo odvisno od vprašanja, kako se bodo te rezerve vračale. Mi smo trdili, da je treba doseči značaj resničnega rezervnega denarja za te kreditne pravice, tako da se uskladi sestava rezerv posameznih držav na ta način, da ne bi novi instrumenti motili prejšnjih sorazmerij tradicionalnih rezerv, to je zlata in dolarjev. S tem predlogom smo prebrodili posebno Težak trenutek na konferenci. Sedaj smo v vseh državah proučili ta predlog, danes pa so bili predloženi še popravki in dopolnila. Na sestanku bomo proučili te popravke. Naš namen je, da dosežemo popoln sporazum ter da bomo odšli vsi člani «kluba desetih« industrializiranih držav v Rio de Janeiro z enakim stališčem. Danes popoldne je sprejel Colom-ba britanski zakladni minister Cal-laghan in imel z njim kratek razgovor v zvezi s sestankom. Podtajnik zunanjih zadev Zagari je danes komentiral letno bilanco svetovne banke in združenja za mednarodni razvoj. Pri tem je dejal, da je zelo važna «muLtilateral- Skupina Kitajcev gre po hongkonškem mostu čez mejo z zastavami in s propagandnimi tablami, da se udeleži demonstracij v Hongkongu na metoda«, ki jo je Italija odloč- di so res močni.« no zagovarjala na mednarodni rav-1 Britanski zunanji minister Brown . • 1-1 • .. x: _ 1_s i- „ r,« 4« dnnae v\rvrw~»l ringa nn6VPt.nvnl ni in ki je učinkovito orodje za uresničenje organske pomoči zaostalim državam. Zagari je rekel, da-je Italija dala doslej na razpolago 200 milijonov dolarjev, medtem kovje prejela od svetovne tanke 700 milijonov dolarjev. To pomeni, da ja svetovna banka močno prispevala \gospodarskemu razvoju v Italiji, voleg tega pa je sve tovna banka s tem močno podpna naše gospodarstvenike, ki so lahko s svojo konkurenčno sposobnost io opravili velika javna dela, kot na primer jezove, ceste, mostove In električne naprave v Afriki, Južni Ameriki in tudi v Aziji. To pomeni tudi čimbolj učinkovito sodelovanje z zaostalimi državami in državami v razvoju. Industrije! so v zvezi s sporom v industriji sladkorja, dali izjavo, s katero skušajo naprtiti odgovornost za nastali položaj delavcem in njihovim sindikalnim organizacijam. Pri tem pa ne povedo, da nočejo izpolniti nove delovne pogodbe tn Izboljšati delavcem plač, čeprav za- j dan. radi svojega monopolističnega polo-1 žaja ogromno zaslužijo. Sindikati so jim zato tudi primerno odgovorili. Kot smo že včeraj poročali, Je minister za delo Bosco sklical za ponedeljek ob 10.30 dopoldne predstavnike sindikalnih organizacij in industrijcev, da bi nadaljevali pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Danes je tudi zveza neposrednih obdelovalcev zemlje zahtevala ud vlade, naj posreduje v sporu, da se doseže rešitev. Zveza je tolmačila vladi zaskrbljenost, kmetovalcev, ser se sladkorna pesa stalno kvari. Tudi pesa, ki še ni bila pobrana, stalno zgublja odstotek sladkorja zaradi deževja v zadnjih dneh. Poleg tega ni možno pripraviti njiv za nove posevke. Zato je utrpelo kmetijstvo veliko škodo. Zveza pravi, da je dolžnost vlade, da takoj posreduje. Vodstveni svet zveze proizvajalcev petroleja se je sestal in proučil položaj ter perspektive po dveh mesecih in pol od začetka krize na Srednjem vzhodu. Svet je proučil načrte za nabave surovine do konca leta. Razpravljal je tudi o povečanju prevoznih stroškov, ker morajo ladje pluti na večji daljavi, kar pomeni, da je prevoznina dražja. Svet je končno sklenil, da bo predložil vladi poročilo o položaju in jo opozoril na določene ukrepe, ki so postali nujni. se je danes popoldne posvetoval poldrugo uro z izvedenci za zunanje zadeve v Foreign Officeu. Davi je umrl v bolnišnici v Hongkongu igralec Lam Bun zaradi o-peklin, ki jih je dobil včeraj, ko so ga neznanci polili s kerozenom in ga zažgali. Isto so storili tudi z njegovim bratom, ki je tudi v bolnišnici in se bori s smrtjo. Lam Bun je imel 37 let in je vsak dan govoril po hongkonškem radiu in zasmehoval sedanje kitajske demonstracije v Hongkongu Danes so bile v Hongkongu nove demonstracije. V mestu sta eksplodirali dve bombi, ki sta ranili dva policijska nadzornika in tri civiliste. Druge štiri bombe so našli na otoku Hongkong. V zvezi s tem so aretirali šest mladeničev. Danes so javili, da bo od ponedeljka dalje v Hongkongu voda znova ra-cionirana, ker se ne ve, ali bo Kitajska začela oktobra spet dobavljati vodo. Prebivalstvu bodo razdeljevali vodo samo štiri ure na druga proti drugemu, da zagotovita pozitivno ureditev Srednjega vzhoda.« Po mnenju Usta je še neka druga pozitivna plat: vedno se je mislilo, da se »ravnotežje strahu« med obema velesilama vzdržuje zaradi tega. «ker so Sovjeti dobro vedeli, da so Američani močnejši. Sedaj pa je ohranitev miru odvisna od popolne enakosti obeh jedrskih sil«. Zatem govori list o težavnem vprašanju nadzorstva, glede katerega je treba še najti sporazum. Predstavnik zahodnonemške via-de Ahlers je danes izjavil, da Bonn namerava »konstruktivno sodelovati pri pripravi pogodbe proti širjenju atomskega orožja«. Dodai je, da Bonn pričakuje nadaljnji razvoj pogajanj v Ženevi »z naj večjo mirnostjo«, ker so se posvetovanja z zavezniki izboljšala in »praktično spopolnila«. Liberalci so pozitivno komentirali predložitev načrta pogodbe, pri čemer pa poudarjajo, da je treba sedaj zastaviti ves trud tudi za sporazum o tretjem členu, ki se tiče nadzorstva. Strokovnjak za zunanjo politiko v demokristjanski stranki Majonica pa je izjavil, da se pogodba ne tiče neposredno Zahodne Nemčije, «ki se je slovesno odrekla atomskemu orožju«, toda Bonn je na tem, da se «zajamči možnost izkoriščanja jedrske energije v miroljubne namene«. Dejal je, da bi bilo dobro, če bi sporazum bil prvi korak na poti širših razorožitvenih ukrepov. Dodal pa je, da glede tega nima preveč upanja. Zahodnonemški tisk je rezerviran v zvezi s predloženim načrtom. ((Frankfurt Allgemeine Zeitung« piše, da tudi po površnem pregiedu načrta, je moč priti do zaključka, da so na žalost vsa važna vprašanja ostala nerešena. List pravi, da hoče vsakdo vedeti za koncesije, ki sta jih dve velesili pripravljeni dati. »Frankfurt Rundschau« piše, da so bila potrebna tri leta, preden so se Američani in Sovjeti sporazumeli o skupnem načrtu. Toda prava diskusija v svetovnem merilu se mora šele začeti. Važni člen o nadzorstvu je še neizdelan. Indija, Brazilija, Japonska Italija, Zahodna Nemčija, švedska in Romunija so sporočile, da imajo posebne želje. Ni še moč predvidevati, ali in kdaj bo pogodba lahko podpisana. V Parizu so v pristojnih krogih poudarili, da predložitev načrta po- zvezi s sporazumom o nadzorstvu. «Humanite» pa piše, da je kompro-mls v Ženevi verjetno rezultat i izgovorov v Glassboru, in napada de Gaulla ter piše: »De Gaulle še dalje bojkotira ženevske razgovoie. Zanj velja samo njegova «udarna sila«. Kako naj ne bi obsojali ii-ga obnašanja in škode, ki sledi za svetovni mir in za mednarodni ugled naše dežele?« Marko Vrhunc pomočnik tajnika predsednika republike Velika Britanija predlaga naj OZN prevzame upravo nad Perimom S2Sevr!£S vniP^La:akepr0SFer i Predlogi stranke «Mapam» clja ne sodeluje pri delu ženevsKe-1 * Po požigu britanskega poslaništva v Pekingu LONDON, 25. — Foreign Office je javil, da je angleški odpravnik poslov v Pekingu Donald Hopson zahteval od kitajske vlade vizume za odhod žen in otrok angleških diplomatov; gre za 35 oseb. Toda do sedaj ni še dobil odgovora Hopson skuša rezervirati prostore na letalih, ki potujejo iz Pekinga v Pnom Penh, Moskvo in druga mesta. Angleška vlada upošteva možnost, da najame posebno letalo za evakuacijo žen in otrok diplomatov iz Pekinga. Izvedba tega načrta je seveda odvisna od tega, ali bo kitajska vlada dovolila odhod. Hopson je sporočil v London, da so uničene prostore poslaništva za silo uredili in da se je tudi kitajsko osebje, zaposleno v poslaništvu, vrnilo na delo. Kitajska vlada ni še odgovorila na Hopso-nov protest zaradi požara in opustošenja poslaništva. Kitajski diplomati v Londonu so še vedno v kitajskem poslaništvu, ki ga ne zapuščajo. Poslopje je zapustil samo uradnik, ki je odšel na pošto; spremljal ga je policaj. Preden se je vrnil v poslopje, se je uradnik nenadoma obrnil, potegnil iz žepa malo rdečo knjižico ter je časnikarjem in fotografom pred poslaništvom glasno prebral nekaj Maocetungovih misli: «Vsi reakcionarji so papirnati tigri. Ne reakcionarji, temveč naro- ga odbora in nima namena podpi sati pogodbe. Francoski tisk obširno komentira predložitev načrta Tisk v glavnem ugotavlja težave v za Srednji vzhod iiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiimiMimiimiiiiiiiiiiiniimiMiiiitiitiiiimiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii V ZVEZI S KONFERENCO UNCTAD V oktobru posvetovanje skupine sedeminsedemdesetih Posvetovali se bodo o zahtevah držav v razvoju, ki jih bodo postavile na konferenei v Novem Delhiju ŽENEVA, 25. — Skupina »sedeminsedemdesetih« držav v razvoju, članic konference Združenih držav za trgovino in razvoj (UNC TAD), se sestane 10. oktobra v Al-žiru, da zavzame skupno stališče nasproti industrializiranim državam spričo mednarodne konference za trgovino in razvoj, ki bo v Novem Delhiju januarja 1968, U-radno poročilo o sklicanju te konference v Alžiru je podal veleposlanik Antonio Azeredo da Silveira (Brazilija), predsednik koordinacijskega odbora držav v razvoju. Na tiskovni konferenci je Azeredo poudaril, da bo morala pomeniti mednarodna konferenca v Novem Delhiju zgodovinski preobrat za države v razvoju, ki hočejo združiti svoje napore za rešitev vprašanj, povezanih z gospodarsko neenakostjo, ter skupno najti sredstva, da se ta neenakost bistveno popravi, če se že ne more popolnoma odstraniti. »Mi nočemo iti na konferenco v Novem Delhiju — je dodal Azeredo — kot stalne žrtve krivice bolj razvitih držav. Smoter dežel v razvoju je ta, da se rešijo stvarna in skupna vprašanja.« Azeredo je izrekei željo, da bi v Alžiru točno določili stvarne zahteve držav v razvoju. Na vprašanje, ali se bodo ukvarjali tudi s političnimi vprašanji, je veleposlanik odgovoril, da bi moral biti sestanek posvečen samo gospodarstvu. Seveda pa ni izključeno, da bi lahko govorili o neširjenju jedrskega orožja, kolikor se to tiče tehnološkega in gospodarskega zastoja, ter o sporu na Srednjem vzhodu s stališča gospodarskih posledic. Preti v Argentini BUENOS AIRES, 25. - Finančni minister Preti, ki je na zasebnem obisku v Argentini, je danes obiskal industrijski center Fiata de Ferreiri blizu Cordobe. Minister je organov samoupravljanja. prispel v Cordobo malo prej, kot je dospel predsednik republike general Ongania, ki si je tudi šel o-gledat industrijski center Fiata. Na kosilu, ki je sledilo obisku v raznih oddelkih, je spregovoril tudi Preti, ki je rekel med drugim, da upa, da se bo sodelovanje med Italijani in Argentinci vedno bolj krepilo. Študijsko srečanje ACII RIM, 25. — V nedeljo se prične v Vallombrosi XVI. vsedržavno študijsko srečanje ACLI, ki bo razpravljalo o temi »Premožna dru5ba in položaj delavcev«. Uvodno poročilo na zasedanju bo Imel predsednik ACLI dr. Livio Labor. V ponedeljek, torek ln sredo bodo sledila poročila o raznih socialnih vprašanjih. Zasedanje bo zaključil predsednik dr. Labor s predavanjem o temi «Akcija ACLI za delovno družbo«. «Rdcči telefon» med Londonom in Moskvo Nov letalski ^holding » RIM. 25. — V Italiji so ustanovili nov aeronavtski »holding«, ki se bo ukvarjal z raznimi dejavnostmi (operativnimi, industrijskimi, trgovinskimi in finančnimi), pri čemer bo deloval načrtno. »Holding« je sestavljen iz družb, ki se ukvarjajo z letalskim prevozom, s predstavništvi za letalsko industrijo, z gradnjo letal na podlagi licenc, z delavnicami za vzdrževanje in revizijo letal, z zavarovanjem letal itd. Pooblaščeni upravnik «holdinga» bo dr. Paolo Ban-cale. NIS, 25. — Pri vrnitvi iz Bolgarije je prispel danes v Niš glavni tajnik KP Francije Waldek Ro-chet s soprogo. Rochet si je v spremstvu člana CK ZKJ Milojka Druloviča in drugih osebnosti o-gledal elektronsko industrijo, kjer se je zanimal za delo tovarne in Delegacija GESCAL na obisku v SZ i ? BEOGRAD, 25. — Predsednik republike maršal Tito Je imenoval za pomočnika generalnega tajnika predsednika republike Marka Vrhunca, dosedanjega pomočnika ravnatelja ljubljanskega podjetja «In-tertrade«. Marko Vrhunc, ki je bil rojen leta 1922 v Ljubljani, je bil po vojni med drugim načelnik republiškega ministrstva za trgovino, gozdarstvo, lesno industrijo in lokalno industrijo v Sloveniji, od leta 1952 pa na vodilnih mestih v ljubljanskem podjetju «Intertrade». NEW YORK, 25. — Sporočajo, da je Velika Britanija predložila U Tantu, naj bi združeni narodi prevzeli upravo nad otokom Perim v Rdečem morju, ki je že od leta 1857 britanska kolonialna posest. Perim šteje 280 prebivalcev, leži med Adenom in francosko Somalijo ter ima važen strateški položaj ob vhodu v Rdeče morje. Britanci