kočevske Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje tgfoir, $*** -JfcWr jgf Mesto RAB Ob prazniku občine Kočevje Govor predsednika SO Kočevje Jožeta Novaka, ob prazniku občine Kočevje Občina Kočevje praznuje svoj praznik v počastitev na zgodovinsko zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo pred 42 leti od 1. do 3. oktobra v tej dvorani. Na tem zasedanju so bili postavljeni temelji slovenske državnosti, tu je bilo potrjeno bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Svobodno izvoljeni odposlanci slovenskega naroda so potrdili, da je bila oborožena borba edina pot, ki je popeljala slovenski narod iz večstoletnega suženjstva. Na zasedanju je bila sprejeta usmeritev za nadaljnjo borbo, potrjeno je bilo vodstvo osvobodilne fronte slovenskega naroda in izvoljeni so bili delegati za drugo zasedanje AVNOJ. Sprejeta je bila odločitev, da se vsi predeli, kjer živijo Slovenci, združijo v svobodno in demokratično skupnost skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi, kar je bilo kasneje potrjeno tudi na drugem zasedanju AVNOJ. Posebna podpora je bila na zboru odposlancev izražena našemu dragemu tovarišu Titu. Običajno ob občinskem prazniku pregledamo tudi dosežke in težave, s katerimi se srečujemo v občini. Pri uresničevanju našega stabilizacijskega programa in srednjeročnega načrta se srečujemo z mnogimi problemi. Rezultati gospodarjenja nam kažejo, da ne dosegamo vseh zastavljenih ciljev, čeprav beležimo tudi pozitivne premike. Za letošnje leto smo si kot najpomembnejše naloge zastavili naslednje: povečanje izvoza, povečanje obsega in kakovosti proizvodnje, povečano investiranje v opremo, povečanje akumulativne sposobnosti združenega dela, saniranje izgub in motenj v gospodarstvu ter nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Kako izpolnjujemo zastavljene cilje, nam kažejo polletni rezultati gospodarjenja. V prvem polletju je gospodarstvo doseglo 17.231 milijonov din celotnega prihodka, kar je za % več kot lani. Dohodek se je povečal za 48 %, oz. primerljivi bruto dohodek za 97 %. Primerjava z republiškimi podatki nam kaže, da smo hitreje povečevali celotni prihodek, akumulacijo in sredstva za reprodukcijo, počasneje pa so naraščala sredstva za osebne dohodke in hitreje je naraščala izguba. To kaže na kvaliteten premik. Ob polletju so tri organizacije združenega dela izkazale izgubo v višini 327 milijonov din in sicer: Kmetijsko gospodarstvo, ITAS in TEKSTILANA. Za vzroke izgub v kmetijstvu vemo vsi. V Itasu se razmere postopno izboljšujejo, v težave pa je zašla Tekstilana, za katero naj bi delegati občinske skupščine sprejeli sklep o uvedbi ukrepa družbenega varstva za to delovno organizacijo. Po podatkih se je v prvem polletju industrijska proizvodnja povečala za 3,5 %, precej pa so se povečale zaloge dokončane proizvodnje - kar za 22,6 %. Povečale pa so se tudi likvidnostne težave organizacij združenega dela. Gospodarske organizacije so v prvem polletju izvozile za 977 milijonov din blaga, kar je nekoliko pod planom, od tega 86 % na konvertibilni trg. V drugem polletju se izvoz nekoliko popravlja. Poleg tega pa je AVTO Kočevje, ki opravlja storitve mednarodnih prevozov, opravil še za 693 milijonov din prevozov, kar je 4 % več kot lani v prvem polletju. V prvem polletju je bil uvoz manjši kot lani v tem času, tako da znaša pokritje uvoza z izvozom 1,9. V gospodarstvu je bilo v prvem polletju zaposlenih 6.806 delavcev, ki so ustvarili povprečno 648.843 din dohodka in 38.618 din čistega osebnega dohodka mesečno na delavca. Osebni dohodki so realno padli za 0,5 %. Izboljšali pa so se kazalci gospodarjenja, t. j. reprodukcijska in akumulacijska sposobnost gospodarstva. Tudi na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju beležimo dobre rezultate; v povprečju so enaki republiškim. Z izgubo je poslovala samo Delavska univerza Jože Šeško. Zaostajanje osebnih dohodkov za gospodarstvom se je nekoliko zmanjšalo, povprečni OD v negospodarstvu pa je v prvem polletju znašal 41.880 din. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 1 %, v negospodarstvu pa je bilo v prvem polletju zaposlenih 513 delavcev. Pozitiven premik smo dosegli tudi na področju investicijskih vlaganj v gospodarstvu. Po podatkih SDK za prvo polletje je struktura investicij v gospodarstvu 87,2 %, v negospodarstvu 12,8 %. Naj večjo investicijo izvaja SNEŽNIK KOČ. REKA. Investicijo izvaja trenutno Melamin v rekonstrukcijo, modernizacijo in povečanje obrata Smole. I., in sicer v višini 427.305.000 dinarjev. Še nekoliko večjo investicijo izvaja tudi Oprema v proizvodno skladiščne prostore, kompleks lesne predelave in restavracija Jezero ter skupna vlaganja z drugimi OZD, letos v vrednosti 577 milijonov. Na veliko investicijo za proizvodnjo masivnega pohištva se pripravlja tudi LIK, zgrajen pa je že prvi del prve faze toplovoda LIK-Tekstilana-Melamin, za katerega so združile sredstva zainteresirane organizacije združenega dela v vrednosti okrog 100 milijonov, drugi del pa bo stal okrog 160 milijonov. Gozdno gospodarstvo vlaga v gozdne ceste in vlake, gradi novo servisno delavnico za vzdrževanje gozdne in kmetijske mehanizacije v vrednosti 50 milijonov din ter obnavlja svojo mehanizacijo. Elektro stalno izpopolnjuje omrežje, letos pa je preuredilo omrežje v Kostelu in Novem kotu. Investirajo še nekatere druge organizacije združenega dela. Omeniti moramo še prizidek k pošti s prostori za večjo telefonsko centralo in prostori za poslovanje z občani. V zaključni fazi je izgradnja doma za ostarele občane: manjka še oprema in ureditev okolice. Vrednost doslej opravljenih del je 260 milijonov din: manjka še cca 120 milijonov din. V gradnji je tudi nov dijaški dom v vrednosti 96,7 milijonov din. Postopno se nadaljuje tudi stanovanjska izgradnja, in sicer stolpič v naselju 4. maj, v Vasi in Podpreski poslovno stanovanjski zgradbi, izgrajene pa so bile tudi tri montažne hiše za Rome. Na področju infrastrukture je bil letos moderniziran odsek ceste Brezovica — Stari trg, v gradnji pa je odsek ceste Loški potok — Lazeč. Vrednost letos opravljenih del na teh odsekih bo 162 milijonov din. Po hudem neurju v lanskem letu so bili letos obnovljeni mostovi Plešce — Strojiči, Bezgarji in Srebotnik, trenutno pa poteka obnova glavnega mostu čez Rinžo v Kočevju, obnovljena je cesta na Trdnjavo in urejeno križišče proti Tekstilani. Pri teh delih moramo omeniti velik prispevek delovnih ljudi, ki po sporazumu združujejo sredstva občanov, ki sodelujejo z delom in brezplačnim odstopom zemljišč, ter enot JLA, ki tudi sodeluje pri izgradnji cest, vodovodov in telefonskih kablov. Na področju vodopreskrbe je bil letos zaključen vodovod Lazine-Smuka-Stari log, vodovod Mozelj in še nekateri drugi vodovodi, pričela pa se je izgradnja vodovoda v Loškem potoku, ki bo napajal tudi Dra-garsko dolino. Kljub velikim vlaganjem pa bo potrebno še prispevati za nemoteno vodo-preskrbo in tudi za odpravo cestne nerazvitosti. Navedel sem nekaj težav in pozitivnih premikov v občini Kočevje. Ocenjujemo, da smo v lanskem in letošnjem letu napravili korak naprej in se premaknili z mrtve točke, ki je nastala v začetku tega srednjeročnega obdobja. V teh dneh pripravljamo nove plane za naslednje srednjeročno obdobje, pozitivni dosežki tega obdobja pa nam bodo dobra osnova za start v naslednje obdobje. Današnje praznovanje je namenjeno tudi svečanemu podpisu listine o pobratenju med občinama Rab in Kočevje. Zbori obeh občinskih skupščin so sprejeli o tem soglasen sklep. Pobudo, da bi se pobratila z eno občino v SRS, je izrazila občina Rab odboru rabskih internirancev, ki deluje pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije. Ta odbor je predlagal, da bi se pobratile KS Draga iz občine Kočevje in KS Kampor iz občine Rab, ker je bilo med vojno sorazmerno največ krajanov iz Drage interniranih na Rab, na območju KS Kampor pa je bilo med vojno fašistično koncentracijsko taborišče. Podobno je odbor predlagal, da se pobrati občina Kočevje in občina Rab. Krajevni skupnosti sta se pobratili 15. septembra letos. Prepričani smo, da s tem krepimo bratstvo in enotnost, skrbimo za negovanje revolucionarnih tradicij in da bomo okrepili gospodarsko in drugo sodelovanje med