hočejo s tem svojim pred-logom zagotoviti stalno plovbo skozi ožino Bab El Mendeb na skrajnem južnem delu Rdečega morja. Britanska vlada se bo odrekla svoji vrhovnosti ned Perimom, ko bo Aden, s katerim je otok tesno povezan, postal prihodnjega januarja neodvisen. TEL AVIV, 25. — Izraelska stran, ka »Mapam« (nekomunistična levica; je pripravila mirovni načrt i v sedmih točkah; stranka sodeluje j v vladi. Predlogi so naslednji: Ko bi Izrael sklenil mir z Jordanijo, | bi ji vrnil zahodni breg Jordana ] toda s popravkom meje. Jordaniji I bi ponudili dostop do Sredozemlja. Mapam je mnenja, da mora zdru-j ženi Jeruzalem ostati pod izrael-| skim nadzorstvom kot Izraelska prestolnica. Vprašanje palestinskih beguncev bi se moralo rešiti prijateljsko z Jordanijo, ki bi jih zopet namestila na svojem ozemlju z gospodarsko pomočjo Izraela. Mapam zagovarja priključitev področja Gaze ter demilitarizacijo hribov Golan v Siriji kakor tudi Sinaja. Izreka se za nevtralizacijo na Srednjem vzhodu, za sodelovanje med vsemi državami tega področja v federalni obliki in na gospodarski podlagi. Mapam je pri volitvah leta 1965 dc bila 7,6 odst viasov z devetimi poslanci od skupnih 120 Dva sedanja ministra pripadata tej stranki. LONDON, 25. — Na podlagi sporazuma, ki so ga podpisali davi v Foreign Officeju, bosta odslej Lon-don in Moskva povezana z »rdečim telefonom«. Predlog za namestitev neposredne zveze med Krem-linom in sedežem angleške vlade v Whltehallu, je dal sovjetski zunanji minister Kosigin, ko je bil preteklega februarja v Vel. Britaniji na obisku. Sporazum sta podpisala davi sovjetski poslanik v Londonu in državni minister Foreign Offiea George Thomson. Tej zvezi pravijo »rdeči telefon«, v resnici pa gre za zvezo s teleprinterjem. RIM, 25. — Danes je odpotovala v Moskvo delegacija osrednjega odbora za desetletni program gradnje stanovanj za delavce in upravnega sveta tega odbora (GESCAL). Delegacijo je povabila na obisk zveza gradbenih delavcev ZSSR. Imela bo stike s tehničnimi in upravnimi funkcionarji ter bo z njimi rai-pravljala o vprašanjih, ki se tičejo gradbene dejavnosti. Delegacija si bo _ ogledala najbolj važna urbanistična središča, ki so jih uresničili na raznih krajih Sovjetske zveze. Kaj bo Barrientos na procesu dokazal časnikarju Debrayu RIO DE JANEIRO, avgusta. — Franooski časnikar Regis Debray Je hotel napraviti «intervju stoletja*. Menil Je namreč, da toliko velja pogovor s skrivnostno Izginulim voditeljem kubanske revolucije Ernestom Ohe Guevaro. Sicer pa sta bila Debray In Guevara stara znanca. Zato je Regis 10. marca odpotoval v negostoljubne džungle bolivijskega vzhoda. Od takrat je njegovo Ime nenehno na straneh svetovnega tiska. čez nekaj dni bo Regis Debray sedel na zatožno klop pred vojaškim svetom bolivijske vlade. Obtožen je ((gverilskega upora, uboja. hude ranitve in ropa*. Na zatožni klopi bo sedel v družbi še šestih ljudi. Izmed katerih je pet Bolivijcev. Vojaški režim letalskega generala Renč j a Barrientosa Jih obtožuje istih «grehov» kot Debraya. Prizorišče sodne premiere bo v srcu bolivijskih gozdov •rdečega področja* pri kraju Čandri. Zakaj svet z nestrpnostjo pričakuje »senzacionalni proces* v nedostopnih pragozdovih bolivijskega vzhoda? Med drugim zato, ker je Debray eden izmed redkih, o katerem domnevajo, da zanesljivo ve, kje je Guevara — bodisi v vodstvu bolivijskega gverilskega upora ali kod drugod. Nemara pa tudi zategadelj, ker Je predsednik de Gaulle v osebni poslanici predsedniku Barrientosu zahteval, da De-braya osvobodijo. Iz La Paza pa so odgovorili, da bo Debray vseeno odgovarjal za »udeležbo pri uboju 33 nedolžnih Bolivijcev*. Nemara pa je zanimanje za proces tolikšno, ker Je ravno Debray avtor knjige »Revolucija v revoluciji*, o kateri poteka polemika na tej celini. Vanjo posegata tako desnica kot tudi levica. Regis Debray je znani časnikar, pisatelj in filozof francoske radikalne levice. Je sin znanih staršev. Njegova mati je vidna zagovornica de Gaullove politike v Parizu, kjer redno zmaguje na volitvah. Knjiga »Revolucija v revoluciji*, ki jo je pisal v Havani med dolgimi nočnimi debatami s premieram Fidelom Castrom (tako vsaj trdijo), ni edino delo, ki je opozorilo na tega 26-letnega Francoza. Debray Je namreč avtor vr-Bte drugih del, katerih založnik je bil Jean-Paul Sartre. O njegovi priljubljenosti priča to, da so v Franciji ustanovili «odbor za o-brambo Debraya», v katerem delujeta dva Nobelova nagrajenca — Mauriac in Sartre. Podobni odbori so nastali tudi v drugih državah. V Čilu deluje na primer v takšnem odboru predsednik nacionalnega senata Salvador Allende. Straže bolivijske armade so prijele Debraya 20. aprila v kraju MUjupampa sredi «rdečega področja*, kot imenuje vlada področje gverilskega upora. To se je zgodilo prav v času, ko je tukaj ponovno vzplamtela oborožena vstaja. voljno javil vladnim vojakom, ' o se Je vračal iz pragozda, kjer je preživel približno en mesec v družbi gverilcev. Nisem bil oborožen, Je dejal, in imel sem v redu vstopne in izstopne dokumente. Debraya so vztrajni vojaški za-sliševalcl zasliševali štiri mesece. Vlade generala Barrientosa ni presenetila le gverilska vstaja, temveč jo je presenetilo tudi to, da je prijela avtorja knjige »Revolucija v revoluciji*. V njej je podrobno razčlenjena tehnika oborožene vstaje v latinskoameriških državah. Barrientos Je zelo skrbno zbira! Debrayeve izjave in drugo gradivo, da bi lahko dokazal svojo tezo o «castristično-komunistlčni zaroti*, s katero naj bi Bolivijo spremenili v «odskočno desko za revolucijo na celini*. V La Pazu sem se pogovarjal z nekim Debrayevim prijateljem, in sicer nekaj dni potem, ko so ga prijeli. V Riu de Janelru pa sem slučajno srečal dobrega Debraye-vega znanca iz Havane. Oba sia mi povedala, da se Je Debray lotil nevarnega časnikarskega dela, zavedajoč se tveganja Tako je ravnal tudi takrat, ko je pred več leti odšel med venezuelske gverilce, da bi bil posnel dokumentarno filmsko reportažo o tem gibanju. Gre namreč za hladnokrvnega In nadarjenega razumnika, ki se je ves posvetil obdelavi izkušenj kubanske revolucije. Po njegovem mnenju te revolucije ne bi smeli spoštovati kot «zlato dogmo*, temveč kot navodilo za praktično akcijo. V zaporu Debray ni klonil, čeprav Je bil, kot je povedal na organizirani tiskovni konferenci, izpostavljen telesnim in moralnim mukam. Polnih oseminštirideset ur je bil celo v nezavesti. V tistih dneh so ga skušali nasilno obleči v kaznjensko obleko z nerazumljivo številko »001-PB*. Začel je gladovno stavko in kaznjenska obleka Je izginila skupaj s številko, ki naj bi pomenila to, da je Debray bolivijski zapornik številka 1. Vseeno pa so ga obrili po glavi, da bi ga bili prikazali kot krivca. Debray je zbudil pozornost vsega sveta, ko je v preiskavi, kot zatrjuje general Barrientos, izjavil, da se je v »rdečem področju* sešel z Guevaro, s čimer se mu je izpolnila želja po »intervjuju stoletja*. Prvič se Je zgodilo, da je kdo videl živega Guevaro, potem ko je ta pred več kot dvema letoma odšel iz Havane. Guevara Je na tej celini nadvse skrivnostna osebnost in zato je Debrayeva dozdevna izjava imela senzacionalen odmev. SedaniJ proces pred vojaškim svetom bo bolj razjasnil Bar- V vrlatfi ^atffiskbanieTiškč^reito-lucionarne levice ima Debray veliko več nasprotnikov kot pristašev. Vsi tisti, ki ne odobravajo oborožene gverile kot edine revolucionarne poti (to je Debrayevo sta- lišče), zavračajo teze iz knjige »Revolucija v revoluciji*. Ta odpor proti avtomatičnemu presajanju izkušenj kubanske Sierre Maestre na nemirne Ande pa zdaj ni ovira, da se ne bi lantinskoameriška levica spričo Barrientosovih groženj povsem normalno odločila za De-braya. Bolivijska vojaška vlada bi namreč rada izkoristila Debraya ter obtožila zarote vse opozicijske sile. V teh dneh je general Barrientos nujno zahteval, da OAD neposredno vojaško intervenira na Kubi, da bi tako »v kali zatrli subverzivno bolezen*. Barrientos bo zato izkoristil proces v Camiriju in poskusil obsoditi tako Debraya kot Kubo. Kongres Mednarodne astronavtske zveze bo v Beogradu BEOGRAD, 25. — On desetletnici izstrelitve prvega umetnega satelita bo v Beogradu od 24. do 30. septembra 17. kongres Mednarodne astronavtske zveze (IAF), ki se ga bo udeležilo čez 1200 znanstvenikov in strokovnjakov astronavtike z vsega sveta. Svojo udeležbo so med drugimi najavili Leonid Sedov, «o-če» sputnika, Wemer von Braun, William Pickering itd. Pogled na zagrebški velesejem. V Zagrebu se že mrzlično pripravljajo na jesenski mednarodni velesejem, ki bo od 7. do 17. septembra Debray je Izjavil, da se je prosto •NaiiiMifiitMiiMiiiiiiiiiiiiHiiMimiiiiiiiiiiHHnnuiitiiiiiiiiiiimniiHiinniiiHiiiiiiniiiMiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiii OB NAVZOČNOSTI MINISTRA ANDREOTTIJA Odprt v Pordenonu vzorčni velesejem aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA LIDU (BENETKE) SE DANES PRIČNE FILMSKI FESTIVAL Navzočnost mladih režiserjev glavna karakteristika festivala Jugoslovanski film «Jutro» bo na sporedu 6. septembra popoldne Minister za industrijo Andreotti je včeraj dopoldne v Pordenonu odprl 21. vsedržavni vzorčni velesejem »Furlanije Julijske krajine*, na katerem nastopa okoli 500 podjetij, posredno po svojih predstavnikih pa nadaljnjih 700 firm iz naše dežele in iz drugih italijanskih pokrajin. Pordenonski velesejem se tudi letos opredeljuje na več razstavnih oddelkov, med katerimi zavzema najvažnejše mesto razstava marmorja iz Furlanije Julijske krajine, kateremu sledijo po važnosti oddelek o-rodnih strojev, oddelek strojev in naprav za kmetijstvo, oddelek naprav za bare in samopostrežne trgovine, oddelek za ogrevalne naprave, oddelek za električne stroje, oddelek za pohištvo, posebne razstave namenjene prikazu deželnih vin, obrtniških dejavnosti, zadružništvu itd. Kot spremne prireditve k letošnjemu sejmu naj omenimo zlasti strokovno srečanje o marmorju v naši deželi ter vrsto prireditev s kmetijskega področja, na katere se bomo še povrnili. Minister Andreotti, ki si je že prejšnji dan ogledal turistične naprave v Lignanu, je v pordenon-skem Dijaškem domu sinoči predaval predstavnikom deželnih industrijskih krogov o temi »Odnosi med političnim in gospodarskim vodilnim slojem*. Minister, ki je odgovoril tudi na vrsto vprašanj, ki jih je v imenu pordenonskih industrijcev postavil predsednik velesejma, ki se tudi sam ukvarja z industrijo Lu-ciano Savio, je med svojim izvaja njem poudaril, da je v zadnjem času opaziti, da so se politiki in gospodarstveniki v Italiji močno zbližali, in da na nekaterih področjih že tesno sodelujejo. K temu razveseljivemu razvoju je privedel po e-ni strani čedalje večji pomen gospodarskih dejavnosti v okviru javnega življenja, po drugi pa nujnost skupnega nastopa gospodarstvenikov in politikov spričo postopnega uresničevanja evropske gospodarske skupnosti. Minister je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da sta »sedanji vodilni gospodarski sloj in sedanji vodilni politični sloj* veliko naredila za splošen procvit življenjskega standarda v Italiji. Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je nato omenil, da je država nedavno tega nakazala 20 milijard lir za ureditev hudournikov v treh Benečijah in v naši deželi, ter da je pristojni zavod v Benetkah nakazal neka.i sredstev za ureditev Medune in Tilmenta, da pa se bo dežela zavzela za to, da se naka- zani znesek, ki nikakor ne zadostuje potrebam, primerno poviša. Dr. Berzanti je nadalje dejal, da je dežela pravkar zaključila osnutek petletnega gospodarsko-socialnega načrta, ki se v glavnih potezah ujema z državnim načrtom, in o katerem se bo v prihodnjih mesecih razvila razprava, v katero bodo lahko posegli vsi, ki bodo imeli za to interes, tako tudi predstavniki industrijskih krogov iz Pordenona in iz drugih središč Furlanije Julijske krajine. BENETKE, 25. — S filmom «Dutchman» (Holandec) Anthony-ja Harveya se bo jutri zvečer v veliki dvorani filmske palače na beneškem Lidu pričel XXVIII. mednarodni pregled filmske umetnosti. Isti večer bodo izven konkurence vrteli filma «Tlie Old Mills Walta Disneya in «Matere» Toshia Matsumota. Novost tega XXVIII. festivala je vsalcovečerno predvajanje kake slikanice Walta Dimnega pred filmom v konkurenci.,Tako hoče festival počastiti spomin ustvaritelja Miki miške in drugih številnih simpatičnih «osebnosti:» njegovih slikanic. Poleg 15 filmov, ki tekmujejo za «Zlatega leva», ter 7 «prvih del», ki tekmujejo za posebno, zanje določeno nagrado, so v okviru festivala še posebno važni trije filmi, združeni pod oznako , ki je bilo ustanovljeno leta 1907. Prefekt utemeljuje svoj odlok z navedbo, da društvo ni delovalo po društvenih pravih in širilo kulturo, marveč da si je prizadevalo, dr-žati tujerodno študirajočo mladino daleč od italijanskega prebivalstva in italijanske kulture, utrjevati v njej čut plemenske pripadnosti, tvo-reč na tak način skupine političnega odpora, več ali manj odkrita središča iredentistične propagande. — Policijski agenti so včeraj zasegli društveno premoženje, pečate, knjige itd. Z ukrepom G.P.S. 7101 27 od 15. 