občinama. Sodelovanje pa bo trajnejše, če se bomo aktivno vključili v vse oblike sodelovanja predvsem mladi. Prihod delegacije iz pobratene občine Rab v Kočevje Nadalj. na 2. str. IZ VSEBINE: : i\ srn ■ , j 2 ■vrajevna skupnost Kampor-občina Rab in krajevna skupnost Draga-občina Kočevje sta 15. septembra 1985 podpisa« listino o pobratenju - 25 let Itas Kočevje " do s“"“ 06 Koip< :;4t ' ,,,14: ■ iifSS' .. i* : Jr * Centralna toplarna LIK ter nov parovod - Ob otvoritvi restavracije Jezero v Kočevju - Zgodovina gozda f ^ 5S’‘"<:I'S'^;''S¥::'1'"4!S' li:;..' > ; ' ' - Jubilej narodnega heroja Silnega ■ Športne novice C„ Sokolski dom - Šeškov dom - 3 3 4 4 6 7 8 11'IS 1 kečmke » -----------------------------------novice--------- Krajevna skupnost Kampor-občina Rab in krajevna skupnost Draga-občina Kočevje sta 15. septembra 1985 podpisali listino o pobratenju Rab - otok sonca, morja in spokojstva. Lepotec kvarnerskega otočja in Jadrana. Ves obdan z zelen -jem, napaja ga več kot 200 bistrih izvirov, ki pritečejo pod morsko gladino izpod Velebita. Na tem otoku so italijanski fašisti postavili uničevalno taborišče v kraju Kampor v drugi polovici julija 1942 v času roške ofenzive, z namenom da uničijo uporniško gibanje Slovencev in Hrvatov na ozemlju od Ljubljane do Reke. Ko pal je mrak na domovino, po vseh vaseh so jih lovili in sem gonili kol živino: ker so svoj rodni dom ljubili umirati so na Rab prišli (iz pesmi Iga Grudna: Umirajoči) Interniranci na Rabu so bili v glavnem kmečki ljudje iz najpa-sivnejših krajev Slovenije in Hrvaške. Okupator je med ofenzivo v juliju in avgustu polovil kmete pri delu po poljih, travnikih, gozdovih. Vasi so okupatorji skratka spraznili. Aktiviste so pobili. Vasi so zažgali. Vse to so interniranci morali gledati. S tem so jim hoteli vtepsti strah in prepričanje, da je partizanska vojska uničena in osvobodilno gibanje v kali zatrto. »Okrog 15.000 internirancev, med njimi veliko dojenčkov in otrok ter starejših bolnih ljudi, so postavili na golo zemljišče pod že odpisane šotore. Dostikrat so morali posekati nedozorelo koruzo in vinsko trto z nedozorelim grozdjem. Svečani podpis listin o pobratenju krajevne skupnosti Kampor in Draga. Listine sta podpisala za KS Kampor Zvonko Guščič in za KS Draga Ferdinand Katern. Predsednik KS KAMPOR tov. tov. Ferdinand Katerna. V taborišču so komunisti prebujali obupane ljudi. V začetku januarja 1943 je bil ustanovljen odbor OF. Spomladi je že bil organiziran ilegalni bataljon, ki je mobiliziral taboriščnike. Ti so goloroki razorožili 2.200 italijanskih vojakov. Rabska brigada je pred odhodom v Slovenijo izvedla še desant na Cres in Lošinj. Že septembra 1943 je Rabska brigada štela 1.700 borcev in je nadaljevala pot proti Sloveniji. Pozneje so Rabsko brigado dodelili utrjenim brigadam v Sloveniji. Kamporska zemlja je globoko prepojena s solzami preživelih internirancev in solzami tistih, ki groze koncentracijskega taborišča niso doživeli, pa zaradi ljubezni in spoštovanja do svojih Zvonko Guščič (desni) pozdravlja vodjo delegacije KS DRAGA je bil sprejem. Krajani KS Kampor so v narodnih nošah s kruhom in soljo pričakali goste iz KS Draga. Potem so domačini sprejeli gostitelje na privatne domove, da so se medsebojno bolj spoznali. V popoldanskem času so domačini in gostitelji iz Drage najprej položili vence k spomeniku v Kamporu na pokopališče, kjer je navzočim spregovoril tov. Jože Jurančič, sekretar partijske organizacije v taborišču in komisar Rabske brigade. Nato je bilo tovariško srečanje. dragih prihajajo na Rab, da iščejo v Spominskem Gaju sled za njimi, ki se je izgubila v množici imen. Družbeno politične organizacije krajevne skupnosti Kampor so pred enim letom zapisale v statut KS in sprejele odlok, da se 11. SEPTEMBER - DAN OSVOBODITVE INTERNIRANCEV od italijanskih fašistov, označuje kot dan krajevne skupnosti Kampor. V lanskem letu je krajevna skupnost Kampor podala predlog v skupščini, da se pobrati z eno od KS iz bratske republike Slovenije, iz katere je bilo relativno največ ljudi ter žrtev v zloglasnem taborišču Kampor. Predlog sta občinska zveza borcev in občinska konferenca SZDL Raba posredovali ustreznim republiškim organom SR Slovenije. KS Kampor je v kratkem dobila odgovor iz republiških Listino sta podpisala predsednik KS Kampor tov. Zvonko Guščič in predsednik KS Draga tov. Ferdinand Katern. Ob slovesu podpisovanja listine o pobratenju so bili prisotni tudi predstavniki DPO in skupnosti iz obeh občin — Raba in Kočevja. Po končani slovesnosti je predsednik OKK SZDL tov. Mikelič Ivica čestital krajevnima skup-nostima in zaželel trajno sodelovanje. Po končanem slovesu pa je nastalo splošno razpoloženje ob pesmih in igrah domačih folklo- i.r' ristov in folkloristov gostov, katere je vodil tov. Cveto Križ, , ijf iv. ,*9Kf I! ki je kot devetletni otrok preži- n ii '^BEm ^E Njegov M I jen je v taborišču. j Tako sta pobratena dva kraja, ^" f ■ J dve krajevni skupnosti, ki imata, Jnt ^ veliko skupnega ter želita naprej skupno graditi. Krajani obeh krajev so se skupno borili proti L to, da to dva lepa kraja — dva bisera: eden morski, drugi PKibkOr 8OI"ski, oba kraja sta obdana z gJJBEU- 9 zelenjem, oba kraja imata naj- V spominskem gaju Kampor so delegacije položile vence žrtvam V medu svim narodima svijeta. U ime te čovječnosti, dobro nam došli-kao naši dragi prijatelji. U Kočevju, 3. X. 1985. godine. 25 let Itas Kočevje HUUUVSUC A novice. Z letošnjim letom se končiče petindvajset let obstoja in rasti delovne organizacije ITAS Kočevje. V kratki, a burni poti razvoja, je ITAS doživljal vzpone in padce, a ostal je in še vedno ostaja nosilec razvoja kovinsko predelovalne industrije v občini. Z odločbo Občinskega ljudskega odbora Kočevje je bilo 24. 12. 1959 ustanovljeno podjetje ITAS Kočevje - industrija transportnih sredstev in opreme, 2. 2.1960 pa je bilo vpisano v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. H Ob koncu leta 1959 je v Kočevju obstojalo podjetje DOM, katerega ustanovitelj je bilo Splošno gradbeno podjetje ZIDAR Kočevje. Ukvarjalo se je z obrtniško uslužnostno dejavnostjo, izdelavo specialne kovinske in gradbene opreme, predvsem za potrebe gradbenega podjetja Zidar. Istočasno je v sklopu prevozniškega podjetja AVTO Kočevje delovala kot samostojna enota ključavničarska servisna delavnica STOJNA, ki je bila usmerjena v popravila cestnih vozil. Prav tu so zametki in prvi začetki izdelave avtomobilskih prikolic in ostalih cestnih vozil. Montažna linija v proizvodnji Na pobudo gospodarskih dejavnikov je bila izvršena integracija obeh obratov dveh različnih matičnih podjetij, ki sta delovala na sedanji lokaciji ITAS. S to združitvijo so bili postavljeni temelji vse bodoče dejavnosti in razvoja, ki segajo vse do današnjih dni. Novo ustanovljeno podjetje je bilo usmerjeno v dve glavni proizvodni smeri: v cestno priključna vozila ■n nadgradnje ter v opremo za gradbeništvo. . V prvem letu razvoja je podjetje izdelovalo predvsem stabilne silose za cement kapacitete |0 - 24 t, ki jih je naredilo kar 147 ter prikolice in polprikolice 12 - 14 t, ki jih je naredilo 66. Izdelalo pa je tudi nekaj prevoznih silosov za cement in prvo delilno zvezdo, t. j. betonarno. Zaposlovalo je 215 delavcev, °Prema pa je bila skromna, le °sem stružnic, ena žaga, dva skobelnika, osem varilnih agregatov, en rezkalni stroj in trije ''italni stroji. Najmočnejše transportno sredstvo pa je bil vprežni voz s konji. V začetku leta 1960 je pogorela mizarska delavnica in vajeniška delavnica z vso opremo. Dbjekti, s katerimi je ITAS razpolagal, pa niso ustrezali niti po razmestitvi niti ne po velikosti in kvahteti. Tako se je ITAS v letu 1961 odločil, da gre v investicijo, ki jo je v naslednjih letih skoraj v popolnosti realiziral. Zgrajeni proizvodni prostori še danes tvorijo jedro t. i. starega ITAS, prostori pa so se povečali kar za dvainpolkrat na 8000 m2. Obdobje do leta 1965 predstavlja čas, ko se je podjetje z velikimi koraki razvijalo v industrijsko organiziran kolektiv z vsemi značilnostmi industrijskega načina proizvodnje in prehodom iz ročnega na strojna dela. Mejniki in zanimivosti iz tega obdobja so: — v letu 1961 nabavljen prvi stroj za zvijanje pločevine, ki pa je