9. 27. je tržaški prefekt razpustil 'Čitalnico* pri Sv. Jakobu v Trstu. 'Edinost* 22. 9. 1927: — Z ukrepom tržaškega prefekta št. 7177-27 od 23. 8. 27., ki je bilo vročeno bazoviškemu brigadirju 17. t. m., je bilo razpuščeno Pevsko društvo 'Lipa* v Bazovici. Motivacija u-krepa: Pod navideznim namenom vzgojevanja članov v petju in glasbi, je društvo ustvarilo središče za zbiranje oseb, katerih mišljenje in delovanje, nasprotno redu in nacionalni disciplini, ni bilo v skladu z interesi dežele, in skuša torej društvo, v nesoglasju z določbami pravil, doseči cilje, ki so nasprotni naciji in sedanjim ustavam. 'Edinost* 23. 9. 27.: — Tržaški prefekt je razpustil društvo «Prosveta* (osrednja organizacija, pr. avt.) v Trstu. V odloku je rečeno, da je društvo pod krinko kulturnega delovanja zasledovalo politična cilje, da ni širilo čiste in prave kulture, marveč samo slovensko kulturo, zaradi česar delovanja društva ni bilo v skladu z nacionalnim redom. «Edinost* 28. 9. 27: — S prefek-turnim odlokom je bila razpuščena *Čitalnica» v Skednju z motivacijo, da je njeno delovanje v nasprotju z nacionalnim redom, škedenj-ska 'Čitalnica* je bilo naistarejšo slovensko društvo na tržaških tleh. 'Edinost* 8. 10. 27: - Z odlokom tržaškega prefekta je bilo razpuščeno pevsko društvo 'Hajdrik* na Proseku z motivacijo, da je njegovo delovanje v nasprotju za nacionalnim redom v državi. Pevsko društvo 'Hajdrik* spada med najstarejša društva tržaška okolice. Delovalo je nad štirideset let. Včeraj je bilo razpuščeno z odlokom tržaškega prefekta tudi pevsko društvo 'Adrija* v Barkovljab z enako motivacijo. Društvo je obstajalo 38 let.* Končno je prišla na vrsto tudi Zveza mladinskih društev. 'Edinost* od 11. 11. 27 je objavila tudi naslednji razpustitveni odlok: 'Zveza mladinskih društev* v Trstu je bila včeraj razpuščena i ukrejMm tržaške prefektume oblasti. Razpustitev se utemeljuje i navedbo, da je bilo delovanje ZMD protmacionalno in da je Zveza, zaradi razpusta skoro vseh njenih članic obstajala bolj po imenu kakor dejansko.* Doslej navedeni razpustitveni odloki se nanašajo le na tržaško pre-prefkturo in se tičejo razen mladinskih in športnih društev tudi ne-katerih bolj znanih okoliških pevskih in drugih društev. Z enako vnemo kakor tržaška prefektura, je razpuščala naša društva tudi puljska na območju Istre ter gori-ska na svojem območju. Seveda pri tem niso bila prezrta tudi ka toliška društva izrazito verske prt rode. To dejstvo je napotilo gori skega nadškofa Sedeja, tržaško-ko prskega škofa Fogarja ter poreško puljskega škofa Pederzollija, da s-naslovili na načeiiika vlade Mus solinija spomenico, s katero so g; opozorili na izključno verski zna čaj slovenskih in hrvaških katoli skih društev in kongregacij ter da naj se zato tem društvom dovoli nadaljnji obstoj in nemoteno delovanje. Seveda je ostala spomenica imenovanih škofov brez vsakega u-činka, tako da so oblasti razpustile do poslednjega tudi te vrste društev, čeprav so se glasila papeževa navodila drugače. Objavljanje prefekturnih odlokov o razpustih naših društev se je v »Edinosti* kar nadaljevalo, dokler ni še sama bila leto kasneje ukinjena. • • • Dovolj je bilo le kakih sedem let mladinskega gibanja na Tržaškem pa tudi na Goriškem, da se je v tej kratki dobi izklesal mladini čut odgovornosti za samostojno borbo za obstoj našega naroda pod Italijo. Od naroda, ki se je lahko pohvalil s tako visoko razvito kulturo, kakor se je lahko prav naš, ni bilo mogoče pričakovati, da bo molče sprejel še zadnjo krivico in se slepo podredil nasilni asimilaciji. Mera trpljenja in potrpljenja je dosegla višek, preko katerega ni bilo več mogoče. Se istega leta so goriški in tržaški mladinci postavili na Nanosu temelje borbeni organizaciji TIGR, a tržaški mladinci še posebej tajni borbeni organizaciji BORBA. Začele so goreti italijanske potujčevalnice, padali so narodni izdajalci, «11 Popolo di Trieste*, ki je še nedavno pisal o koncu fašističnega »velikodušja in strpnosti*, je prejel zasluženo plačilo. Takrat je vstala slovenska mladina, in kakor je nekje rekel pokojni Zorko Jelinčič, ni v svoji požrtvovalnosti trepetala ne za svoje zdravje, položaj, pa niti ne za glavo. To je bila prava resnična borba na mrtvi straži, z jekleno vero v bodočnost, ki ji takrat ni bilo videti še niti najmanjše prva zarje. MILKO SKRAP (Konec) Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.7, najnižja 18.2. ob 19. uri 23.4. vlaga 70 odst., zračni tlak 1013.2 ra. hlo raste, veter 4 km severoza hodnik, nebo 9 desetink pooblačeno, padavine 10.9 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 33.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 26. avgusta Bernard Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 13.38. Luna vzide ob 22.26 in zatone ob 12.41. Jutri, NEDELJA, 27. avgusta Zlatko STARA TEZA NA KONGRESU REZERVNIH ČASTNIKOV CIOR V TRSTU General Lemnitzer opravičuje nadaljnjo krepitev NATO s komunistično grožnjo)) Dejal jt tudi, da mora Zahod obdržati jedrsko premoč, niti z besedico pa ni omenil fašističnega puča v Grčiji-članici NATO, čeprav seje skliceval na obrambo demokracije ■ Danes vojaški manevri pri Pordenonu Včeraj se Je v vojašnici v Ul. Rossetti začel 20. kongres Medzavez-niške zveze rezervnih častnikov CIOR (NATO), katerega se udeležujejo rezervni častniki Francije, Belgije, Nizozemske, ZDA, Kanade, Zah. Nemčije, Vel. Britanije, Nor-ve»3, Grčije, Danske, Luksemburga in Italije. Otvoritvena ceremonija kongresa a dviganjem zastav držav udeležencev je bila na velikem dvorišču vojašnice ob prisotnosti poveljnika NATO v Evropi ameriškega generala Lemnitzerja, zastopnika generalnega tajnika NATO Phocasa, podtajnika obrambnega ministr-atva Santera, ki Je zastopal vlado in obrambnega ministra, načelnika italijanskega generalnega štaba general Aloie in načelnikov generalnih štabov kopnih, zračnih in pomorskih sil, ter predstavnikov krajevnih in deželnih civilnih oblasti. Nato se je kongres nadaljeval v dvorani vojašnice, kjer je italijanski general Pizzomo najprej preči tal pozdravno brzojavko predsednika republike, ki izraža kongre-sistom «dobrodošlico in najboljše želje za uspeh tega srečanja, ki je izraz duha bratskega sodelovanja, v spominu skupnih žrtev za obrambo svobode.* Kongres rezervnih častnikov NA TO v Trstu se vrši prav med obširno razpravo v Italiji o vlogi NA TO in o skorajšnjem zapadu njene dvajsetletne pogodbe, ki so jo sprožili komunisti, in katera je zajela tudi vladne stranke. Zato je ml zelo značilen govor, ki ga je Imel na kongresu poveljnik NATO ▼ Evropi ameriški general Lemnitzer, ki je obširno polemiziral z vsemi, ki se te razprave udeležujejo. V tem pogledu je general Lemnitzer poudaril, da pogodba Severnega Atlantika nima, v nasprotju z zgrešenimi tolmačenji, datuma o zapadlosti. V resnici se načrtuje in se bo nadaljevalo z načrtovanjem v okviru evropskega zavezniškega poveljstva in v okviru ostalih poveljstev NATO tudi po letu 1969. Dokler bomo pred naraščajočimi komunističnimi sposobnostmi in vsestransko dejavnostjo, lahko vsaka občutna sprememba kolektivnega obrambnega napora NATO predstavlja odkrito vabilo za napadalna dejanja;* Nadalje je general Lemnitzer dejal, da bo leto 1969 mejnik dvajsetletne varnosti in ravnovesja v Evropi, v katerih so članice zveze dosegle mir in napredek. Pozabil pa Je omeniti nedavni grški fašistični prevrat, ki gotovo ne prispeva k napredku grškega naroda in miru v Evropi. General Lemnitzer je v svojem poročilu posvetil največji del razpravi, ki se Je razvila v Italiji glede obnovitve pogodbe NATO, Itr »komunistični nevarnosti*, o kateri je še poudaril: «Naš namen v okviru NATO Je, da zavrnemo komuniste, da bi uporabili katerokoli od svojih vojaških sil, ki jih danes imajo na razpolago.* Zato je ameriški general tudi poudaril, da mora zahod »obdržati sedanjo prednost v Jedrskem orožju* in da Je prav tako važno, da ne sme biti dvomov o volji in odločitvi NATO, »da uporabi to silo, če bi za to nastala potreba*. V okviru vedno večje okrepitve NATO je general Lemnitzer poudaril tudi važnost vojske v rezervi, ki po njegovem mnenju, predstavlja življenjsko vlogo pri dosegu uspeha. V tem pogledu je dejal, da Je dobro vodena, izvežbana, opremljena in pripravljena organizacija rezervistov pomemben činitelj za veljavnost zastraševalnega orožja NATO. V pozdravnem govoru, ki ga Je imel podtajnik obrambnega ministrstvi dr. Santero, Je ta izrazil prepričanje, da bo kongres obnovil in okrepil koristne vezi ter sodelovanje za naj dek in mir med zavezniškimi in prijateljskimi državami. Na kongresu Je včeraj govoril tudi predsednik CIOR zahodno-nemški admiral Roeslng, ki je dejal, da je ostala CIOR vedno najtesneje povezana z Atlantsko zvezo. Dejal je, da so te vezi pozitivne, ker se Je NATO pokazala zmožno, da zajamči obrambo Evrope, ki je pod nevarnostjo invazije ali pa notranjih prevratov. Seveda tudi on ni omenil prevrata grških fašističnih polkovnikov, ki so izbrisali v svoji državi vsako sled demokracije. Predsednik CIOR je nadalje poudaril, da se strateški položaj nedvomno speminja. Omenil je obveznosti ZDA v Vietnamu (ni pa povedal, da Ameri-kanci tam uničujejo vietnamsko ljudstvo ki se bori za svobodo), britansko stališče na področjih onstran Sueza, evropski položaj, ki je nastal s francosko odločitvijo, da prekliče svoje atlantske obveznosti in zmanjšanje vojaških sil v Evropi, ne da bi prišlo do enakovrednega zmanjšanja sil Varšavskega pakta. Potem ko je govoril o bodoči vlogi CIOR, je zaključil: «Nedvomno, resnično in važno je dejstvo: gremo proti novim političnim in vojaškim položajem: kriza na Srednjem vzhodu pa ,ie dokazala, da smo še daleč od popuščanja napetosti med komunističnimi in nekomunističnimi deželami. Zato moramo biti budni...* Aktivna in rezervna vojaška predstavnika NATO sta torej v glavnem poudarila tezo o potrebi po nadaljnji krepitvi zahodnih oboroženih sil, o vlogi NATO kot vojaške »obrambne sile proti komunizmu*, proti «notranjim prevratom* v državah članicah, tudi meščansko demokratičnim, kot nam dokazuje grški primer, ter dala vedeti, zlasti tistim italijanskim po. litičnim krogom, ki so sprožili :n pristali na razpravo o bodoči udeležbi Italije v Atlantski zvezi, Ua o tem ne more in ne sme biti niti govora. Vzporedno s kongresom CIOR se Je včeraj začelo tudi zasedanje rezervnih vojaških zdravnikov. Vče rajšnji dan se je zaključil s spre Jemom, ki ga je kongresistom pri redil minister za obrambo v ofi cirskem krožku tržaške posadke v Ul. deiruniversitš, danes pa se bodo udeleženci kongresa rezervnih častnikov NATO skupno z ameriškim generalom Lemnitzerjem u-deležili vojaških menavrov oklepnih enot divizije »Ariete* na področju Meduno-Cellina v deželi Fur-lanija-Julijska krajina, Obvestilo Zveze partizanov na Opčinah Zveza partizanov na Opčinah obvešča, da bo v okviru praznika občine Sežana 1967 v nedeljo, 27. t.m. v Senožečah odkritje spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi. Ob tej priložnosti vabi vse bivše partizane in aktiviste, da se udeležijo slovesnosti, ki se bo začela ob 11. uri z govori, odkritjem spomenika in partizanskim mitingom. Popoldne po kulturnem programu bo od 17. ure dalje zabavni spored s plesom. Visoki častniki NATO in predstavniki kraj. oblasti na častni tribuni MiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiii« PROTESTNI ZBOROVANJI KPI V TRSTU IN V MILJAH Vojaške manifestacije sil NATO so v nasprotja z interesi Trsta Cuffaro: drst je za vsestransko sodelovanje s socialističnim svetom in zavrača vse pobude, ki so v nasprotju z njegovimi koristmh • Protest miljskega občinskega odbora - Tudi PSI-PSDI poudarja neumestnost kongresa NATO v Trstu in obsoja prisotnost grških častnikov v Trstu Medtem ko Je bil v vojašnici v; ki bi povzročila tretjo svetovno Ul. Rossetti v polnem teku kon- | vojno. Trst je za mir, Trst je za greš- rezervnih častnikov NATO, Je bilo včeraj zvečer na Trgu Garibaldi napovedano zborovanje, ki sta ga priredili tržaška avtonomna federacija KPI in komunistična mladina. Na zborovanju sta govorila občinski svetovalec Antonino Cuffaro in tajnik mladinske federacije Darlo Supancich o temi »Iz miroljubnega Trsta — ne atlantskemu paktu*. Podobno zborovanje je bilo nekaj kasneje tudi v Miljah, kjer je o isti temi govorila občinska svetovalka Jole Burlo. V imenu tržaške komunistične in napredne mladine je proti kongresu NATO v Trstu protestiral Dario Supancich, ki Je označil kongres kot izzivanje na meji z vzhodnimi deželami, z nevtralnimi deželami in deželami socialističnega