bil montiran kar v posebej prilagojeno jamo, ker dvigal ITAS še ni imel. Istega leta je bil realiziran tudi prvi izvoz v Urugvaj - 10 prikolic P—14. - V letu 1962 so bili zmontirani prvi silosi na vagone, ki so bili v podjetje pripeljani po cesti. Istega leta je bila zmontirana prva pretovarna postaja za cement v Gružu pri Dubrovniku iz osmih 300 t silosov in nabavljena prva kasusel stružnica. - V letu 1963 je bil ravzit avto-mešalec 2 m3 na TAM, avto-mešalec 3 m3 na FAP in prve kiper prikolice PK-18 — V letu 1965 so bili nabavljeni prvi viličarji. Poleg neposredne proizvodne dejavnosti so dobivale svojo obliko in pomen tudi spremljevalne funkcije neposredne proizvodnje: razvoj no-konst rukcij ska služba, kontrola kakovosti, servis, priprava dela, varstvo pri delu... Svojo obliko in pomen je začelo dobivati tudi delavsko samoupravljanje. Prvi delavski svet je bil izvoljen leta 1962, ko je podjetje bilo še v izgradnji, imel pa je predsednika in osem članov. Predsednik prvega DS je bil Miro Vukelja, predsednik upravnega odbora pa Janez Mate. V začetku sedemdesetih let je Rudnik Kočevje že planiral prenehanje obratovanja; 1971. je bil izdelan investicijski program za razširitev proizvodnje, predvsem zaradi zaposlitve rudarjev že ugašajočega rudnika. V letu 1972 izveden referendum je združil Rudnik rjavega premoga in ITAS v skupno delovno organizacijo ITAS. Rudnik je v začetku posloval kot samostojen obrat, pozneje kot temeljna organizacija, v začetku leta 1978 pa je prenehal z obratovanjem. Vsi delavci rudnika pa so našli zaposlitev v ITAS, saj je v letu 1972 realizirana investicija povečala proizvodne prostore še za nadaljnjih 4500 m2. Dograjeni so bili tudi upravni prostori in urejeno je bilo vprašanje družbene prehrane. Prostori bivšega rudnika pa so se usposobili in preuredili v invalidske delavnice in izobraževalni center. S ponosom lahko trdimo, da smo poskrbeli za naše delovne invalide, ki jih je okrog 100, najbolj v dolenjski regiji, če ne v celi Sloveniji. Proizvodnja se je z omejeno razširitvijo bistveno reorganizirala ter modernizirala; ločili smo izdelavo sestavnih delov od montaže in finalizacije izdelkov. Obenem je ITAS osvajal nove proizvode. Odkupil je licenčne pravice za izdelavo cistern za prevoz sipkih materialov od firme Spitzer in licenčne pravice za proizvodnjo avtomešalcev za prevoz betona od firme Stetter in tako nadgradil v lastni kostrukciji zastavljen in delno razvit proizvodni program. Osnovna smernica dolgoročnega razvoja ITAS je bila namreč »beton«, in to od nastanka osnovnih sestavnih delov pa do uporabe, druga pa oprema za cestni transport. Ena in druga sta bili s tem zaokroženi, saj smo tedaj proizvajali različne tipe prikolic, polprikolic, kiperpriko-lic in nadgradenj kamionov, cisterne za sipke materiale vseh vrst, pnevmatsko opremo za pretovor, silose, betonarne, avtomešalce in betonske pumpe. Vzporedno z gospodarskim razvojem se je vnaprej razvijalo in krepilo delavsko samoupravljanje, družbenopolitično delo, pa tudi kulturno rekreativna dejavnost delavcev. Delovna organizacija je preko vseh razvojnih faz prerasla v srednje veliko organizacijo združenega dela s tremi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb. Nenehno pa je bil prisoten problem pomanjkanja strokovnih kadrov. Mejnik v novejši zgodovini predstavlja leto 1978, ko je bil položen temeljni kamen za bodočo tovarno opreme za kmetijstvo in živinorejo v Pirčah v Kolpski dolini. Dve leti pred LET Dan kovinarjev - Itas 10. 10. 1985 Svečana seja ob 25-letnici obstoja. tem, avgusta 1977, se je izobli- zacijo, ki si je zastavila delo-kovala ideja, ki so jo podprli vsi vanje na novih temeljih. Obe-družbenopolitični organi in orga- nem teče cel kup aktivnosti, in nizacije občine Kočevje, da to tako na izboljšanju proizvod- ITAS prevzame nase tudi investicijo na obrobnem nerazvitem področju občine Kočevje. Krajevna skupnost Kostel je v letu 1979 ravno na Dan mladosti dobila novo sodobno opremljeno tovarno, ki je postala tretja temeljna organizacija ITAS, saj je medtem rudnik prenehal obratovati. ITAS je dosegel tedaj vrh v svojih proizvodnih uspehih, zaposloval je 1000 ljudi, vlagal tako v kadre kot v družbeni standard in opremo. V naslednjih letih pa so vplivi stabilizacije, sprememba investicijske politike in cenovna nesorazmerja pretresla celo verigo proizvajalcev industrijske opreme in investitorjev in tako posredno tudi ITAS. Kljub temu še naprej posodabljamo svojo proizvodnjo, vpeljujemo sodobno strojno obdelavo z nakupi sodobnih numerično krmiljenih strojev, s prestrukturiranjem in vpeljavo novih vej proizvodnih programov pa se prilagajamo trgu. Spremenili smo tudi svojo samoupravno organiziranost in prešli v enovito delovno organi- nega programa kot pri nastopanju na trgu, delu v proizvodnji in izpopolnitvi samouprave. V okviru občine in regije preizkušamo izpolniti svoj del pri reševanju problemov. V ITAS je do sedaj delalo že 3150 ljudi, sedaj pa zaposluje 860 delavcev. Sami smo izobrazili preko svojega izo- braževalnega centra in s štipendiranjem preko 500 KV delavcev, delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Štipendiramo pa 130 učencev in študentov. Samo družbenih stanovanj smo zgradili preko 260, obenem pa vzpodbujali tudi individualno gradnjo. O tem, kaj bo ITAS jutri, pa kdaj drugič, ko bodo zastavljene aktivnosti že dale sadove. Vidič Darko Centralna toplarna LIK ter nov parovod PRIZADEVANJA ZA IZVOZ. Na sliki: polprikolica ITAS PP—20 CON—K za prevoz kontejnerjev s čelnim sistemom kipanja. Cesta od Brezovice do Starega trga ob Kolpi posodobljena 5. oktobra so v Poljanski dolini ob Kolpi slovesno predali namenu skoraj 10 km dolg cestni odsek od Brezovice do Starega trga ob Kolpi. Otvoritev je bila pravi praznik krajanov te doline, saj so na cesto čakali kar 40 let. Poljanci upajo, da se bo z novo cesto dolina pričela hitreje razvijati in da se bo izseljevanje iz nje ustavilo. Sredstva za posodobitev ceste (153 milijonov dinarjev) sta zbrali mejni občini Kočevje in Črnomelj, krajani pa so brezplačno odstopili zemljišča in tudi sicer s prostovoljnim delom pomagali, kjer je bilo to potrebno. Poljanska dolina se je tako odprla proti Črnomlju, še naprej pa ostaja brez spodobne cestne povezave z občinskim središčem Kočevjem. Kaže pa, da se bo v prihodnosti nekaj premaknilo tudi v tej smeri saj je že pripravljen projekt za modernizacijo odseka med Brezovico in Knežjo lipo ter nato proti Mozlju. Po predračunu iz februarja preteklega leta naj bi stroški za ureditev 4 km dolgega cestnega odseka zaradi zahtevnosti terena znašali kar 225 milijonov dinarjev. Zaenkrat še ni jasno, kako zbrati ta denar. Poljanci bodo torej še nekaj let brez asfaltne povezave s Kočevjem. Seveda pa to dejstvo ne zmanjšuje pomena nove ceste med Brezovico in Starim trgom. Najpomembnejše je namreč, da se je modernizacija cest v tem delu kočevske občine pričela, zaostrene gospodarske razmere pa seveda ne dopuščajo, da bi cesto Kočevje-Črnomelj modernizirali naenkrat. toplarna LIK Kočevje V okviru praznovanja občinskega praznika so 4. oktobra v delovni organizaciji LIK slovesno predali namenu prvi del prve faze centralne toplarne. To je osnova bodoče kočevske komunalne energetike. Centralna toplarna je za Kočevje pomembna vsaj zaradi dveh stvari: prvič-končno se je pričel graditi sodoben energetski sistem, drugič-kotle v novi toplarni bodo kurili izključno z lesnimi odpadki, kar bo zmanjšalo odvisnost mesta od drage uvožene energije. Cena tako pridobljene tehnološke pare je 5 dinarjev za kilogram oziroma za 40 % je cenejša od one, kjer kotle ogreva mazut. Poleg toplarne so predali namenu tudi nov parovod, ki iz delovne organizacije LIK dovaja tehnološko paro Melaminu in Tekstilani. S tem pa še ni zaključena prva faza bodočega energetskega sistema. Drugi del prve faze, ki je že v izgradnji, namreč predvideva deponije in sekalno postajo, s čimer si bo toplarna zagotovila tudi rezerve kuriv, to je odpadkov. Druga faza tega za Kočevje pomembnega projekta predvideva postavitev še ene kotlovske enote, s katero bi zagotovili vse tehnološke potrebe prej omenjenih delovnih organizacij, hkrati pa bi se sprostile kapacitete Melaminu, ki skrbi za ogrevanje nekaterih stanovanjskih naselij v mestu. Tretja faza, ki se spogleduje z letom 2000, pa predvideva novo kotlovsko enoto v bližini kemične tovarne. Ta postaja pa naj bi ogrevala vsa družbena stanovanja ter številne druge objekte v mestu. Mojca Skender Svečanost ob Mojca Skender ob Kolpi. Novice z besedo in sliko I Ob otvoritvi restavracije JEZERO v Kočevju Ob letošnjem prazniku občine Kočevje so podelili tudi dve delovni odlikovanji Predsedstva SFRJ. Dobila sta ju: Janez liering in Brane Marinčič. Na fotografiji: predsednik občinske skupščine Jože Novak (desni) podeljuje visoko državno odlikovanje Branetu Marinčiču. Med dobitniki letošnjih občinskih priznanj je tudi župan pobratene občine Dolina pri Trstu Edvin Švab (na fotografiji desni), ki je prejel plaketo Zbora odposlancev slovenskega naroda. Kočevska občina je pobratena z občino Dolina že od leta 1971 in z njo že vrsto let uspešno sodeluje na mnogih področjih. Udeležba na literarnem večeru ob prazniku občine Kočevje je presegla vsa pričakovanja. Na njem je pesnik in pisatelj Jože Snoj prebral več pesmi iz svoje pesniške zbirke »Žalostinke za očetom in očetnjavo«, nato pa se je še pogovarjal s poslušalci o položaju v kulturi danes. Literarni večer je bil 1. oktobra v prodajalni Državne založbe. Predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Marjan Orožen je 27. septembra obiskal Kočevje, kjer se je najprej pogovarjal v LIK o položaju v tej delovni organizaciji, nato pa še s predstavniki Kmetijskega gospodarstva Kočevje (na fotografiji). Pogovorom so prisostvovali tudi člani občinskega političnega aktiva ter predstavnik Medobčinskega sveta ZS ljubljanske regije Ivo Miglič. W m Govor direktorja DO OPREMA Kočevje Lojzeta Eržena Dovolite mi, da vas ob praznovanju 42-obletnice zasedanja Kočevskega zbora, na katerem so bili postavljeni temelji Slovenske državnosti in ob novi delovni zmagi, ko odpiramo in izročamo svojemu namenu restavracijo »Jezero« tu na Trdnjavi in proizvodno skladiščno halo na Tomšičevi cesti prisrčno pozdravim in zaželim prijetno tovariško srečanje med našimi člani kolektiva, predstavniki družbeno političnega življenja in nekaterimi poslovnimi partnerji, s katerimi širše sodelujemo in so danes tu med nami. Kot je znano, in kar je bilo že večkrat poudarjeno, so se sedanje TOZD v sestavu delovne organizacije razvile iz bivših obrtnih delavnic mizarstva, sedlarstva, tapetništva, pleskarstva, steklarstva ter priključitvijo Usluge Rudnik in gostinskega podjetja Rudar. Program razvoja je bil postavljen že pred leti po dejavnostih, ki jih posamezna TOZD opravlja, tempo razvoja pa je bil odvisen predvsem od plasmaja proizvodnje in doseženih finančnih efektov. Oprema Kočevje ima v programski usmeritvi tri glavne dejavnosti razvoja, in to v TOZD Sintep-proizvodnja različnih platen na bazi PVC, kon-fekcioniranje teh platen, ter proizvodnja plastizolov, v TOZD Lesna predelava-proizvodnj a laboratorijske opreme, razrez lesa ter proizvodnja raznih izdelkov po naročilu, ter v TOZD Usluga kjer je poleg uslužnost-nih dejavnosti in zaključnih del v gradbeništvu (pleskarstvo, steklarstvo, fasadarstvo itd.) še delno gostinsko - turistična dejavnost. Ustrezen proizvodni program je omogočil dokaj širok plasma izdelkov, to pa je narekovalo in omogočilo tako hiter tempo gradnje in modernizacije proizvodnih kapacitet. V TOZD Sintep je z dograditvijo te proizvodno skladiščne hale, ki meri 750 m2, na novo zgrajenih 3900 m2 delovnih površin, nabavljena ustrezna moderna oprema in bo z nakupom kombiniranega stroja za proizvodnjo finejših platen ter lakiranje podana osnova za nemoteno delo naslednjih desetih letih. V nakup so vključene tudi čistilne naprave za zaščito okolja. Prav tako je v TOZD Lesna predelava. V preteklem obdobju je bilo adaptiranih in na novo zgrajenih 3500 m2 delovnih in skladiščnih površin, sedaj pa sta tu nasproti v izgradnji dva objekta s koristno površino 6920 m2. Hkrati pa je delno že kupljena, delno pa v nabavi moderna strojna oprema, ki bo omogočila, da se TOZD z dograditvijo še nekaterih pomožnih objektov in naprav razvije v moderno tovarno laboratorijske opreme. Obenem pa moram poudariti da nam narekuje tak obseg in tako nagel razvoj dogovor o sodelovanju z nekaterimi partnerji v Zapadni Nemčiji, Italiji in Avstriji, in to v obeh navedenih dejavnostih, hkrati pa možnost plasmaja na vzhodnih tržiščih ter tudi na tržiščih nekaterih azijskih držav. TOZD Usluga je omejen v razvoju uslužnostnih dejavnosti v gradbeništvu, vse kar pa mu daje elga objekta, ki ga danes odpiramo, vse pogoje ravzoja na gostinsko turističnem področju. Adaptacija objekta in opremljenost je kvalitetna ter ustreza zahtevam, da restavracija služi kot baza za vključitev v ureditev kompleksa jezera in bližnje okolice. Za ureditev brežin, kopališča, spremljajočih objektov ob jezeru, okolice in športnih objektov je v izdelavi študija, ki bo dana v diskusijo v najkrajšem času. Po dokončni potrditvi študije se bo pristopilo k načrtnemu urejanju kompleksa. Oprema se bo vključevala v ureditev po svojih možnostih, vsekakor pa vabi vse zainteresirane, da se nam pridružijo kot partnerji ali kako drugače -obliko bomo že našli, da se kompleks čimprej uredi. Restavracija je odprtega tipa; v njej bomo nudili jedila in pijačo, zato vas vabimo, da nas čim pogosteje obiščete. Dosedanjo izgradnjo objektov smo financirali pretežno iz lastnih sredstev, za dokončanje zastavljenih programov pa nam bodo potrebna dodatna sredstva bank in sovlagateljev — poslovnih partnerjev. Zato prosimo za razumevanje. Delovna organizacija zaposluje sedaj 249 delavcev. Do 30 let starosti je 85 delavcev, od 30 — 45 let starosti 90 delavcev, 45 - 50 let 39 delavcev in nad 50 let 35 delavcev. Iz tega sledi, da je kolektiv sorazmerno mlad. Po strokovni izobrazbi je 115 priučenih delavcev, polkvalifici-ranih 12, kvalificiranih in visokokvalificiranih 84, s srednjo šolo 24 in višjo šolo 5 delavcev. Hkrati sodelujemo s 14 večjimi zunanjimi kooperanti družbenega in zasebnega sektorja. Povprečni OD so znašali ob polletju 43.850,- din. V naslednjem obračunskem obdobju predvidevamo povprečje 50.000,-din. Celotni prihodek je v letu 1984 znašal 2,635.000.000,- din, ostanek v skladih oz. za sklade 688.000.000,- din. za leto 1985 predvidevamo celotni prihodek v višini 3,432.700.- din ter ostanek za sklade 645.200.000,-din. Iz predhodnega sledi, da je ob takem obsegu proizvodnje in tako naglem razvoju organiza- Pozdravni govor Alojza Eržena, direktorja Proizvodnega podjetja OPREMA Kočevje, na svečanosti ob izročitvi proizvodno skladiščne hale in restavracije »JEZERO« svojemu namenu. Zgodovina gozda Gozdnogospodarsko načrtovanje v novi Jugoslaviji _________ V prvih letih po drugi svetovni vojni ni bilo časa za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov. Obnova dežele je zahtevala veliko lesa, še več pa smo izvažali. Velikanske sečnje v gozdovih so tja do leta 1950 zapustile v gozdovih često nepopravljivo škodo še posebno zaradi nestrokovne izvedbe. Ze samo stanje gozdnih sestojev je zato po letu 1950 terjalo načrtnejše delo v gozdovih. Prvi korak k temu je bil storjen z uvajanjem gozdarske zakonodaje in razdelitev vseh slovenskih gozdov na gozdnogospodarskega območja. Počasi se je v gosdarstvu nazaj uveljavil nekdanji red, ki so ga bili gozdarji sicer navajeni. Izdelava gozdnogospodarskih načrtov seje najprej začela za družbene gozdove in nekaj kasneje tudi za zasebne, ki jih je v Sloveniji kar dve tretjini, pa poglejmo kaj je potrebno za izdelavo gozdnogospodarskega načrta in kaj vse ta vsebuje. Najvišje občinsko priznanje in sicer plaketo in nagrado Jožeta Seška je na svečani seji ob občinskem prazniku prejel znani družbeno-poli-tični delavec Ignac Kamičnik. Ostala priznanja so prejeli: plaketo Jožeta Seška delovna organizacija INKOP, plaketo Zbora odposlancev slovenskega naroda Edvin Švab, župan pobratene občine Dolina pri Trstu, in Danilo Vučič, direktor Avta Kočevje, javno priznanje občine Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava in Prostovoljno gasilsko društvo Vas-Fara, spominsko plaketo pa OO ZZB NOV Vrbovško, družbeno-politične in delovne organizacije v KS Srbske Mora vice in Stefan Horvat