sveta. To izzivanje — je dejal govornik — Je še toliko bolj nevarno, ker bodo v deželi Furlanija - Julijska krajina tudi vojaški manevri. Supancich je nadalje ostro obsodil tržaški kongres rezervnih častnikov NATO tudi zato, ker so se na njem znašli skupaj z grškimi častniki, ki so podprli grški diktatorski režim in z nemškimi častniki, ki zahtevajo atomsko oborožitev. Mi komunisti — Je dejal govornik — smo vedno nasprotovali takim prireditvam in še posebej jim nasprotujemo danes, ko se izvajajo na meji socialističnega sveta. Supancich, je nadalje kritiziral tržaškega župana Spaccinija, ker Je sprejel predstavnike teh častnikov v vili Revoltella ter je še enkrat poudaril, da gre vsa simpatija in solidarnost Tržačanov vietnamskemu ljudstvu. Svetovalec Cuffaro Je v svojem govoru dejal, da se je spočetka govorilo o tem kongresu kot o nekakšnem izletu rezervnih častnikov in njihovih družin. Potem pa se je pobuda stopnjevala ter je prišlo do soudeležbe najvišjih vojaških predstavnikov NATO v Evropi. Toda — je dejal Cuffaro — ti predstavniki so prišli v mesto, ki jih je sprejelo hladno in sovražno. Nikjer ni bilo opaziti lepakov z dobrodošlicami, pač pa so morali policisti «praskati z nohti* z zidov protestne lepake. Govornik Je nadalje polemiziral z ministrom Tremellonljem, ki Je dejal, da so določili naše mesto za sedež kongresa, «ker Je Trst drag srcu vseh Italijanov*. Cuffaro Je dejal, da bi bilo treba napraviti konec taki retoričnostl, kajti Trst «ni drag* — je dejal — ko gre za to, da bi se uredila razna vprašanja, ki živo zanimajo tržaško gospodarstvo. V nadaljevanju svojega govora je Cuffaro omenil tudi zaskrbljenost predstavnikov levega centra (socialistov pa tudi demokristjanov) zaradi položaja, ki nastaja v svetu in ki Je danes že tak. da se utegne vsak trenutek sprožiti iskra, sodelovanje med narodi, za usklajevanje lastnega gospodarstva z gospodarstvi sosednih dežel ter odločno obsoja vse pobude, ki so v protislovju s temi njegovimi osnovnimi koristmi. Tudi miljski občinski odbor je sprejel v zvezi z vojaškimi prireditvami v Trstu in vojaškimi manevri v deželi resolucijo, v kateri izraža svojo zaskrbljenost ter zahteva od vlade, naj sproži pobude, ki ne bi škodovale, temveč raz- žaškega ozemlja in sploh vse dežele, »kot središča trgovinske izmenjave ter miroljubnih odnosov med državami z različno socialno ureditvijo ter prijateljstva med narodi*. V resoluciji je še rečeno, da bodo imele vojaške pobude NATO neugodne posledice za Trst spričo njegovega političnega položaja ter spričo hude krize na Srednjem vzhodu in vojne v Vietnamu. Poudarja se tudi, da so te pobude neumestne spričo posebnega pravnega položaja Trsta. Izjavo v zvezi s kongresom rezervnih častnikov NATO je dalo tudi pokrajinsko tajništvo PSI-PS Dl. V njej je poudarjeno, da je precej neumestno, da se ta kongres vrši v mestu kot je Trst, ki je mnogo bolj kot na vojaških manifestacijah zainteresiran na srečanjih gospodarskega in kulturnega značaja z vsemi deželami in predvsem s tistimi, ki težijo na njegovo gospodarsko območje. «Vendar pa — je rečeno v izjavi — program, ki so ga objavili organizatorji ni tak, da bi opravičeval alarmistično kampanjo, ki jo vodi komunistična partija, ki je kongres očitno izkoristila za povod svoje gonje proti atlantskemu paktu. Socialistom se zdi, da to ni primeren način za načenjanje vprašanja take važnosti in resnosti. Socialistična izjava nato zatrjuje, da danes obstajajo pogoji za revizijo kriterijev atlantskega zavezništva, za njegovo prilagoditev novemu mednarodnemu ozračju, ki je nastalo s premaganjem hladne vojne. Razpravo o NATO je treba danes zastaviti kot analizo političnega in vojaškega instrumenta, ki mora imeti za cilj varnost in mednarodno ravnotežje in zato dajati pobude za mirne in plodne odnose med narodi. In če si atlantsko zavezništvo — pravi izjava — postavlja za cilj, ga mora uresničiti tudi sama v sebi in olajšati rešitev vprašanja demokracije v Grčiji. Prisotnost grških častnikov v Trstu ponovno postavlja to dramatično vprašanje pred občutljivost socialistov, ki ob tej priložnosti ponovno poudarjajo nujnost državne in mednarodne akcije za obnovitev demokratičnih pravic v Grčiji* ■iiiiiiiiiiiiiiMMiiiniiniiliiiHiiiiMiiHiiiiiiiiMrimiuiitiiMiMimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NESREČA DVEH DELAVCEV NA GRADBIŠČU Dež dokončno pogasil požar pri Trnovci Tržaški gasilci so se lahko s svojimi openskimi kolegi končno le nekoliko oddahnili. Ponoči je nevihta, ki je razsajala nad našim ozemljem, med katero je lilo kot iz škafa, v naj večji meri pripomogla, da včeraj ni bilo več grozečih plamenov pri Trnovci. Nevarnost je tako minila in gastlci so se lahko vile mednarodno vlogo Trsta, tr-1 ponovno vrnili v vojašnico. Okoli 5. ure so se gasilske enote vrnile v Trst, druge, ki so prišle iz drugih krajev, pa so odpotovale proti svojim sedežem. Dež je tako pogasil ogenj, ki je štiri dni in štiri noči razsajal med Samatorco in Trnovco ter uničil velik del gozda in pred kratkim po-gozdovanega področja. V gasilskih krogih trdijo, da tako razsežnega požara ni bilo še nikoli na našem Krasu, čeprav je bilo včeraj povsod mirno, so pa vendarle krožile in še krožijo izvidnice na «campagnolah», da v primeru potrebe takoj nastopijo in pokličejo pomoč. ZA MEDNARODNI MLADINSKI FESTIVAL Komisiji zaključili izbor za likovnost in literaturo Nagrade bodo avtorjem podelili ob otvoritvi festivala 3. septembra Poleg gledaliških, glasbenih, ki- skemu inšpektoratu v Pordenonu nematografskih in športnih priredi-1560 milijonov lir, goriškemu pokra-tev, ki bodo na sporedu na medna-' " rodnem mladinskem festivalu v Tr stu od 3. do 10. septembra, bosta literarni oddelek in oddelek za likovno umetnost po številčno močni udeležbi najzanimivejša. Največ dela je nedvomno imela komisija za likovno umetnost, saj je morala prerešetati okoli 400 del. Izbrala pa jih je 78, ki jih bodo razstavili v dvorani palače Costan-zi. Komisiji ie predsedoval kipar Mar cello Mascherini, sestavljali pa so jo umetnostni kritik Garibaldo Ma-russi, ravnatelj revije »Le Arti», dr. Giulio Montenero ter slikar Giuseppe Zigaina. Komisija se je zelo pohvalno izrazila o predloženih slikarskih delih ter jih razdelila na tri oddelke: slikarstvo, grafika in plakat. (Izbrali so šest plakatov, ki bodo služili za osnutek prihodnjemu festivalskemu plakatu.) Tudi literarna komisija, ki ji je predsedoval pesnik in pisatelj Bia-gio Marin in ki so jo sestavljali Bruno Maiser, Stelio Crisem, Tito Lori in Paolo Longo, je zaključila z izborom poslanih prispevkov. Od vseh poslanih del jih je izbrala pet in sicer: 1. Marise, 2. Marta iz So-leminisa, 3. Prolog št. 20, 4. Starec na soncu, 5. Nadarjenost. Po- izboru pa je la, ki so bila podpisana z avtorjevim imenom ali niso odgovarjala festivalskemu pravilniku, ki jasno govori o »noveli ali povesti*. Vsa izbrana dela bodo objavili v posebni knjižici v originalnem jeziku ter v enem izmed uradnih festivalskih jezikov. Ob priložnosti slavnostne otvoritve, ki bo v nede- ljo, 3. septembra ob 19. uri pa bodo avtorjem izbranih del podelili i aequo nagrado »Premio Trieste*. 1.605 milijonov lir deželnega prispevka poplavljenim kmetijam Na svoji četrtkovi seji je deželni odbor sklenil med drugim, na zahtevo odbornika za kmetijstvo Comellija, da se določi deželni prispevek v višini 1 milijarde in 605 milijonov lir v korist kmetijskih posestev, ki so jih poškodovale lanske poplave. Ta znaten prispevek predstavlja šele prvo dotacijo iz celokupnega sklada, ki znaša 2 milijardi in 200 milijonov lir, ki Je bil dodeljen deželni upravi na podlagi državnega zakona št. 1142 z dne 23. decembra 1966. Ta zakon predvideva namreč posebne dotacije deželam s posebnim statutom. Načrt Izdatkov, ki ga je predložilo odborništvo za kmetijstvo in ki ga je deželni odbor sprejel, predvideva naslednje postavke: pokrajinskemu in kmetijskemu inšpektoratu v Vidmu se dodeli vsota 750 milijonov lir, okrajnemu kmetij- umijoiio v ui, guiioADiiiu puai a' jinskemu inšpektoratu 110 milijonov lir, videmskemu gozdnemu inšpektoratu 170 milijonov lir, a por-denonskemu 5 milijonov lir. Intervencija Marpillcra za pridelovalce pese Po naročilu predsednika deželnega odbora dr. Berzantija je odbornik za industrijo in trgovino Mar-pillero predvčerajšnjim telefoniral državnemu podtajniku ministrstva za delo Calviju, da bi vlada čim-prej posredovala za rešitev spora med tovarnarji, ki predelujejo sladkorno peso in delavci, ki stavkajo, ker se še niso sporazumeli z delodajalci glede obnovitve delovne pogodbe. Ta stavka spravlja proizvajalce sladkorne pese v naši deželi v zelo kritičen položaj, ker ne morejo oddati svojih proizvodov tovarnam. V naši deželi sta prizadeti dve tovarni, in sicer v Cervignanu in S. Vito ob Tilmentu. Skupna količina sladkorne pese, ki je kmetje ne morejo oddati, znaša okoli 1 milijon ton v vrednosti okoli 1 milijarde lir. Za to vprašanje se je zanimal deželni odbor, ki je naročil pristojnim odbornikom, naj napravijo vse kar je mogoče, da se spor čim-prej reši. V občinski umetnostni galeriji Otvoritev treh razstav v Sesljanu in Devinu Na sedežu devinsko - nabrežinske avtonomne turistične in letoviščar-ske ustanove v Sesljanu in v de-pendansi devinskega gradu bo danes ob 17. uri otvoritev treh razstav. Na sedežu ustanove bo predsednik Lenarduzzi odprl najprej razstavo sodobnega kiDarstva v bronu, na kateri sodeluje 35 italijanskih kiparjev, v depandansi devinskega gradu pa bosta odprti razstavi tržišča deželnega obrtništva in del za slikarsko razstavo »Slikarska nagrada Devin 1967». Šolske vesti Otvoritev zanimive numizmatične razstave Danes ob 10. uri bo v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita dTtalia otvoritev XII. numizmatične razstave numizmatične sekdije tržaškega filatelističnega združenja. Numizmatične posebnosti in redko-' sti bo razstavilo 11 članov združenja. Razstavo so poleg požrtvovalnosti in strokovnosti razstavljavcev omogočili zlasti prispevki dežele, občine, turistične in letoviščarske ustanove, pokrajinske ustanove za turizem in Tržaške hranilnice. Razstava bo odprta do 30. t.m. ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure ter v nedeljo od 10. do 13. ure. Cevi Innocenti zdrsnile z delavcema vred s tovornjaka Eden se je močno pobil po glavi, drugemu pa so cevi zlomile nogo in mu močno poškodovale drugo lllllllllimimmillllllimiminillllllllHHHI|||iM||||||t|||||||||||||||||IMmi|t||||||l||||||||||||||||lUfi|||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||l|||||||m|||,|l,,||||||,M|m|||n|||||| NA 8. MEDNARODNEM TEČAJU O PKEVOZIH V EGS Tehnični napredek na področju prevozov po notranjih vodnih poteh Francoski predavatelj Claude Bonet .Maury je govoril o pred-nostih in o težavah te vrste prevozov v Franciji in v Nemčiji Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini, obvešča da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpi-sovanje se zaključi 25. septembra 1967. Istočasno obvešča, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti v petek 1. septembra 1967 ob 8.30. Razpored je objavljen na oglasni de. skl šole. • * * Ravnateljstvo državne srednje šole •Igo Gruden* v Nabrežini z oddelje. nimi razredi v Sv. Križu obvešča u-čenče, da se pričnejo popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Razpored izpitov Je razviden z oglasne deske. mm* Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim lezi-kom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-67 dne 1. septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. • • • Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967 dne 14. septembra 1967 ob 0.