iz Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava. Vsako gozdnogospodarsko območje se je razdelilo na gozdnogospodarske enote. Na Kočevskem so najbolj značilne takšne enote Stojna, Grintovec, Vrbovec, Rog, Mozelj itd. Te enote, ki so velike od 2000 — 4000 ha, se je razdelilo na oddelke, ki so veliki od 20 — 40 ha. Načrt za gozdnogospodarsko enoto se ponovno izdela (=revizija) vsakih 10 let in zato se ne more za vsako revizijo načrta ugotoviti lesno zalogo po drevesnih vrstah, prirastek lesa, izračuna možno sečno količino lesa ali etat ter določi vse smernice za gospodarjenje z gozdovi. Smernice določajo predvsem: - končni cilje gospodarjenja z nekim gozdom, ki ga želimo doseči in se izraža v višini lesne zaloge in razmerju drevesnih vrst - vmesne cilje, ki omogočajo dosego tega končnega cilja (mednje štejemo: podatke in napotke za obnovo gozda, negovalna dela, načine, sečnje, spravila, uravnavanje odnosov gozd — divjad, mrežo gozdnih prometnic, varstvo gozdov itd.). Vsi napotki se zapišejo za vsak gozdni oddelek posebej in seveda tudi skupaj za gozdnogospodarsko enoto in območje. Na terenu se z rdečimi črtami in številkami označijo oddelki, izrišejo se karte z vsemi podrobnostmi in zberejo vsi potrebni podatki. Pri obdelavi podatka veliko pomaga računalnik, ki opravi največ zamudnega dena. Končno se napisano in izračunano zapiše v ustrezne obrazce in uredi v zahtevani obliki. Na koncu predstavlja desetletni gozdnogospodarski načrt več kar debelih knjig in debelo mapo kart. Sestavni del vsakega načrta pa je podrobna raziskava pogojev rasti nekega gozda, ki jo podaja raziskava gozdnih združb in tal, na katerih te rastejo. Če ne bi našega gospodarjenja z gozdovi temeljili na naravnih danostih, potem bi bilo vse gospodarjenje negotovo. Samo to, kar je ustvarila narava v tisočletjih, zagotavlja trajnost gospodarjenja z gozdovi. Vsak gozdnogospodarski načrt potrdi posebna komisija Izvršnega sveta SR Slovenije. Ko je potrjen, se mora vse, kar je v njem določeno, tudi narediti. Poseben del načrta je zato gozdnogopodarska evidenca, v katero se zapisuje vse, kar se naredi v posameznem letu trajanja načrta. Ob izteku načrta po desetih letih so podatki te evidence zelo dragoceni napotki za delo vnaprej in kontrola minulih posegov v gozdove. Iz povedanega sledi, da so vsa dogajanja v gozdovih vnaprej predvidena, pa čeprav imam0 opraviti z naravo, ki je čest° nepredvidljiva. Gozdar zat° potrebuje kar najbolj obsežno znanje o delovanju narave-katero usmerja in izkorišča prl svojem delu. Izdelava gozdnogospodarskega načrta in njegova izvedba na terenu ni možna brez znanja-Ni čudno, če v gozdovih dela cela četa gozdnih delovodij, goZ' darskih tehnikov in inženirjev. Minili so časi, ko se je menil0; da gozd raste sam, gozdar pa le*1 pod bukvijo. Trajna gozdna pr°' izvodnja in zadovoljevanje tu°i drugih koristi, ki jih družba p11 čakuje od gozda, zahtevata celega človeka z bogatim znanjem o naravi pa tudi strojih. k se v gozdovih uporabljajo. Čest se človeku po robu Pos.tily narava, ker je z njo nepravim ravnal. Tak primer je izumiranj gozdov v Evropi, ki tudi Slove niji ni prizaneslo. Taki pojavi P* zahtevajo še dodatne ?.aP ja gozdarjev, ki si samo želijo, bi bili pri tem uspešni. .v Antnn Prelesnik cije kolektiv vlagal ogromne napore zlasti pa vodstveni in vodilni kader, da je vse to lahko obvladoval. Vsi zaposleni smo se zavestno odločili, da je potrebno ustvarjeni dohodek čim racionalnejše naložiti v izboljšanje delovnih pogojev, ter razširitev in modernizacijo proizvodnih kapacitet. S tem zagotavljamo socialno varnost zaposlenih ter možnost zaposlovanja bodočih generacij. To je naš osnovni cilj. Za požrtvovalno delo smo prejeli vrsto priznanj med drugim tudi bronasto jelko KS Koč. mesto. Ob tako naglem razvoju smo nekoliko zanemarili kadrovsko politiko, zlasti na nekaterih strokovnih področjih. Zato je pred nami naloga, da še v teku tega leta pripravimo ustrezni program bodoče organizacije. Predvsem je potrebno pridobiti kader za razvojno službo, plan in pravne zadeve ter s tem zagotoviti nadaljnjo prosperi-teto, obenem pa sedanje nosilce Najstarejši delavec OPREME, tov. CIRIL POGORELEC je prerezal trak in s tem simbolično izročil objekt v upravljanje delavcem. Novinar Jože Primc ukrepal Ob otvoritvi restavracije »JEZERO« - OPREMA TOZD Usluga je prišlo ob samem svečanem trenutku simbolične izročitve objekta do majhnega zapleta. Ko bi moral najstarejši delavec Opreme tov. Ciril Pogorelc prerezati trak, ni in ni bilo mladenke s škarjami na pladnju. Novinar Jože Princ je imel pripravljen foto aparat. Ko je videl nastali zaplet, je mirno segel v žep, izvlekel ribiški nož (je strasten ribič) in ga ponudil. Trak je bil prerezan in gostje so vstopili v restavracijske prostore. Trenutek za tem je v krogu prijetne družbe Vladimir Gašparac dejal: »No vidiš, Jože, pa si le enkrat v svoji dolgoletni novinarski karieri napravil nekaj takega, za kar te ne bo nihče kritiziral.« Sledil je splošni smeh in nadaljeval se je razgovor v resnično lepih prostorih restavracije. A. C. kočevske • -novice razvoja razbremeniti, ker takega tempa ne bodo mogli več dolgo vzdržati. Objekt na Tomšičevi cesti je bil zgrajen v rekordnem času, ta restavracija pa nikakor ni in ni bila končana. Bilo je sicer vrsto objektivnih vzrokov, precej pa je bilo negativnega. Upajmo, da bo v prihodnje boljše. Dovolite, da se ob tej priliki v imenu kolektiva in svojem imenu izrecno zahvalim Izvršnemu svetu, Oddelku za gospodarstvo, vsem inšpekcijskim službam SO Kočevje, zemljiški skupnosti, SDK Kočevje, LB PE Kočevje, družbeno političnim organizacijam, Elektro Kočevje, SIS za komunalno in cestno dejavost, KS Šalka vas in ostalim za razumevanje in vsestransko pomoč pri našem naglem razvoju. Obenem moramo dati vse priznanje delovnemu kolektivu in vsem sodelavcem za požrtvovalno in nesebično delo, kajti le z združenimi močmi je bilo možno doseči dosedanje uspehe. Prav tako gre zahvala mojim predhodnikom-! omsiču, Arku in pokojnemu Kavčiču, ki so postavili določene osnove sedanjega razvoja. Kočevje, dne 2. 10. 1985 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje razpisuje na podlagi 9. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 38/82, 34/83 in 2/85), naslednji NATEČAJ za uvrstitev na prednostni vrstni red za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost Natečaj se razpisuje za uvrstitev na vrstni red za družbena stanovanja, ki se bodo izpraznila v roku 1 leta od pričetka veljavnosti vrstnega reda za upravičence po tem natečaju. Razpisni pogoji: 1. Upravičenci za uvrstitev na vrstni red za dodelitev stanovanja, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, so občani in družine z nižjimi dohodki, ki redno plačujejo stanovanjski prispevek SSS občine Kočevje, in sicer: a. občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD in DS; b. občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, starejši za delo nesposobni občani; c. mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok, ki živijo v težkem gmotnem položaju, če skupni čisti mesečni dohodek na S člana gospodinjstva ne presega 50 % mesečnega povprečnega S čistega osebnega dohodka delavca v SRS v letu pred natečajem (za ! mlado družino se šteje, če imata zakonca najmanj enega otroka, da zakonca ne presegata 30 let starosti in da je največ 5 let od skle- I nitve zakonske zveze); d. delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih. 2. Splošni in posebni pogoji za uvrstitev na vrstni red dodelitev druž- j benega stanovanja. a) Splošni pogoji: - da upravičenec za stanovanje oziroma kdo od članov njegove j družine ni imetnik stanovanjske pravice na ustreznem stanovanju, i ali lastnik ustreznega vseljivega stanovanja, ali da nima možnost rešitve stanovanjskega problema pri starših ali pri otrocih. - da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju občine | Kočevje; - da upravičenec oziroma njegova družina doslej še niso imeli ! ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; - da upravičenec ni neupravičeno nezaposlen. b) Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do uvr- j stitve na vrstni red za dodelitev družbenih stanovanj, je mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva, j ki ne sme presegati pri: - občanih in družinah, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje sta- j novanjsko vprašanje v TOZD in DS, 60 % od povprečnih čistih : osebnih dohodkov delavcev v SRS v letu pred natečajem za druž- i bena stanovanja, če gre za samsko oz. 40 %, če gre za družino; - delovnih ljudeh iz vrst mladih družin (najmanj en otrok, starša j do 30 let starosti in največ 5 let od sklenitve zakonske zveze) 50 % mesečnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SRS v letu pred natečajem; Za neustrezno stanovanje se šteje: - vlažno stanovanje, in sicer: kletno, podpritlično in nizkoprit-lično, - neizolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje (zidano in leseno), - stanovanje brez WC ali s souporabo WC, - stanovanje brez vodovodne napeljave, - stanovanje, ki ima stanovanjsko površino do 10 m2 manjšo od stanovanjskega standarda iz 30. člena pravilnika, - stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let, in starši upora- j bljati isti spalni prostor, - družinsko stanovanje brez kuhinje, - stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega ali bolnega upravičenca in invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena. i 3. Obvezna potrdila, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi: - potrdilo o dohodku vseh družinskih članov in o ostalih rednih dohodkih za leto 1984; - potrdilo o skupni delovni dobi prosilca; - potrdilo o zdravstvenem stanju družinskih članov, če ima kdo od družinskih članov kronično bolezen, v kolikor njegovo zdravstveno j stanje ogroža zdravje prosilca in njegove družine ali stanovanjske razmere vplivajo na slabšanje zdravstvenega stanja kot je: 1. invalidnost I., II. in III. stopnje 2. duševna ali telesna prizadetost in nalezljive bolezni (TBC) 3. kronične bolezi dihal (silikoza, astma, kronični bronhitis) 4. ostala kronična obolenja, kot je sladkorna, revmatizem itd. Upravičenci, ki združujejo delo v OZD in delovnih skupnostih, vložijo prošnjo s potrdili preko OZD ali delovne skupnosti, kjer so zaposleni. Starejši in za delo nesposobni občani vložijo prošnjo preko Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje. Delavci pri obrtnikih vložijo prošnjo preko Občinskega združenja obrtnikov Kočevje. Rok za vložitev prošnje na SSS občine Kočevje je 30 dni od objave natečaja v »Kočevskih novicah«. Odbor za solidarnost Predsednik: DOBNIKAR Božidar, 1. r. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje razpisuje na podlagi 9. in 18. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 38/82, 34/ 83 in 2/85), naslednji NATEČAJ za uvrstitev na prednostni vrstni red za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, ki jih je pridobila samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje in predlaga dodelitev posebna komisija za upokojence v okviru SSS Natečaj se razpisuje za uvrstitev na vrstni red za družbena stanovanja, ki se bodo izpraznila v roku enega leta od pričetka veljavnosti vrstnega reda za upravičence po tem natečaju. Razpisni pogoji: 1. Upravičenci za uvrstitev na vrstni red za dodelitev stano- ' vanja, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, komisja za stanovanjska vprašanja upokojencev so občani in družine ne glede na višino dohodka, in sicer: a. upokojenci s starostno pokojnino; b. upokojenci z invalidsko pokojnino; c. občani z družinsko pokojnino; 2. Splošni pogoji za uvrstitev na vrstni red za dodelitev družbenega stanovanja so: - da upravičenec za uvrstitev na vrstni red za stanovanje oziroma kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik na primernem vseljivem stanovanju ali da nima možnosti rešitve stanovanjskega problema pri svojih otrocih; - da upravičenec za uvrstitev na vrstni red za stanovanje stalno biva na območju občine Kočevje; - da upravičenec oziroma njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Obvezna potrdila, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi: - potrdilo o dohodku in dokazila za vse mesece o pokojnini za leto 1984 vseh družinskih članov in o ostalih rednih dohodkih za leto 1984. (Za družinske člane upravičenca, ki ne bodo mogli dostaviti dokazil za vse mesece o pokojnini za leto 1984, bo stanovanjska skupnost sama zahtevala potrdilo pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja); - odločbo o odmeri pokojnine; - potrdilo o zdravstvenem stanju družinskih članov, če ima kdo od družinskih članov trajno ali ponavljajočo bolezen, v kolikor njegovo zdravstveno stanje ogroža zdravje prosilca in njegove družine ali stanovanjske razmere vplivajo na slabšanje zdravstvenega stanja, kot je: 1. invalidnost 1. stopnje 2. invalidnost II. stopnje in III. stopnje 3. duševna ali telesna prizadetost in nalezljive bolezni 4. težje bolezni dihal (TBC, huda silikoza, težka astma...) 5. ostala težka in kronična obolenja kot je sladkorna, revmatizem... Upravičenci vložijo prošnjo s potrdili pri Društvu upokojencev Kočevje, katero odstopi vse zbrane prošnje SSS občine Kočevje najkasneje v roku 30 dni od objave v »Kočevskih novicah«. Obrazec za prošnjo prejmejo pri Društvu upokojencev Kočevje. Prošnje, vložene po navedenem roku, ne bodo obravnavane. Predsednik komisije: KLUN Andrej, I. r. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje razpisuje na podlagi 9. in 18. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 38/82, 34/83 in 2/85), naslednji NATEČAJ za uvrstitev na prednostni vrstni red za pridobitev družbenih najemnih stanovanj v razpolagalni pravici Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje, katere predlaga za dodelitev posebna komisija za udeležence NOV Natečaj se razpisuje za uvrstitev na prednostni vrstni red za družbena stanovanja, ki se bodo izpraznila v roku enega leta od pričetka veljavnosti prednostnega vrstnega reda za upravičence po tem natečaju. Razpisni pogoji so naslednji: 1. Upravičenci za dodelitev stanovanj, s katerim razpolaga stanovanjska skupnost — komisija za reševanje stanovanjskih problemov udeležencev NOV so: a) aktivisti in prvoborci NOV SP/41 b) aktivisti in udeleženci pred 9. 9. 1943 c) aktivisti in udeleženci po 9. 9. 1943 d) interniranci s priznano posebno dobo do 3 let e) interniranci s priznano posebno dobo do 2 let 0 interniranci s priznano posebno dobo do 1 leta Zakonec padlega ali umrlega udeleženca NOV se pri točkovanju upošteva enako kot udeleženec NOV s pogojem, da ni sklenil druge zakonske zveze. 2. Splošni pogoji za uvrstitev na prednostni vrstni red za dodelitev družbenega stanovanja so: - da upravičenec za uvrstitev na prednostni vrstni red za stanovanje oz. kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik na ustreznem vseljivem stanovanju ali da nima možnosti rešitve stanovanjskega problema pri svojih otrocih; - da upravičenec za uvrstitev na prednostni vrstni red za stanovanje ima stalno bivališče na območju občine Kočevje: - da upravičenec oz. njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Za neustrezno stanovanje se šteje: - vlažno stanovanje in sicer: kletno, podpritlično in nizkopritlično, - neizolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje (zidano in leseno) - stanovanje brez WC-ja ali s souporabo WC-ja, - stanovanje brez vodovodne napeljave, - stanovanje, ki ima stanovanjsko površino do 10 m2 manjše od stanovanjskega standarda iz 30. člena pravilnika, - stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let in starši uporabljati isti spalni prostor, - družinsko stanovanje brez kuhinje, - stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega ali bolnega upravičenca in invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena. Obvezna potrdila, ki jih morajo prosilci predložiti: — potrdilo o dohodku ali dokazila za vse mesece o pokojnini za leto 1984 vseh družinskih članov in o ostalih rednih dohodkih za leto 1984; - potrdilo o skupni delovni dobi upravičenca ali odločbo o odmeri pokojnine; - potrdilo o zdravstvenem stanju družinskih članov, če ima kdo od družinskih članov bolezen, v kolikor njegovo zdravstveno stanje ogroža prosilca in njegove družine ali stanovanjske razmere vplivajo na slabšanje zdravstvenega stanja kot je: 1. invalidnost I., II., in III. stopnje 2. duševna ali telesna prizadetost in nalezljive bolezni 3. težje bolezni dihal (silikoza, astma, kronični bronhitis,...) 