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. • * • Na znanstvenem liceju s alovensklm učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1067-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967 • • * Vpisovanje za šolsko leto 1967-68 v Državni trgovski tehnični zavod »Žiga Zois* s slovenskim učnim jezi. kom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10. do 12. ure. '• • . Šolsko skrbništvo Javlja, da bo vpi. sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev * * * Šolsko skrbništvo sporoča, da le na oglasnih deskah šolskih nadzor, ništev in didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25 julija 1966, št 574 * * * Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu Rojan, Ulica Mcrilorsino 8. obvešča. da ie vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9 do 12 ure Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni in zaključni Izpiti dne 1. septembra 1967. ob 8 30, po urniku ln razporedu ob javljenem na oglasni deski šole. * * • Šolsko skrbništvo sporoča, da so na uradni desk. od 16 do 25 avgusta t.l. v Ulici Dura D’Aosta 4. lestvice s končnim Izidom učiteljskega poseb. nega natečaja za slovenske sole na tržaškem ozemlju. * * * Vpisovanje v osoovno šolo za leto 1967-68 bo od l. do ll septembra ‘te ga leta. V prvi razred se vpišejo o-trocl. ki so rojeni 1961, leta. Tl morajo predložiti rojstni list 'n potrdi lo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpi. sall v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo • * • Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Dl. Caravaggio 4, obvešča, da je vpi sovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. Istočasno obvešča, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpili dne 1. septembra 1967 ob 8.30. Raz pored Je objavljen na oglasni deski šole. * * * Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Popravni izpiti se pričnejo 1. »ep tembra ob 8.30 po razporeda, ki je objavljen na oglasni deski. Maturitet. ni popravni izpiti pa se pričnejo 14 septembra. Včeraj ob 9. url Je Imel v okviru j Na ta način se Je rentabilnost 8. mednarodnega tečaja o prevozih 1 dela zelo dvignila ln s tem Je tudi Ob pol treh popoldne so pripeljali v bolnišnico, enega z zasebnim, drugega pa z rešilnim avtom, 46-letnega zidarja Renata De Mon-teja lz Ul. Commerciale 90/4 ln baletnega šoferja Alberta Pocleja Iz Vicola Ospedale mllltare 13. Prvega so zaradi lobanjske traume ln rane na zatllniku sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrokirurškem oddelku, drugega pa, kateremu so ugotovili zlom desne noge, verjetni zlom leve noge ter številne udarce po rokah in nogah ter prsnem košu, na ortopedskem oddelku. Po mnenju zdravnikov se bo moral Pocle zdraviti najmanj dva meseca. De Monte je pojasnil, da sta s Poclejem v Ul. Applari razvezala vrv, s katero so bile privezane na tovornjak cevi Innocenti, ko so te, ker Je bilo vozilo na rahli strmini, zdrsnile in potegnile za seboj oba delavca. Vesplst v pešca Včeraj ob 19.30 so pripeljali v bolnišnico 19-letnega pleskarja Dušana Repiča iz Istrske ulice 130, katerega so zaradi lobanjske traume, odrgnin in podplutb po glavi, obrazu, rokah in nogah pridržali s prognozo okrevanja v 8 šli 15 dneh na nevrokirurškem oddelku. Repič je izjavil, da je med prekoračenjem Istrske ulice nedaleč od hiše št. 136 treščil vanj z vespo TS 35556 Edvard Kraker, 33 let, iz Ul. Meucci 10, ki je vozil proti S. Ani. EGS Claude Bonet - Maury, pravni svetnik in tajnik mednarodne sekcije vsedržavnega združenja rečne plovbe v Parizu, predavanje o temi: «Tehnični napredek na področju prevozov po notranjih vodnih poteh s posebnim poudarkom na zadevne gospodarske posledice. Claude Bonet - Maury je v svojem predavanju povedal marsikaj zanimivega o novostih, ki so značilne za sodobni razvoj te veje prevozov, posebno v zapadnl Evropi ter še posebej v Franciji in v Za-padni Nemčiji. Po govornikovem mnenju so za sedanji način prevozov po rečnih poteh značilna naslednja dejstva: 1. potisni sistem, s katerim je mogoče prepeljavati konvoje do 6 tisoč ton po Renu ter do 3.600 ton po Seni. Konvoji so sestavljeni iz pravokotnih splavov, kar o-lajšuje njih vzdrževanje, nakladanje in razkladanje. Ti splavi ne razpolagajo z lastnim moštvom, vse delo pa opravlja moštvo potisne enote. Zelo važno Je, da razpolagajo z lastno električno silo, z raznimi stroji in lastno delovno silo. 2. Radar Je omogočil dnevno ln nočno plovbo po teh rekah. Spričo tega se je rentabilnost tega sistema prevoza podvojila. Obstajajo pa še nekatere težave: cena radarja je še precej visoka, a na drugi strani je treba poskrbeti za razsežnejše prostore za moštvo. 3. Pripomoček radiotelefonske povezave je zelo koristen za stike med konvoji in postajami na kopnem. Na ta način Je mogoče uvesti metodično organizacijo plovbe, nakladanja in razkladanja, sreča-vanje konvojev itd. 4. Mehanično vleko z obale bodo popolnoma opustili v Franciji s 1. julijem 1968. Vse te novosti so popolnoma spremenile stari način splavarstva. Nehalo je nomadsko življenje spla- varjev, ki so v mnogih primerih živeli na splavih kar s svojimi družinami. Sedaj družine živijo na kopnem, a na splavih delajo tri skupine splavarjev: ena je na počitku na kopnem, drugi dve pa o-pravljata službo hj. splavih. Pristojne oblasti skrbijo, da se prizna splavarjem pravica do primernega počitka 1 padla cena prevozništva. Tako je na primer prevoz ene tone premoga od Rotterdama do Mannheima stal še 1. 1956 10,5 mark, lani pa le 5,40 mark. Isti prevoz od Rotterdama do Basla pa je padel od 19,35 mark na 8 mark. Zato celokupni prevoz narašča iz leta v leto za okoli 3,5 do 4 odst., toda celotni dohodki splavarstva so se znižali. Spričo tega Je splavarstvo v Zahodni Evropi zašlo v precej hudo krizo. Glavni vzroki te krize tičijo v konkurenci med posameznimi prevozniki in ure vozniško politiko raznih držav, v premoči nekaterih velikih podjetij, ki skoraj izključ- itd. Za premostitev teh težav Je bilo že nekaj storjenega, toda do sedaj so prosti samo mednarodni prevozi na Renu. V resnici pa ni bil še sprejet noben sklep v okviru EGS za ureditev teh vprašanj. Na kraju svojega predavanja francoski strokovnjak poudaril, Je treba to finančno krizo evropskega splavarstva rešiti s finančnimi ukrepi. ja Je .1, da «Miljsko poletje* 31. avg. in 1. sept. Občinski odbor miljske občine za pospeševanje turizma prireja v dneh 31. avg. in 1. sept. v sodelovanju s skupinami za miljske rustne prireditve posebno prireditev, imenovano «Miljsko poletje*. Program prireditve bo obsegal v četrtek, 31. avg. od 20.30 do 22"0 na Trgu republike nastop orkestra «1 Jokers*, od 22. do 22.?) na Nabrežju De Amids (Mandraccbio) tekmovanje v ribarjenju med skupinami miljskega pusta v kostumih, tekmovanje v vlečenju vrvi r el dvema skupinama v kostumih i.suhi proti debelin ln žensLe proti moškim), od 22.41 do 23.15 na Nabrežju Nazarlo Sauro pa tekmovanje s posodami med skupinami miljskega pusta in tekmovanje v skokih v morje v kostumih. V petek, 1. sept pa bo program prireditev naslednji: ob 20.30 na Trgu republike, ob 21.30 na Nabrežju De Amicis (Mandracchio) In ob 22.30 na Nabrežju Nazario Sau: j koncert godbe skupine «On-gia», balet skupine «Braccioforte» in balet skupine «Bulli e pupe*. Vsi bodo nastopali v tipičnih nošah. Na morju nasproti »Jadralskega krožka* bo «mornarsko drevo s srečolovom*. Prispevajte :u DIJAŠKO MATKA)! n Vpisovanje v šolo Glasbene matice Vpisovanje bo od 1. do 9. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice v Ulici Ruggero Manna št. 29. V Gorici bo vpisovanje v pisarni SPZ v Ulici Ascoli št. L Vpisovanje v podružnicah bo v dnevih, ki bodo objavljeni v časopisu. Pouk se prične 11. septembra za glavne in stranske predmete. Pouk solo petja se prične 18. septembra. Ravnateljstvo Avto jo je podrl pri šentjakobskem trgu Nekaj minut po opoldnevu so z zasebnim avtom pripeljali v bolnišnico 41-letno Elviro Babich por. Glavina iz Ul. Serbatoio, ki je izjavila, da jo je pri Svetojakobskem trgu med prečkanjem ceste izven prehoda za pešce podrl na tla z avtom fiat 1100 TS 96404 Eros Ragaz-zini, 29 let, iz Ul. Zorutti 28. Gla-vinovo, ki ima poleg lobanjske traume in številnih odrgnin po rokah ln ramenih, tudi precejšen udarec na prsnem košu, so pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrokirurškem oddelku. LADJE V PRISTANIŠČU C. Colombo, A. Cosullch, Chtog-gla, Usodlmare, Europa, Saipa II, Vlctorla, Lilion, Rosandra, Calabria, M. Dormio, Italla (It.); Blograd, Jadro, Goranka, Naprljed (Jugi; Dayti, Delphinl (Al.); Pek, Basarl (Tu.); E. Trader (Cip.); Tenacity (Pa.); P. Kennedy. Equador (Brazilija); Harilaos -od koder bo pogled segal od Ljubija’ ne do zelene Dravske doline Vpisovanje v Tržaški knjigarni. Včeraj-danes,, ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 25. avgusta 1967 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 7 oseb-UMRLI SO: 70-letna Carla Mik®1 vd. Piazza, 25-letni Vittorlo CriteUj-78-letna Carla Vidmar por StrectieT li, 40-lefni Nerino Bugrievaz, 68-lc111 Vlttorio Peteani, 61-letni Giovann* Corossez, 52-letni Guerrino Zornada DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13 du 16 ure) Glustl, Ul Bonomea 93 (Greta)-dr. Rossetti, IJl Combi 19; dr. Slgnre rezali pas svetilke. Po umazani sledi na steni, ob katero je ponesrečenca vrgel pritisk plazu, je jasno videti, da nad glavo pokojnega Della Mea ni bilo več kot 50 cm materiala, medtem ko je bil Ber-tuzzi, ki se sedaj zdravi v Vidmu, zasut do ramen. Le naključju, da Je zmanjšalo vode ln materiala in da je kanalizacija na nasprotni strani plazu, se je zahvaliti, da Je po treh urah in pol do prihoda prve izmene ostal še živ. Ni Izključeno, da bi takojšnja pomoč lahko rešila tudi Della Meo, ki je imel glavo tik ob Bertuzzijevih nogah Pa če že drugega ne, bi vsaj Ber-tuzzi ne bil moral prestajati tri ure in pol trpljenja in strahu ob mrtvem tovarišu, saj je sam v bolnišnici dejal, da se je bal vode in da je bil že prepričan, da Je po njem, ko je videl ln čutil, da mu blato leze čez ramena. Torej ne ((duhovi, temveč rudnik ubija ljudi«. Nemarnost tehnikov, ki ne upoštevajo zakona varnosti, ima tudi svoj del krivde. Absolutna je samo tona rude, vse drugo pa je postranska stvar, življenje rudarja nima nobene cene. lih držav. V italijanski delegaciji bo tudi pisatelj in časnikar Enzo Bettiza. Jugoslovansko delegacijo bodo sestavljali Mii;a Mihelič, Miodrag Pav lovič, Predrag Palavestra, Vaško Popa in Ozvald Ramous. Vesti iz Krmina Čez deset dni se bodo na gradu ] vedništvu ter Bruna Maierja o ju-v Gorici zbrali pripovedniki petih j lijskem. Sledila bodo poročila osta-srednjeevropskih držav na drugem J-x— ” “ ’’ kulturnem shodu «Mittelevrope», ki bo letos posvečen pripovedništvu. Visoki predstavniki umetnosti Jugoslavije, Italije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške in južne Nemčije si bodo izmenjali misli ter izkušnje in pojasnjevali stališča o eni izmed zvrsti pisane besede. Gorica bo na takšen način postala metropola, kjer se bodo zbrali kulturniki, ki bodo sicer govorili vsak svoj jezik in zastopali različne države, ki pa so dejansko dediči dobe, v kateri so se narodnostne skupine, nasprotne kolikor se hoče, primerjale med seboj, se bojevale in druga drugo oplajale, tako da je nastal danes geopolitično razdeljen, vendar po mišljenju, kulturni stopnji in določenim težnjam, vendarle dokaj homogen umetniški prostor. Dandanes je v svetu tako malo pripravljenosti, da bi se priznal obstoj svobodnih in neodvisnih narodov in držav. Napadalni imperializem skuša vsepovsod izsiliti svojo voljo. Ker smo tudi v tem delu Evrope priče njegovemu izsiljevanju, je shod pripovednikov petih srednjeevropskih držav najboljši odgovor, da v teh krajih ni mesta za nikakršne avanture. V Gorici, na stičišču treh velikih jezikovnih skupin, si bodo segli v roke zastopniki kulture in tradicij, skoraj bi lahko rekli celotnega registra idejno- Osem opozicijskih občinskih svetovalcev KPI in PSIUP je poslalo krminskemu županu pismo, v katerem ga opozarjajo na negodovanje precejšnjega dela Občinarjev zaradi načina, kako občinski odbor ravna pri reviziji družinskega davka. Podpisniki so mnenja, da se ne sme aplicirati družinski davek na osnovi splošnega obdavčenja vseh občanov, ampak je treba v večji meri obdavčiti visoke dohodke, ki presegajo življenjski minimum, kar je v skladu tudi z ustavnimi principi. Občinska uprava ima vso pravico, da pregleda in izpopolni davčne sezname za družinski davek ter obdavči posameznike na pravični o-snovi. Zato zahtevajo, naj župan na osnovi obstoječih zakonskih predpisov skliče posebno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi razpravljali o pravilni in pravični odmeri družinskega in drugih občinskih davkov, na osnovi večjega obdavčenja višjih dohodkov in znižanja ali celo odpis davka v primerih manj imovitih občanov. POBUDA KONZORCIJA ZA ZAŠČITO VIN Strokovnjak bo obiskal briške vinogradnike Dajal jim bo praktične nasvete za trgatev in kletarjenje Konzorcij za zaščito imena tipičnih briških vin je organiziral za letošnjo vinsko trgatev tehnično pomoč, ki jo bo s pomočjo svojega enološkega strokovnjaka nudil svojim članom ob pripravah na trgatev in vinifikacijo. Pomoč nudi konzorcij po naslednjem programu: Od 21. avgusta do 14. septembra bo strokovnjak konzorcija prvič o biskal posamezne vinogradnike, da bi se seznanil z njihovimi problemi v zvezi z nastopno trgatvijo in vinifikacijo ter dal potrebna strokovna navodila. Od 18. septembra do 14. oktobra tedenski obiski večjih vinorodnih središč, da bi lahko nudili možno pomoč med trgatvijo in vinifikacijo. Te obiske bodo opravili po naslednjem redu: Pri agrarnem konzorciju v Loč-niku ob ponedeljkih dopoldne. iiiiiiiiiuiiiiiimitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiui RAZGOVOR NA KMETIJSKEM NADZORNISTVU Za realizacijo zadružnih hlevov je osnovna postavka človek sam Isto velja tudi za konzorcialno klet v Brdih - Po-trebni so nadaljni deželni in državni prispevki