4. ostala kronična obolenja kot je sladkrona, revmatizem itd. Upravičenci vložijo prošnjo s potrdili na Občinski odbor ZZB NOV Kočevje, kateri odstopi vse zbrane prošnje Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje v roku 30 dni od objave v »Kočevskih novicah«. Obrazec za prošnjo prejmejo upravičenci pri Občinskem odboru ZZB NOV Kočevje. Prošnje, vložene po navedenem roku ne bodo obravnavane, razen v opravičenih primerih. Predsednik komisije: Drago G R 1 L, 1. r. lubilej narodnega heroja Silnega V obdobju velikih narodnih reizkušenj in razredni borbi v jcialnih revolucijah se odkri-ajo ljudje, ki so imeli vse do :daj velike skrite sposobnosti a družbeno uveljavitev, ki pa aradi okoliščin niso mogle priti 0 izraza. To velja za posamez-ika kakor za ves narod ali ružbeni sloj. Tako je v času arodnoosvobodilne borbe slo-enski narod pokazal, da to ni arod hlapcev, ki bo moral ves as svojega zgodovinskega bstoja biti pokoren tujcu, da to 1 narod, ki bo vedno upognjen irenašal vse oblike nacionalnega n socialnega zatiranja. In prišel e čas, ko je naša narodna zavest plamtela in pokazala tujcu -ikupatorju - zobe in prišel je as, ko je socialna zavest vznikla lo skrajnih meja in napovedala icizprosen boj dotedanjim svo-im gospodarjem. Pokopane so >ile vse dotedanje trditve, da lovenski narod ni narod juna-cov, ker nima borbenih tradicij n prav tako so bile uvržene iemagoške razlage, da nimamo iovolj razredne zavesti in izku->enj razredne borbe. V obdobju laŠe narodnoosvobodilne borbe n ljudske revolucije so vznikli zeliki ljudje narodne poezije m Drav tako veliki ljudje, ki so se jdlikovali z neizmernim junaštvom in sposobnostjo vojaškega poveljevanja. Med slednje spada naš narodni junak Jože Boldan-Silni, ki je te dni slavil svoj živ-Ijenski jubilej. Prav gotovo niso roditelji mogli niti slutiti, da bo iz nebogljenčka v zibelki zrasel mož, ki je postal legenda v naši revoluciji, tem najveličastnejšemu podvigu našega naroda in razrednega gibanja. Tovariš Jože se je rodil pred sedemdesetimi leti v vasi Višnje pri Ambrusu v Suhi krajini. Številni družini Boldanovih majhno kmečko posestvo ni moglo zagotoviti ustreznih življenjskih pogojev. Zato so morali iskati vsako priložnost za zaposlitev ali izučitev kakšne obrti. Tako se je tudi tovariš Silni šel učit za mesarskega pomočnika. Ob okupaciji pa svoje obrti ni mogel opravljati. Zaposlil se je v kočevskem rudniku. Že leta 1941 je postal aktivist osvobodilne fronte za kar so ga italijanski okupatorji novembra 1941 zaprli in odslužiti je moral nekaj mesecev zapora v Kočevju in kasneje v Novem mestu. Iz zapora je pobegnil in vstopil v Zapadnodolenjski odred, nato pa v Udarni bataljon Toneta Tomšiča. Tako se je pričela njegova junaška epopeja, ki je prerasla v legendo. Ko se je 16. julija 1942 formirala I. slovenska proletarska udarna brigada Tone Tomšič je bi dodeljen v II. bataljon te brigade. Zaradi svoje hrabrosti in borbenih izkušenj je hitro napredoval od mitraljezca do komandirja čete in komandanta bataljona. Januarja 1944se je udeležil legendarnega pohoda 14. udarne divizije na Štajersko v svojstvu komandanta bataljona. Aprila 1944 je bil premeščen v Šercerjevo brigado za namestnika komandanta nato pa za komandanta brigade vse do novembra 1944. Po osvoboditvi Beograda je bil dodeljen v Vrhovni štab v spremstvo vrhovnega komandanta NOV in PO Jugoslavije. Na tem položaju je bil do 1951. leta, ko je šel v Artilerijsko oficirsko šolo v Zagreb. Po šoli je bil imenovan za načelnika artilerije divizije v Karlovcu. 1953. leta je šel na nadaljnjo vojaško izobraževanje v Pešrdijsko oficirsko šolo v Sarajevo nato pa je služboval do upokojitve 1956. leta v Varaždinu. Od mnogih borb, ki se jih je udeležil in vodil kot mitraljezec, bombaš, jurišnik in poveljnik je treba zlasti omeniti: maja meseca 1942 je z puškomitralje-zom pokosil nekoliko desetin italijanskih vojakov v borbi pri Mali gori, oktobra 1943. leta je bil v borbi pri Milanovem vrhu ranjen v prsi; Nemci so naslednji dan obkolili njegov bataljon, Silni je skočil z nosil, se povzpel na konja in povedel svoje borce v juriš ter rešil bataljon iz obroča. Partijski komitet XIV. divizije je v svojem poročilu o legendarnem pogodu na Štajersko poslanem Centralnem komitetu Komunistične partije Slovenije 25. marca 1944 posebej poudaril junaštvo Silnega, ki je z borci svojega bataljona z juriši nekolikokrat reševal divizijo iz obkoljenih nemških obročev. To so bile bitke na Graški gori, Pohorju, Postojni, Ilirski Bistrici, Plešivici in drugod v katerih je Silnijev jurišni bataljon sejal smrt v okupatorjevih vrstah. Izredna zasluga tov. Silnega je tudi v tem, da je rešil štab XIV. divizije iz obkolitve, ko je prodrl obroč nemških vojakov o prehodu divizije preko ceste na Pohorju. V borbah je bil sedemkrat ranjen in zadobil precej težkih ran zaradi katerih je 50 % invalid. Med borci je zelo priljubljen zaradi svojega junaštva, tovarištva in človečnosti. Mnogo ranjencev je rešil iz ogroženega položaja v prednih linijah na bojišču. Med borci se je govorilo: lahko se je bojevati pod vodstvom tov. Silnega, ki s svojim osebnim zgledom vedno povede v napad svoje borce. Ob njegovem vzgledu so postali smeli borci tudi tisti, ki prej nikoli niso čutili v sebi borbenih lastnosti. Silni je vodil borbene akcije kot vsako drugo nalogo, ki je terjala tedanja situacija. Po osvoboditvi je opravljal pomembne vojaške funkcije v armadi in dosegel čin polkovnika. Zaradi posledic zadobljenih ran je bil 1956. leta predčasno upokojen kot vojaški starešina. Zaposlil se je v Rudniku Kočevje kot vodja kadrovske-personalne službe, ki jo je opravljal do leta 1971. V Kočevju se je takoj vključil v družbenopolitično delo. Bil je član Okrajnega komiteja in nato občinskega komiteja KPS, sekretar OO ZKS Rudnik, predsednik oz. starešina Lovske dru- žine Rudnik-Salka vas, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Kočevje in predsednik Občinskega odbora ZRVS, popredsednik družbenopolitičnega zbora SO Kočevje, član Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, član Občinske konference SZDL Kočevje, predsednik skupščine krajevnih skupnosti za nerazvita področja Suhe krajine in drugih organov DPO in SIS. Je član odbora skupnosti borcev Tomšičeve brigade in predsednik komisije za zadeve borcev pri Skupščini občine Kočevje. Aktivno deluje med mladino z vnašanjem revo- lucionarnih borbenih tradicij na mlada pokolenja. Praznovanja njegovega jubileja so se udeležili mnogi njegovi bojni tovariši, predsedstvo občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje. Med svojimi sovrstniki: narodnimi heroji Francem Tavčarjem-Rokom, Jožetom Ožboltom, Andrejem Cetin-skim-Levom in generalom Miho Butaro-Aleksom ter drugimi borci je obudil spomine na slavne dni NOB in ljudske revolucije. Našemu slavljencu kličemo: še na mnoga leta, tovariš Silni! Perspektive Zidarjevih strojnih obratov Nepozaben obisk na Rabu V tozd Strojni obrati DO Zidar, so v začetku oktobra pripravili demonstracijo nove avtomobilske prikolice, ki so jo sami razvili. Gre za nov izdelek na jugoslovanskem trgu, ki bo zadostil potrebe kupcev po prikolicah za prevoz specialnih tovorov. V Strojnih obratih računajo, da so z njo dobili izdelek, ki bo utrdil ekonomski položaj tozda. Tega je temeljna organizacija nedvomno potrebna, saj je imela še pred časom izgubo. S programom avtomobilskih prikolic so se pričeli ukvarjati že pred leti in v začetku je bilo kar precej težav predvsem zaradi stalnih zamrznitev cen. Kljub problemom programa niso ukinili; pričeli so razvijati nove prikolice. Danes med programi izstopata dva: program za opremo marin in prikolica za prevoz stanovanjskih kontejnerjev. Z opremo za marine so letos s prodajo zamudili, ker je program, v katerega sodijo stojala in hidravlični vozički za prevoz jaht, prišel na tržišče šele poleti. Upajo, da bo prodaja normalno stekla pred naslednjo sezono. Druga novost pa je prikolica APC 3500, ki so jo predstavili javnosti. To je prikolica za prevoz bivalnih kontejnerjev, nosilnosti do sedem ton. Česa podobnega v Jugoslaviji nihče ne proizvaja. Prikolica je narejena tako, da le dva delavca v največ treh