Ko smo se obrnili do novega ravnatelja pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo dr. Marsija, da bi nam nakazal nekaj najvažnejših kmetijskih problemov, s katerimi se ukvarja pri svojem vsakodnevnem poslovanju, smo ga našli v živahni diskusiji z nekim drugim kmetijskim strokovnjakom. Predmet razgovora je bila sedanja kriza sladkorne pese. Prav sedaj, ko bi bilo treba pridelek pobrati in ga oddati tovarnam za predelavo v sladkor, so te tovarne zaprli zaradi spora z delavstvom. Če spor ne bo kmalu poravnan lahko nastopijo komplikacije, ki bodo škodile predvsem pridelovalcem sladkorne pese. V nasprotju z drugimi kulturami se prav zaradi tega bojijo dežja, ker bi potem nepobrana pesa zopet začela poganjati na račun sladkorja, ki ga vsebuje. Že pobrana pesa pa bo segnila, če je kaj kmalu ne uporabijo. V nadaljnjem razgovoru nam je dr. Marši, ki je prišel iz Trsta nadomestit dr. Vianella, ki je prav tako iz Trsta, povedal, da je goriško nadzorništvo do sedaj preskrbelo prosilcem več posojil in prispevkov za nakup potrebnih kmetijskih strojev. Nadaljnje prispevke še potrebujejo in računajo nanje, ko se bodo ministrski uslužbenci vrnili s počitnic in bodo njihovi uradi zopet normalno poslovali. «Kaj pa zadružni hlevi, o katerih se toliko govori v sosednih pokrajinah, ali se vam zdijo taki hlevi koristni tudi za Goriško, zlasti za kraško področje,« smo prešli na drug problem. «Zadružni hlevi imajo svojo dobro in slabo stran,« je odgovoril naš sobesednik. »Predvsem je, kot pri zadrugah na splošno, pri tem najvažnejši človek sam. Skratka treba je najprej pri prizadetih živinorejcih ustvariti zavest složnega sodelovanja, kar je osnovni pogoj, da taka zamisel lahko uspe. Vsekakor bi s tako osnovo lahko poskusili tudi na Goriškem z zadružnimi hlevi, ki bi bili najbolj primerni tam, kjer je že sedaj razvita živinoreja, se pravi predvsem na Krasu. Z njimi bi lahko znatno pocenili režijske stroške in tako vsaj deloma odpo-mogli mlečni krizi, ki zajema tudi naše področje.« Dr. Marši nam je še povedal, da je nadzorništvo zaprosilo deželno u- pravo še za okrog 80 milijonov denarnih sredstev za letos; ta naj bi služila za prispevke na raznih področjih, kjer je potrebna nadaljnja spodbuda za kmetijstvo. «Kaj pa zadeva konzorcialne kleti za Brda?« je bilo naše nadaljnje vprašanje. «To je tudi problem, o katerem se že več let razpravlja na Goriškem. Zdi se, da pobudniki za to zamisel še niso mogli spraviti skupaj toliko članov, da bi lahko nu-difi najnižjo potrebno količino za začetno delovanje take kleti. Morda bi kazalo za sedaj združiti vsaj nekatere naprednejše vinogradnike z Oslavja in Števerjana in drugod, da bi v večji meri sodelovali med seboj vsaj kar se tiče-kletarstva To bi bila zanje tudi'dobra šola za nadaljnji korak k tesnejšemu in širšemu sodelovanju.« V predsobi so čakali še drugi o-biski in zato smo morali naš razgovor zaključiti. «če bodo kakšne važnejše novosti, vas bomo že obvestili,« je še obljubil dr. Marši. Danes skleneta zakonsko zvezo Vid Primožič iz Gabrij in Ljubka Tomšič iz Sovodenj. Zavednima Slovencema, ki se udejstvujeta v naprednih in v prosvetnih organizacijah, voščijo vso srečo Slovenska kulturno gospodarska zveza, Slovenska prosvetna zveza, prosvetno društvo «Kras» Qol-Poljane, prosvetno društvo «Danica» z Vrha, prosvetno športno dru-. štvo «Sovodnje», občinski svetovalci iz Sovodehj, '^prijatelji 'in"znanci. Voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo. iiiiiiiimiinKtiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiinNiiiiiiiiiiiiMiiiiimmiiHiiiiiimiii KOMUNISTIČNA VLOGA O MANEVRIH NATO Mirovna pogodba določa demilitariziran pas 20 km Odprta meja in mednarodna vloga nase de-žele dokazujeta nesmiselnost sedanjih pobud Tudi občinski svetovalci KPI v Gorici so predložili vlogo, v kateri poudarjajo provokacijski značaj vojaških manevrov, ki jih NATO prireja na območju dežele Furlanija-Julijska krajina. V svoji vlogi svetovalci najprej poudarjajo, da se bodo shoda rezervnih oficirjev NATO v Trstu udeležili tudi zastopniki fašistične grške vlade. Vsi ti ukrepi so v očitnem nasprotju z miroljubnim ter mednarodnim poslanstvom naše dežele ter se vršijo v bližini Avstrije, ki je ustavno nevtralna država, ter Jugoslavije, s katero imamo najbolj odprto mejo v Evropi«; zato ni težko spoznati mednarodnega provokacijskega značaja teh pobud. Takšen značaj je očiten toliko bolj, če se upoštevajo številna iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Jutri v Novi Gorici velike mednarodne motorne dirke Na vrsti bo prvi troboj petčlanskih ekip Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije za Nagrado treh pokrajin - Cesto Col-Črni vrh asfaltirajo - Velika suša V Novi Gorici hitijo z zadnjimi pripravami na velike motorne dir-ke, ki bodo v nedeljo popoldne. Tokrat se bodo že devetič pomerili najboljši dirkači iz Slovenije, Furlanije - Julijske krajine ter Koroške. Prireditveni odbor ima že nad 70 prijav, pričakujejo pa še nove udeležence. Letos bodo imele moto dirke pravi mednarodni značaj. Prireditelji imajo prijavljenih sedem tekmovalcev s Koroške ter petnajst italijanskih tekmovalcev. Razen posamično se bodo tekmovalci pomerili tudi ekipno. Gotovo bo vzbudil veliko pozornost troboj petčlanskih ekip Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije za nagrado pokrajin, ki Jo bodo letos prvič podelili. Med dosedanjimi prljavljenci Je nekaj zelo znanih tekmovalcev, ki so dosegli tudi prejšnja leta dobre rezultate. Iz Italije so med drugimi Visenzi, Bergamonti, Grasetti in ParlotU, med Avstrijci štejejo za favorita Inzka, od slovenskih tekmovalcev pa so najbolj znani štefe, Bemetič, Mrzel, Pintar in šnajder. Nova Gorica si je pridobila z moto dirkami precejšnje izkušnje, saj so se na njeni progi tekmovalci večkrat spoprijeli za jugoslovansko državno prvenstvo. Medtem ko so lani nastopili tudi z avtomobili, bodo letos tekmovali samo z motornimi kolesi vseh kubatur ter s prikolicami. Pred kratkim so začeli z asfaltiranjem ceste med Colom in črnim vrhom. Po njej bodo potegnili asfalt beton, ki je zelo obstojen. Skupaj bodo porabili za asfaltiranje okoli 10 km dolgega odseka več kakor 200 milijonov dinarjev. Tako se bo moč sedaj peljati v znan turistični kraj C mi vrh vseskozi po asfaltu, seveda le ž vipavske strani. Od črnega vrha do Godoviča namreč ostane še okoli 6 km makadamskega cestišča, ki ga bodo verjetno uredili prihodnje leto. Nov asfaltirani odsek bo zlasti pomemben za razvijanje zimskega turizma, saj se je do sedaj črnega vrha in njegovih smučišč marsikdo branil prav zaradi slabe ceste. Vso Vipavsko, Brda in Kras je zajela huda suša, ki traja že dober poldrugi mesec. Suši so ušle le zgodnje vrtnine in breskve. Vse ostalo pa Je prijela. Kmetje so imeli občutno manjši pridelek krompirja od normalnega, koruza pa je popolnoma uničena. Tudi pridelek sena je pod pričakovanji. Sedaj pa napada suša zlasti vinsko trto. V večini vasi čutijo pomanjkanje vode. Tam, kjer imajo dobre vodovode, so skrajno omejili njeno potrošnjo. V številne vasi pa Jo morajo voziti. Zlasti na Krasu imajo z vodo velike težave, ker je v največ primerih nimajo od kod dovažati. stališča, ki sta jih zavzeli tudi vladni stranki KD in PSU proti vojaškim služnostim, ki škodujejo bodočnosti vse naše skupnosti, kot da mora živeti v stalni budnosti, kar je v dejanskem nasprotju z našo obmejno realnostjo. Svetovalci nadalje navajajo izjave katoliške revije ((Iniziativa Isontina«, ki govori o ((bunkerjih« in ozemljih, ki so «verboten», kar krši točna določila mirovne pogodbe, ki jo je Italija podpisala 10. februarja 1947. leta ter je postala izvršna na območju italijanskega ozemlja z zakonom 3054 od 25. novembra 1952. leta. Na osnovi člena 48 mirovne pogodbe ne smejo v razdalji 20 kilometrov zračne črte od meje graditi vojaških objektov. Tega zakona niso nikoli preklicali ter ima vsak državljan pravico do njegovega spoštovanja, če škodi njegovim interesom in posebnim pravicam, kakor ga dejansko oškodujejo vojaške usluž-nosti, ki jim je tudi ustavno sodišče 19. januarja 1966. leta priznalo omejevanje pravice lastništva. Ob koncu vloge pooblašča odbor, da izrazi obžalovanje pristojnim oblastem zaradi pobud NATO in da s potrebnimi ukrepi ob zapadlosti 20-letne pogodbe NATO dokončno reši vprašanje vojaških služnosti na našem obmejnem področju. Pri gostilni Pepl na Oslavju ob ponedeljkih popoldne. V gostilni «A1 glardino« v Brača-nu ob torkih dopoldne; pri gostilni Marangon v Kaprivi ob sredah do poldne; na sedežu konzorcija v Ul. Morelli 43 v Gorici ob četrtkih dopoldne; pri agrarnem konzorciju v Krminu ob petkih dopoldne. V parku pri gostilni Formentinl v števerjanu ob sobotah dopoldne. Ob 19. oktobra do 21. decembra bo opravil še drugi obisk pri vinogradih s pokušnjo novega vina in laboratorijsko analitično kontrolo raznih sort vina. RONKE Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« dr. Ma-tittija, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046. dežurna cvetličarna Jutri, 27. avgusta je v Gorici odprta cvetličarna Jožef Bandelj na Travniku, tel. 5442. Danes v Tržiču splavitev podmornice Danes bodo v Italcantieri v Tržiču splovili 550-tonsko podmornico, ki bo nosila ime po padlem italijanskem alpincu «zlati kolajni« Ba-gnoliniju. Podmornica, ki bo imela štiri lansime cevi, bo imela 18 mož posadke. €Avseniki» igrajo drevi pri Šterku Zabavni ansambel »Avsenik« je bil na Goriškem razmeroma malokrat. V Gorici smo ga imeli enkrat, prav tolikokrat ali morda dvakrat pa je nastopil onkraj meje. Danes bodo igrali pri šterku na Ajševici, kamor jih je povabil lastnik gostišča. Pravzaprav jih je vabil marsikdo, tudi števerjanci od ((Briškega griča« so jih vabili, in ne samo enkrat, toda vse kaže, da jih je Sterk povabil ob pravem času, če so se odzvali. Drevi bo torej na Ajševici veliko zabave: Avsenikove! «bodo vkorakali« ob svitu raket in navdušenega občinstva, ki jih bo prav gotovo v velikem številu prišlo poslušat. Gospodar bo za to priliko pokazal vse svoje kuharske sposobnosti ter bodo gostom na voljo postrvi in raki ter vsakovrstna vina, ((Goriška noč«, tako se namreč imenuje današnja zabavna prireditev, se prične ob 20. uri po sončni, odnosno ob 21. po legalni uri. Turo na Kanin priredi SPD iz Gorice dne 2. in 3. septembra. Vpisovanje in pojasnila pri odborniku Košuti v UL Mameli 8. Z avtobusom v Hrvatsko Primorje priredi izlet SPD v nedeljo 10. septembra. Vpisovanje pri Košuti v Ul. Mameli 8. Vožnja za člane po 1500 in nečlane 1800 lir. Zaključek vpisovanja 6. septembra. Pevci iz Dola-Poljan priredijo v nedeljo 10. septembra enodnevni avtobusni izlet v Velenje, z obiskom Celja in vinske razstave v Ljubljani. Vpisovanje pri članih društva, dokler je na razpolago prostor. Gorica VERDI. 17.15-22.; «La grande sfida a Scotland Yard». S. Granger in S. Hampshire. Angleški barvni film. Prepovedano mladini pod 14. leti. CORSO. 17.15-22.: «La tromba di Pecchino«. C. Brook in G. Moll. Barvni film. MODERNISSIMO. 17.-22.: «Assicu-rasi verglne«. Romlna Power in Vlttorio Caprioli. Italijanski kine* maskopski film v barvah. CENTRALE. 17.30-21.30: «Desperado trail«. L. Baker in P. Bridge. Kl-nemaskopski amer. barvni film. VITTORIA. 17.00: «Bill il tacitur-no». G. Eastman in Liana Orfei. Kinemaskopski ital. film. Mladini izpod 14. let prepovedan. Tržič EXCELS10R. 17.30-22.: «Chi ha ru-bato il presidente«. L. De Funes in B. Blier. Barvni film. AZZURRO. 18.-22.: «Un uomo una donna«. J. Trintignan in A. Al-mee. Barvni film. PRINCIPE. 18.-22.: «Gli lnesoraM-11». B. Lancaster. Kinemaskr/pe barvni film. It o nke EXCELSIOR. 20.-22.: «L’ultima cac-cia«. R. Taylor in S. Granger. Kinemaskopski barvni film. RIO. 20.-22.: «Yankee». J. Le Roy in A. Celi. Kinemskopski barvni film. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 35-38. TR2IČ Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore« dr. Enneri in De Nordio, Ul. F.lli Rosselli 21, tel. 72-340. Gostišče ŠTERK — Nova Gorica — Ajševica SOBOTA, 26. AVG. OB 20. URI (jug. čas). (GORIŠKA NOCi igrajo AVSENIKI Domače specialitete: postrvi, raki, piščanci, briška in vipavska vina. OGNJEMET VLJUDNO vabljeni: 40. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE » V drugem kolu nogometnega turnirja Repen, Kontovel in Union zmagovalci? Prosečani pa se bodo predstavili z mlado in močno ekipo Med mladinci Breg A-Vesna: Brežani premočno favoriti Jutri v nedeljo, 27. avgusta II. kolo nogometnega turnirja SŠI ČLANI Igrišče «Prvl majs ob 9. uri UNION - GAJA ob 11. uri REPEN - PROSEK Igrišče v Nabrežini ob 11. url KONTOVEL - ŠKAMPERLE MLADINCI Igrišče v Nabrežini ob 9. url VESNA — BREG A Jutri drugo kolo. Nogometni tur- navijači Kontovela največ upajo. nir se nadaljuje. Kljub nevšečnostim prvega kola (organizacija, groba igra itd.), Je zanimanje f-e veliko, morda še večje kot poprej. Priča smo bili znakom solidarnosti raznih predsednikov društev, ki so popolnoma upoštevali težkoče, ki so jih morali premagati prireditelji pri organizaciji te velike manifestacije. V jutrišnjem kolu pa bo nedvomno vse bolje potekalo (če ne drugega zaradi izkušnje) in upa se tudi, da bi bila igra nekoliko bolj korektna. Spored tekem Je zelo zanimiv in res bi pregroba igra in nešportno vedenje pokvarili vse. Repen - agonizem Prosek - tehnika Repen — Prosek: najzanimivejše srečanje dneva. Na papirju so seveda favoriti igralci Repna, ki so lani zasedli tretje mesto, toda Prosečani bodo nastopili z zelo močno postavo, ki bi lahko prekrižala račune požrtvovalnim Repencem, ki se za Športne igre že precej časa pripravljajo. Sicer igralci Repna upajo na osvojitev disciplinskega pokala, pa tudi na zmago so že resno pomislili. Za nedeljsko tekmo proti Proseku pa upajo v pozitiven rezultat. Ekipi sta torej izenačeni po močeh. Požtrvovalnost, agonizem proti tehniki, individualizmu — to naj bi bila «JutrišnJa tekma«. Za rezultat pa ... Enajsterici sta tudi najavili možni postavi: REPEN: Mulič; Guštin, E. Škabar; Škrk, A. Škabar, M. Škabar; Gomizelj, Suber, Živec, Hrovatič, Rauber. PROSEK: Stoka; Bukavec, Per-tot; Verša (Čuk), Trampuš, Metelko; M. Bukavec, Milič, žužič, V. Bukavec, Ffassinelli (Husu). Kontovel favorit proti Skamperlu B. Stoka; S. Stoka, M. Starc; X. Stoka. M. Danev, Pertot; Rupel, B. Danev, A. Starc, PrašelJ in M. Danev. Ta naj bi bila postava Kontovela, ki se bo Jutri spoprijela s svetoivansko enajsterico Skamper-la, ki sicer v nogometnih turnirjih ni žela veliko uspehov. Nogometaši Skamperla pa so vedno pokazali občudljivo požrtvovalnost in res dobre atletske sposobnosti, saj večino ekipe sestavljajo odbojkarji, atleti itd. Glede pristne tehnike pa se Svetoivančani ne morejo primerjati z nekaterimi izkušenimi igralci Kontovela, kot na primer s Pra-šljem, ki z žogo praktično dela, kar hoče. In prav v igralca Edere Nekateri celo menijo, da bi bila možnost osvojitve prvega mesta realna. Malo sreče, «Carlucdo» v dobri formi. Stoka, da «drži» v obrambi in soliden korak proti naslovu bi bila realnost. Sicer pa morajo predvsem premagati prvo oviro — Škamperle. Vsako podcenjevanje bi jih lahko drago stalo. Union - izkušenost Gaja - neznanka Gaja je v bistvu še neznanka, torej vsako predvidevanje je precej tvegano. Na papirju je seveda Union favorit za zmago, toda »kako prijetno presenečenje .. :* tako nam je rekel predsednik Gaje Karel Grgič, «bi lahko le prišlo.« Vsekakor v vasi vlada veliko navdušenje za vaš nastop? »Izredno navdušenje. Seveda si ne delamo prevelikih utvar. Glavno je nastopiti.« Nasprotnik Gaje je Union, enajsterica, ki ima že svojo solidno izkušnjo, ki si jo je nabrala na prvenstvu in drugih turnirjih. In prav zaradi tega je po našem podlonjer-ska ekipa favorit za zmago. Sicer pa kako presenečenje bi lahko le prišlo. Breg za zmago in za končni naslov Mladinskih ekip ni dosti (samo 5), torej turnir se bliža h koncu. Kontovel je praktično že finalist, medtem ko bomo za drugega finalista zvedeli šele po tekmi med Bregom A in Vesno. Na papirju so seveda premočno favoriti za zmago Brežani, ki so bili tudi lani glavni kandidati za končno zmago. Za Križane pa bo ...............................n jutrišnja tekma resna izkušnja za bodoče nastope na prvenstvu. Kriško vodstvo mleli letos namreč vpisati tudi mladinsko ekipo za prvenstvo, iz katere bi lahko črpalo sile, ki bi nadomestile veterane prvega moštva. Zato je ta nogometni turnir več kot prikladen, da si Igralci napravijo kosti in da že vnaprej okusijo težave turnirjev, prvenstev itd. Sicer so Križani v prvem kolu odpravili drugo enajsterico Brega z 2:0, jutri pa bo naloga znatno težja, skoro neprekos-ljiva. Postava Vesne ne bo utrpela bistvenih sprememb kot prejšnjo nedeljo, in sicer bo: Gruden; Bisln, Verglnella; P. Sulčič, Sedmak, E. Sulčič; Ukmar, D. Košuta, P. Košuta, Perisutti, Tence. —edson— PLAVANJI V OKVIRU PRIPRAV ZA «10. SŠI» Nabrežinci favoriti v dvoboju z Novo Gorico Začetek tekmovanja bo jutri, ob 9. uri (po jug. času), v bazenu v Novi Gorici Jutri se bodo nabrežinski plavalci pomerili z domačo ekipo iz Nove Gorice v plavalnem dvoboju, ki bo za plavalce Sokola res idealna priložnost za pripravo bližnje športne igre, kjer so se že lani izvrstno lz. kazali. Dvoboj z Novo Gorico pa kaže, da se tudi letos plavalci Sokola resno pripravljajo za športne igre. Sicer bodo Nabrežinci ojačeni z atleti drugih društev kot Opčine itd., toda tudi domačini si bodo «sposodili» nekatere plavalce iz bližnjih vasi. Kategorije Mlajši pionirji-ke, roj. 1. 1956 in pozneje; starejši plonirji-ke, roj. 1. 1963 in pozneje; mladinci-ke, roj. 1. 1949, in pozneje; člani-ce, roj. pred letom 1949. Discipline Mlajši pionirji-ke: 50 m prosto, 50 m prsno; starejši pionirji, mladinke, članice: 50 m hrbtno, 100 m prosto, 100 m prsno; mladinci, člani-ce: 50 m delfin, 100 m hrbtno; starejši pionirji-ke, mladinke: 50 m delfin; starejši pionirji-ke, mladinci-ke, člani-ce: 200 m mešano; starejši pionirji, mladinci, člani: 400 m crawl; člani-ce: štafeta 4x100 mešano; pioriji-ke, mladinci-ke: štafeta 4x50 m mešano; člani, mladinci: štafeta 4x100 m prosto. Začetek tekmovanja bo ob 9. url Po jugoslovanskem času. Zato je odhod lz Nabrežine določen točno S ja i' E=E Es p f j =ir — prvi 1 1 drugi 2 1 2. — prvi 1 drugi 2 3. — prvi 1 drugi 2 4. — prvi 1 1 drugi 1 2 6. — prvi 1 2 drugi 2 X «. — prvi 221 drugi I 2 X Odbor in člani športnega društva Primorec iz Trebč vo- ščljo tajniku Gllbertu Carliju In gospodični Zdenki Možina vso srečo na novi življenjski poti. ob 8. uri po Italijanskem času NEURADNO SVETOVNO PADALSKO PRVENSTVO Tudi letos zmaga odlične češke ekipe Sovjetinje prve med ženskami V disciplini skokov na cilj na morju zmaga Bolgarov in Sovjetinj - Jutri na sporedu atraktivni skoki PORTOROŽ, 25. — Nočni vihar in deževno jutro sta tudi danes delala »sive lase« prirediteljem, dokler ni okoli .poldne sonce le prebilo goste oblake in posijalo na portoroški zaliv, kamor se je popoldne nabralo nekaj tisoč gledalcev, da bi prisostvoval: zelo atraktivni disciplini, zadnji na sporedu na tekmovanjih za V. Jadran Cup, in sicer Skokom na cilj na morju z višine 600 m. Nasprotno kot v prejšnjih disciplinah, kjer tekmovalci zapustijo letalo v skupini, v skokih na cilj na morju vsak padalec izvaja skok posamezno, in sicer samo enkrat; točkuje se točnost skoka na plavajoči cilj (okrogla blazinica s premerom 1,5 metrov) oziroma čas, ki ga potrebuje padalec, da priplava do cilja. Tekmovalec lahko odpne padalo pri dotiku vode, oziroma v vodi po svoji želji, ne sme pa ga zapustiti, ko Je še v zraku, kajti to ima za posledico izločenje. Dotik cilja-blazinice z roko ali nogo pri doskoku v vodo prinese tekmovalcu najvišje število točk, to Je 250, medtem ko se mu za vsako sekundo poznejšega dotika, oziroma čas plavanja, točkuje po tabeli 1’’ = 10 točk. če padalec potrebuje za plavanje več kot 25”, ne dobi ni-kake točke. Na končni plasman se sešteje število točk, ki jih naberejo štirje padalci. V skokih na cilj na morju so se v prejšnji izvedbi Jadran Cup izkazali jugoslovanski padalci, ki so zmagali v moški disciplini, v ženski pa Bolgarke. Letos tega uspeha niso ponovili, čeprav smo upravičeno to pričakovali. Uvrstili so se komaj na 5. mesto z 845 točkami, in nobeden izmed njih ni pogodil blazinice, medtem ko so to dosegli mnogi drugi, član druge jugoslovanske ekipe je bil celo izločen, ker Je odskočil iz padala, ko Je bil še približno 3 m nad vodno gladiiio. V moški konkurenci so zmagali Bolgari (2 cilja) in dobili 950,3 točke, kar Jim Je tudi pomagalo, da so napredovali na drugo mesto v končni lestvici. Prvo mesto so letos ohranili Čehi, ki so v današnjih skokih zasedli 2. mesto pred Sovjeti, Američani, Jugoslovani in Francozi. V ženski konkurenci uspeh Francozinj, kjer sta dve pogodili blazinico, ena pa je zelo slabo skočila in dobila komaj 70 točk. Prav tako niso imele sreče Čehinje: tri tekmovalke so lepo pristale na blazinici, četrta pa je zapustila padalo, ko je bila še meter nad vodo in bila diskvalificirana. Rezultati skokov na cilj v morje: Moški: 1. Bolgarija 950,3 točke, sledijo ČSSR (927,5), SZ (894,3), ZDA (873,2), Jugoslavija (845,0), Francija (848,4). Ženske: 1. SZ (827,6 točke), ČSSR (750), Francija (738), ZDA (716,6). Tekmovanja v tej disciplini niso še zaključena, ker so jih zaradi mraka prekinili in se bodo nadaljevala jutri zjutraj. Sicer pa, po našem mnenju, ne bo prišlo do bistvenih sprememb v končni lestvici za V. Jadran Cup, ki je naslednja: Moški: 1. ČSSR, 2. Bolgarija, 3. ZDA, 4. SZ, 5. Francija, 6. Jugoslavija. Ženske: 1. SZ, 2. Francija, 3. Bol- garija. V nedeljo popoldne bo na sporedu na sečoveljskem letališču, s pričetkom ob 14. uri po jug. času, disciplina atraktivnih skokov za nagrado «Turizem - Portorož 1967». I. M. MOTO DIRKE V NOVI GORICI Na startu več priznanih dirkačev Jutri bodo na krožni progi v Novi Gorici velike mednarodne moto dirke, ki se jih bo udeležila kopica znamenitih dirkačev. Gotovo bo naj zanimivejša točka sporeda v kategoriji do 250 ccm, v kateri bo nastopilo kar 35 tekmovalcev. Tudi kvalitete ne bo manjkalo: med znanimi imeni je namreč nekaj odličnih italijanskih tekmovalcev kot Bergamonti, Gras-setti in Parlotti, ki so se že uveljavili na vseh evropskih dirkališčih. ODBOJKA MEDNARODNI TURNIR V LIGNANU Tudi letos borba za pokaI med šesterkama Izole in Bora Poleg odbojke bodo na sporedu še tekmovanja v košarki in v krosu V vrstah Izole bo tokrat odsoten najboljši mož Kržiščnik Tudi letos se bodo borovci udeležili mednarodnega športnega dne, ki bo na sporedu jutri v Lignanu. Lani so se plavi dobro izkazali na tem turnirju, saj so osvojili drugo mesto takoj za močno ekipo Izole, ki bo tudi letos nastopila v Lignanu. Tokrat pa v vrstah Izole bo odsoten znani tolkač Kržiščnik, ki je najboljši mož svoje ekipe in poleg tega tudi trener. Toda tudi borovci morda ne bodo zaigrali s svojo najboljšo postavo, še vedno v dvomu sta namreč nastopa kapetana in trenerja moštva Jurkiča ter najboljšega tolkača Veljaka. Možna postava, ki bo nastopila v Lignanu, je torej naslednja' Plesničar, Uršič, Fučka, Vodopivec, K. Veljak, Orel, Mijot in Neubauer. Torej tudi tokrat bo v vrstah Bora nastopil Neubauer, ki bo v tej sezoni ojačil vrste plavih in se bo v Lignanu lahko še bolj uigral z ostalimi elementi. Na mednarodnem športnem dnevu Je na sporedu tudi košarka, v kateri se bosta potegovali med dru-gimi tudi tržaška peterka Don Bo-sca in sežanskega Partizana. Lani so tržaški predstavniki v finalni tekmi odpravili Sežance, ki sc tako osvojili častno drugo mesto. Boiba za prvo mesto bo tudi letos osredotočena na ti dve ekipi, vsekakor pa so tržaški košarkarji le močnejši od Partizana. Novost lignanskega dne pa bo kros, na katerem pa ne bo nastopil noben borovec. Lani je manifestacija organizacijsko kot tudi tehnično zelo lepo uspela, torej za borovce bo to koristna izkušnja pred bodočimi nastopi. V ČETRTEK V POLCENIGU «Furlanski festivab prekinjen zaradi dežja V četrtek je prva ženska odbojkarska ekipa Brega gostovala v Polcenigu, da bi se udeležila Furlanskega festivala, kjer bi nastopila na odbojkarskem turnirju. Po prvi tekmi sporeda Sacile — Porzio Je bila manifestacija že po prvem setu (15:6 v korist Sacile-ja) tega srečanja prekinjena zaradi naliva. Turnir so prenesli na 10. septembra. Tekmovanja pa se bodo začela ob 9. uri. .......................................(ni,,m, ŠE DOSTI TAKIH SREČANJ! Se en posnetek * mednarodnega turnirja v Nabrežini za »Prvo trofejo Sokola«. Na sliki dekleta Bora, Partizana in Sokola SVETOVNO PRVENSTVO Borgens v zasledovalni vožnji AMSTERDAM, 25. — Holandski kolesar Gert Borgens Je v zasledovalni vožnji amaterjev osvojil svetovni naslov. V finalu Je namreč premagal danskega kolesarja Mor-gena Freye. Borgens ima 20 let, začel je s športom pri 15. letih. Prejšnjo sezono pa je osvojil kar 47 zmag. čehoslovak Alar, ki je bil veliki favorit tega prvenstva, pa je klonil Freyu. Uvrstil se je na 3. mesto. V ženski konkurenci so tudi tokrat sovjetske predstavnice žele levji delež. V polfinale so uvrstili kar tri kolesarke, in sicer Kiričen-ko, Savina in Ermolajeva. Tokrat pa se je med najboljše uvrstila tudi mala atletinja Francije Caille. NEW YORK, 25. — Zaradi dežja so odložili prijateljsko tekmo med italijanskim moštvom Inter-ja ter brazilsko ekipo Santosa, kjer igra prestižni Pele. Enajsterici bosta odigrali tekmo jutri (P° it. času, v nedeljo ob 2.45 uri). KOliSANSTVO ALOOST, 25. — Belgijski kolesar Eddy Merckx je premočno zmag®1 v «Criterium Liedekerke«. Merck* je osvojil prvo mesto na progi 56 km, poleg tega pa je tudi zmaga' v zasledovanju za motorji (15 km)-Peter Post pa je bil v obeh tekmovanjih drugi. Lestvica 50 km 1. Eddy Merckx (Bel.) v 1.05’MU 2. Peter Post (Niz.) z zaost. 1°' 12. Motta (It.) 25” Lestvica (za motorji) 1. Eddy Merckx 2. Post (Niz.) 4. Motta (It.) JUGOSLOVANSKI NOGOMET Maribor-Proleter Vojvodina-Olimpija Aluminij pa bo igral na tujih tleh proti Slobodi V drugem kolu I. zvezne nogo-1 je po Malkoču, nato pa so dom*- metne lige Jugoslavije bo enajste- čini izenačili tik pred zaključkom rlca Maribora gostila moštvo Pro-1 BrveM D0lAasa , zftdetkom Trevi-leforo vi „ Prves“ Poicasa z zaaeucom letera iz Zrenjanlna, ki je sicer v nedeljo neodločeno zaključilo srečanje proti Beogradu, toda ekipa je tekmo izgubila p.f. zaradi prekinitve tekme, v drugem polčasu, ker je neki navijač s steklenico ranil stranskega sodnika. Vijoličasti so zadovoljno začeli prvenstvo, proti Vardarju so namreč v prvem kolu dosegli neodločen rezultat, tako da vse da upati, da bodo jutri Mariborčani želi prvi celotni izkupiček v najvišji jugoslovanski ligi. Z ljubljansko Olimpijo pa šepa. Po vsej verjetnosti bo vodstvo ekipe zapustil dosedanji trener Elsner, katerega seveda obtožujejo ne preveč sijajnih uspehov moštva. Morda ga bo nadomestil Branko Zebec, bivši trener zagrebškega Dinama. Sicer so le govorice, ki pa so nedvomno vplivale na ljubljanske igralce, ki v prvem kolu se niso ravno najbolje izkazali, saj so morali na domačih tleh kloniti Reki z rezultatom 0:2. Jutri bo na vrsti Vojvodina, ki je gotovo favorit za zmago. II. zvezna liga (zahod) Presenetljivi Aluminij, ki je v nedeljo odpravil na domačih tleh močno enajsterico Trešnjevke z visokim rezultatom 5:3, se bo tokrat pomerili s Slobodo, ki Je v prvem kolu odpravila Bratstvo z 2:1. Nekaj možnosti igralci Aluminija le imajo. Tudi za zmago. PRIJATELJSKI NOGOMET CRDA (Tržič) 1 Koper 2 Nogometaši Kopra so včeraj odigrali povratno prijateljsko srečanje s CRDA v Tržiču in zmagali iz 2:1. Prvi zadetek so dosegli gost- sana. 2e v prvi minuti drugega polčasa je Petrič dosegel zmagovit* zadetek za Koper. Vsi nadaljbJ* poskusi tržiških nogometašev, <** bi izenačili, so bili brezuspešni- Koper je zmagal povsem zašle-ženo. Novi trener Josip Mihalič J* z vestnim delom že v kratkem času odpravil razne pomanjkljivost* in lahko rečemo, da je zdaj moštvo v glavnem pripravljeno za *®-četek slovenskega nogometnega Pr' venstva. V prvem kolu bo ižr® Koper v Trbovljah s tamkajšnjim Rudarjem. Podobno kot v Kopru Je tud* tekma v Tržiču potekala borbeno in v mejah dovoljenega. Videli smo tudi na obeh straneh nekaj loP"1 kombinacij in učinkovite strele °® vrata. Po tekmi Je trener CRDA Zevnik naglasil, da je zmaga Kopt® zaslužena. Res pa je tudi, da s« v Italiji začne prvenstvo nekolik0 pozneje kot v Jugoslaviji in zato moštvo CRDA še ni povsem P1^’ pravljeno. nms MARIBOR, 25. — Dež je ovit®1 nadaljevanje tekmovanja za državno prvenstvo v tenisu, ki se je PrI' čelo v Mariboru. Med pomembna mi srečanji naj omenimo, da J bila tekma med Piličem in Fran0, lovičem zaradi dežja pri stanju 5-prekinjena. Jovanovič Je zaradi polzkega terena v igri s Spearom pri stanju 2:1 v svojo korist prejmi igro, ki jo je kasneje nadalj®’ val. Ko pa je izgubil set, je sam voljno zapustil igrišče, zaradi c ' sar so sodniki proglasili Speara *® zmagovalca. ILJA EHRENBURG n::::::::::::::::::::::::::::::::: SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki iz knjige «Ljudje, leta, zivljenje») ALEKSEJ NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ Ce pravim, da sem 1911. spoznal pesnika nežnega, zamišljenega obraza, katerega valoviti, mehki lasje so in razsejane kretnje izdajale sanjarsko naravo, če pravim, da so njegove trenutke burnega veselja trgali nastopi globoke žalosti, da so v književnih krogih govorili o njegovi knjigi, ki jo je izdalo dekadentno založniško podjetje «Grif», če pravim, da je Brju-sov, hvaleč »skorajšnjega začetnika« izražal bojazen «ali se bo znal obdržati na doseženi višini in najti odtod poti naprej«, bo pač težko, da se bo kdo spomnil, o katerem pisatelju govorim. Celo če navedem nekatere verze, ki sem si jih dobro zapomnil, kot na primer: »Trava, zakaj šumiš? Te je mar prestrašila tetiva loka? Ali je vrela kri prepelice in tvoj zlato-tkani brokat valovi?« bodo morda le maloštevilni ljubitelji poezije ali odlično podkovani književni zgodovinarji doumeli, da gre za Alekseja Nikolajeviča Tolstoja. Jaz pa se dobro spominjam onega Tolstoja... V svoji kasnejši avtobiografiji je Aleksej Nikolajevič napisal o svoji pesniški zbirki «Preko sinjih rek«; «Te knjige se tudi danes ne odrekam«. Toda ne samo, da Je 1911. leta roka avtorja «Petra Velikega« pisala pesmi, temveč je bil tudi mladi pesnik prav isti Aleksej Nikolajevič, katerega se številni spominjajo kot zelo debelušnega in plešastega človeka, kar pa je poglavitno, kot človeka, ki se je bil naučil skrivati nekatere svoje lastnosti, druge pa posebej poudarjati. Dovolj je samo pogledati objavljene spomine ljudi, ki so se bili sre- čavali s Tolstojem v tridesetih letih, pa boste razumeli, o čem govorim. Ti spomini so zelo različni po Tolstojevih postopkih, zgodbah in šalah, toda v vseh njih je tisti Aleksej Nikolajevič, ki rad jč, sočno pripoveduje, se glasno smeje in med dvema izbruhoma smeha govori zelo pomembne stvari — ta Tolstoj zastira umetnika. Jurij Olješa je pripovedoval o svojem prvem srečanju s Tolstojem jeseni 1918. leta: «Ko je zabaval sebe in prijatelje, je nekoga igral. Koga? Morda Pierra Bezuhova? Morda? Da nam morda ne prikazuje, kakšen naj bi bil videti eden izmed čudaških gospodarjev, o katerih sam piše? «Ne, Aleksej Nikolajevič je pogosto igral (in treba je priznati — odlično) samega Alekseja Nikolajeviča — osebnost, ki jo Je bil umetnik sam ustvaril. Ko sem se bil seznanil z njim, je bil pisatelj «Skoraj začetnik«, že znan: njegove zgodbe o »čudakih« Prekovolžja so takoj opozorile nanj. V njem so bile takrat vse lastnosti zrelega Tolstoja, toda samo niso bile še dokončno izoblikovane. Obraz, ki Je bil kasneje videti kot ustvarjen za risarja, je v mladosti zahteval slikarski čopič. To ni neizbežni zakon narave: nekateri ljudje postanejo ob zatonu življenja mehkejši, v teku časa otopi njihova mladeniška lastnost, enostranskost in neprijetna narava. Aleksej Nikolajevič pa je bil, nasprotno, mnogo mehkejši, in če hočete, nejasnejši v mladosti, in kar je najvažnejše, ni znal (ali pa ni hotel), da bi svoj notranji svet ogrejeval pred ljudmi, s katerimi se Je srečaval. Ne spominjam se, kdo me je bil pripeljal k Tolstoju, zdi se mi, da je bil Vološin, ali pa morda tudi slikar Dosekin. Aleksej Nikolajevič je bil 1911. leta, potem pa tudi spomladi 1913. leta v Parizu. Enkrat sta z ženo, slikarko Sofijo Isakovno, stanovala v penzionu v Ulici d’Assas. Poleg penziona je bila kavarna «Closerie des lilas«, v kateri sem sedel po ves dan in pisal. Seznanil sem Tolstoja z različnimi znamenitostmi lokala: s «princem pesnikov«, italijanskimi futuristi in norveškim slikarjem Diriksom. Med prvo svetovno vojno je Aleksej Nikolajevič napisal v Moskvi članek o Parizu in v tem članku omenil «Closerie des lilas«: «Na levem bregu so z vsa francosko strastjo, pogumom in lepoto bede pesniki, pisatelji in novinarji branili svobodo ustvarjanja, svojo neodvisnost in v stari krčmi pod kostanji, poleg spomenika maršalu Neyu, venčali z lavorikami umetnike, ki so odkrivali nove poti... V tej mali krčmi pod kostanji boste ob večernih urah vedno srečali poleg okna visokega, sivega človeka, podobnega staremu Vikingu in sivolaso damo, ki je bila nekoč zelo lepa. To sta norveški slikar in njegova žena. Dvajset let sta preživela v Parizu in zahajala sleherni dan v kavarno pod kostanji.« Tolstoj je ljubil Pariz in ga je nekako naenkrat zaobjel. «Pariz vedno stoji izza prosojne koprene ves siv, enoličen, s hišami, podobnimi druga drugi, z mansardami, kupolami cerkva in slavoloki zmage, prerezan in ovit z zelenimi bul-vari kot z venci...«, «Ves dan neumorno živi, buči in niha ogromno mesto, ki ga ponoči zaliva plima svetlobe, toda, četudi ste ves dan begali po njemu, ne občutite utrujenosti, temveč spokojno in tiho žalost. Čutite, da so tukaj ljudje doumeli smrt in da ljubijo otožno lepoto življenja...« «Star je, strahotno star Pariz, še posebej ljubim to mesto ob vlažnih dneh. Neštevilni obrisi ovalnih, črnih streh, iz katerih gledajo okna mansard v oblačno nebo. Nad strehami pa — dimniki .dimniki, dimniki in prameni dima. Megla je prosojna, vse mesto se širi kot gozd, kot da je sezidan iz sinjih senc...« Nekaj mesecev pred svojo smrtjo mi je Aleksej Nikolajevič pravil, da bo po končani vojni odpotoval v Pariz za celo leto, da se bo nastanil na enem izmed bregov Seine in pisal roman. Spominjam se njegovih besedi: »Pariz navdihuje umetniško ustvarjanje...« Čudak, ki je, po besedah Jurija Olješe, igral neumnega junaka «Prekovolžja», se v Parizu nikoli ni počutil kot turist: ni si ga ogledoval, ni se navduševal nad njim, niti ga ni omalovaževal, temveč je takoj začel živeti v tem mestu in živel v njem včasih zelo otožen, toda srečen v tej žalosti. (Ne govorim tukaj o letih umetnikovega prisilnega bivanja v Parizu, ko je večno mislil na zapuščeno Rusijo. Povedal sem že, da ima emigracija svojo življenjsko plimo. Ko sem bil star štirinajst let, je Tolstoj v nekem pismu materi navedel verze stare narodne pesmi: «Oh, hoho — hohonjuški, dolgočasno je živeti Afonjuški, na rodni zemljici brez drage mamice.« Že kot emigrant je napisal v Parizu novelo ((Razpoloženja N. N. Burova«, ki ji je dal motto «Oh, hoho — hohonjuški, dolgočasno je živeti Afonjuški v tuji zemljici.« Zdi se mi, da ni mogoče bolje izraziti razpoložen-*® človeka, ki je bil nasilno odtrgan od rodne grude.) lvoi Dobro sem poznal tistega Tolstoja, ki ga je bil našli«® P. P. Končalovskl — Obraz se zliva s tihožitjem, človek P® i notranjščino. Toda jaz bi rad govoril o drugem Tolstoju .. umetniku, predanem umetnosti. Njegove besede «Pariz naV0‘ huje ustvarjalno delo« niso bile slučajne. Kot resnični umetn1* je vedno občutil negotovost v svojo moč, bil je nezadovoU®, in mučil se je, iskaje obliko, da bi izrazil tisto, kar je bot povedati. Tolstoj je o tem pogosto govoril tudi v zrelih l®*1-! V razgovorih z mladimi pisatelji si je prizadeval, da bi vsadil strast do dela. Ni smatral za potrebno, da bi se z gimi pogovarjal o svojih težavah, nezadovoljstvu in težk*f. urah, ko je z začudenjem in nemirom bral tisto, kar j® včeraj napisal. Kokolikrat mi je pravil: «Veš, lija, PišeIr* pišem in zdi se mi dobro, pozneje pa vidim, da ni prav vredno, ali razumeš, prav nič ni vredno!« V začetku 19?,' leta se je pojavila v novi izdaji njegova novela «Emigranl‘( («v prvi redakciji je novela nosila naslov «Cmo zlato«), ' se je stvar zdela neuspela in o njej nisem nikoli s Tolstoje11 govoril, v knjigo pa mi je napisal posvetilo: «Ilji Ehrenbur^J-zelo nepopolno novelo, ki Je to samo približno. Toda, priJ8*;®*.: moj, pomembni so samo zadnji rezultati v življenju umetni« • Ti to razumeš.« Besedo «približno» je Tolstoj pogosto upor® ljal v smislu graje: imel je navado reči o sliki ali ver* pesmi, ki mu nista bila všeč: «To je približno...« 1« Tolstoj se Je bil začel učiti tudi slikarstva, toda kaj bm je opustil to zamisel. Ko sva se seznanila, je z zanosom » voril o slikah. Morda je bila to posledica vpilva Sofije IsaK jft ne, ki je bila slikarica. Toda Tolstoj je imel izreden dar: ^ Je videl naravo, obraze in stvari. Družil se je z obrtniki rezbarji lepega pohištva, livci in knjigovezi, ki niso sa 1 znali svojega poklica, temveč so bili tudi zaljubljeni v, in imeli bogato fantazijo. V svoji avtobiografiji je f°*® povedal, kakšen vtis so v mladosti naredile nanj pesmi . ryja de Rčgnera v prevodu Maksimiljana Vološina: «2°^ bila me je reliefnost likov«. Henry de Regnier ni bil bo« kakšen pesnik, toda znal je pisati in navdušil je Tolst j prav s svojim mojstrstvom. (Nadaljevanje sledi/ URKDNISI V«; TRST - UL MONTECCHI 8, II, TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni preda’ 559 - IOORU2NICA GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1 Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA SL 20 — Telefon 37-338. 95-823 - NAROČNINA- mesafna 800 ur - vn8preJ’ četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna Številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun- Založništvo tržaskev« riška rrai 11 637« -SFRJ: AD)T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, telelon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 OGLASI cena oglasov: Za vsak mm v Slrlnl enega stolpca: trgovski 150, dnančno-upravn) 280, osmrtnice 150 Ur — Mali orisal gn Ur bosega Oglasi sr*a®k® 1r _________________________________gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseb drugih pokrajin Italije pri »Socletš PubbUcltš ItaUana« - Odgovorni urednik: 8TANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega'riskn Trst