minutah naložita ali razložita bivalni kontejner. Računajo, da s prodajo prikolice, ki stane 1.8 milijona dinarjev, ne bo težav. Omenjena prikolica pa je seveda le eden izmed široke palete programa avtomobilskih prikolic, ki jih izdelujejo v Zidarjevih strojnih obratih. Mojca Skender SGP ZIDAR KOČEVJE - TOZD STROJNI OBRATI je razširil program proizvodnje. Na tržišču je plasiral prikolice za prevoz kontejnerjev. Iz občine Kočevje je bilo med NOB mnogo občanov interniranih v fašističnem taborišču na Rabu. Pobratenja KS Kampor in KS Draga 15. septembra letos smo se udeležili poleg ostalih tudi še preživeli interniranci in njihovi svojci. Bilo nas je 48, ki tega dne ne bomo nikoli pozabili. Nepozaben nam bo ostal prizor pred spomenikom padlih, ko smo udeleženci iskali imena svojcev, ki so tam dali življenje za našo svobodo. Nepozabne bodo tudi vse solze, prelite ta dan ob spominih na skupno doživljanje težkih trenutkov internacije na Rabu. Tudi sam sprejem naših gostiteljev je bil enkraten. Človek kar ne more verjeti, da mladi, ki teh grozot niso spoznali, lahko tako prisrčno in doživeto sprejmejo nekoga, ki je tam pustil svoje otroštvo in preživljal naj-hujše tegobe vojne. Udeleženci se še enkrat naj-lepše zahvaljujemo vsem, ki so nam finančno pomagali in omogočili obisk na Rabu. Hvala tudi šoferju avtobusa za prijetno vožnjo in razumevanje. Za vse nas bo to resnično ostal nepozaben dan. Kočevski interniranci na Rabu Za praznik občine Kočevje je prvič prikazalo svojo dejavnost tudi mlado kinološko društvo Kočevje. 5. oktobra so v parku med šolo in Namo pokazali vaje iz poslušnosti psov, prinašanja predmetov in premagovanje ovir. Za zaključek pa so člani društva pokazali še pse 15 različnih pasem (na fotografiji)- 1 I i ; - Ifliplfl! ; ; raiSKilt MI ’il kočevske m novice Veterani KK Kočevje: Zlata selekcija 4 : 6 Stadion Gaj, gledalcev 2500, sodnik Bižal Danilo Strelci: Cerkovnik, Oblak, Pogačnik; za domačine Rajšel 2, Šega, Dekleva Veterani: Dekleva, Papež, Štemberger, Hegler, Rajšel, Lisac, Henigman, Malnar, Novak, Čokorilo, Janež in Šega Tek kočevskega zbora 4. 10. 1985 so organizatorji Atletskega kluba Kočevje ponovno organizirali tradicionalni »ulični tek«, poimenovan po zgodovinskemu dogodku TEK KOČEVSKEGA ZBORA. Tekmovanja so se udeležili prvenstveno domači tekmovalci, največ mlajših pionirjev, prišli pa so tudi tekmovalci iz Ribnice in Novega mesta. Vsega skupaj jih je nastopilo 262. Rezultati: Mlajši pionirji, letnik 1975 in mlajši (nastopilo 29 udeležencev) 1. mesto — Zučančič Roman 1:52, 30 2. mesto - Zdešar Marjan 1:52,70 3. mesto - Fartek Sašo 1:52, 80 Mlajše pionirke, letnik 1975 in mlajše (nastopilo 24 udeleženk) 1. mesto - Vidmar Renata 1:56, 30 2. mesto - Briški Nika 1:59, 70 3. mesto - Mohar Vesna 2:02, 00 Mlajši pionirji, letnik 1974, nastopilo 46 udeleženk 1. mesto - Šalehar Denis 1:48, 10 2. mesto - Kmaj David 1:50, 50 3. mesto - Križ Andrej 1:52, 53 Mlajše pionirke, letnik 74, nastopilo 40 udeleženk 1. mesto - Klančar Mateja 1:51,50 2. mesto — Mlakar Sabina 1:55,80 3. mesto - Lisac Mateja 1:56,90 Mlajši pionirji, letnik 1973, nastopilo 15 udeležencev 1. mesto — Blašenič Josip 1:40, 90 2. mesto - Gorenčič Marko 1:47, 00 3. mesto - Nared Robi 1:47, 30 Mlajše pionirke, letnik 1973, nastopilo 36 udeleženk 1. mesto - Briški Nataša 1:50, 50 2. mesto - Rus Mateja 1:54, 40 3. mesto - Kersnič Darja 1:55, 90 Starejši pionirji, letnik 71—72, 18 udeležencev 1. mesto - Gerginc Bojan 1:59, 70 2. mesto - Retelj Borut 2:02, 90 3. mesto - Ličen Matjaž 2:09, 77 Starejše pionirke, štafeta 4 x 200 m, letnik 1971—72 7 štafet ali 28 udeleženk 1. mesto - 7. b r. OŠ Zbora odposlancev (Nemet, Grnovšek, Škufca, Cesar) 1:56,20 2. mesto - 7. c r. OŠ Zbora odposlancev (Kavran, Čatič, Miklič, Stanišič) 1:58,90 3. mesto - 8. c r. OŠ Zbora odposlancev (Košir, Škufca, Košir, Mesojedec) 1:59, 20 Mladinke — članice, štafeta 4 x 200 m (nastopile sta le 2 štafeti ali 8 udeleženk 1. mesto — Rokometni klub IT AS Kočevje 1:53, 70 2. mesto — II. a. r. TTUS 1:54, 70 Mladinci in člani do 30 let, 11 udeležencev L mesto — Šmalc Robert, RIKO Ribnica 3:46, 30 2. mesto - Bele Boštjan, Garnizon Ribnica 3:50, 80 3. mesto — Trstenjak Ivan, Garnizon Ribnica 4:00, 00 Starejši člani, nad 30 let, 1 udeleženec L mesto — Štirne Jože (NM) 4:36, 00 Člani — atleti, 6 udeležencev 1. mesto — Žužek Metod NM 7:16, 90 2. mesto - Škedelj NM 7:31, 40 3. mesto — Mohar Aleš Kočevje 7:50, 61 Lepo manifestacijo so pripravili številni telesnokulturni organizatorji in sodniki, miličniki Postaje milice iz Kočevja, pionirji prometniki in predstavniki ZŠAM. Ker so redke priložnosti, da se vsem za pomoč zahvalimo, izkoriščamo to priliko. Vsem prav lepa hvala. Cveto Arko Zlata selekcija: Fornezzi, Gale, Cerar, Oblak, Bečejac, Polončič, Cerkovnik, Trobec, Klemenc, Pogačnik in Nuša Tome. 26. septembra sta se na stadionu v Gaju pomerili v malem nogometu moštvi zlate selekcije in veterani košarkarskega kluba Kočevje. Ob prijetnem vremenu se je po 17. uri zbralo na tribunah kar 2500 gledalcev, ki so kasneje uživali v nogometnih mojstrovinah Oblaka, Bečejca, Cerkovnika in ostalih nastopajočih. Za zlato selekcijo je zaigrala tudi Nuša Tome in tako močno okrepila napad svojega moštva. Med odmoroma tekme so prog- ram popestrile plesalke skupine Krik in aerobična skupina Li ter najboljše tekmovalke v ritmični gimnastiki. Tof je spotoma povedal nekaj krepkih. Poleg nogometašev so mrežo golov zadevale tudi domačinke, saj so se v streljanju kazenskih strelov dobro izkazale. Pestro in prijetno popoldne je za mnoge gledalce prehitro minilo. Vseeno pa so zadovoljni zapuščali stadion ob Rinži. Zadovljni smo bili torej vsi, še posebej pa člani društva paraplegikov Slovenije, saj je izkupiček od vstopnine napolnil njihovo blagajno z 18. starimi milijoni dinarjev. Brane Dekleva NOGOMET ŠAH Dolenjska članska liga I. kolo: B. Krajina : Partizan (V) 6:0, Kočevje : Šentjernej 4:2, Ribnica : Partizan (S) 10:0 II. kolo: Šentjernej : Ribnica 2:3, Partizan (V) : Kočevje 0 : 5, Griblje : B. Krajina 0 : 7 III. kolo: Kočevje : Griblje 2 : 0, Ribnica : Partizan (V) 10 : 0, Partizan (S) : Šentjernej 6 : 4 IV. kolo: Partizan (V) : Partizan (S) 6 : 4, Griblje : Ribnica 0:4, B. Krajina : Kočevje 2:2 Lestvica po 4. kolu Ribnica Kočevje B. Krajina Partizan (S) Partizan (V) Šentjernej Griblje 4 4 0 0 4 3 10 3 2 10 3 10 2 4 10 3 3 0 0 3 3 0 0 3 27 13 15 10 : 6 : 8 : 0 : Dolenjska kadetska liga Lestvica po 4. kolu Partizan (S) 3 3 0 0 25 Kočevje 4 3 0 1 17 B. Krajina 3 3 0 0 12 Ribnica 4 2 0 2 16 : Elan (A) 3 10 2 6 Partizan (V) 4 0 0 4 3 : Elan (B) : 2 8 : 4 7 : 2 5 20 2 25 2 13 0 13 0 : 4 6 : 7 6 : 5 6 11 4 : 7 2 22 0 3 0 03 4 : 27 0 Lestvica občinske nogometne lige v malem nogometu po 9. kolu 1. Šport Bistro 52 : 21 18 2. Klinja vas 41 : 16 13 3. Atletiko 42 : 25 12 4. Jedinstvo 41 : 26 12 5. Rog 43 : 33 12 6. Črni potok 36 : 21 1 7. Zidar 28 : 20 11 8. Koblarji 37 : 34 10 9. Mlaka 29 : 33 9 10. Marof 22 : 25 8 11. S. cerkev 28 : 32 7 12. Turjaška A. 28 : 37 7 13. Mozelj 19 : 38 4 14. Turjaška V. 20 : 41 3 15. Dolga vas 18 : 48 3 16. Flamengo 22 : 57 3 29. septembra 1985 je šahovski klub Kočevje organiziral šahovski turnir v počastitev občinskega praznika. V prostorih Hotela Pugled se je v ekipni konkurenci na štirih deskah pomerilo šest ekip. Po zanimivih šahovskih dvobojih so na koncu slavili člani Šahovskega kluba Kočevje. Vrstni red: 1. mesto — Šahovski klub Kočevje 19 točk 2. mesto - Šahovski klub Ribnica 11,5 točk 3. mesto — Garnizon Ribnica 11 točk 4. mesto - Ravna gora 8,5 točk 5. -6. mesto - ŠK Kočevje — mladinci 5.-6. mesto - KS Kočevje-mesto Z zmagovalno ekipo so nastopili: Ofak, Podkoritnik, Čuk in Malnar. V posamezni konkurenci, kjer je nastopilo 20 igralcev pa je slavil Stane Podkoritnik (16,5 točk) pred Malnar Tonijem (15), Čuk Mirkom (14,5) in trije iz Kočevja, A. Željko (13,5) iz Ravne gore, Miklič Franc iz Kočevja in Mihelič Alojz iz Ribnice sta dosegla 13 točk. Ob zaključku so bila podeljena priznanja. Kočevski šahisti so se ponovno organizirali in pričeli z resnim delom. Cveto Arko Teniško prvenstvo Dolenjske za člane Na prvenstvu Dolenjske v tenisu, ki je bilo od 7. - 8. septembra 1985 v Novem mestu, so sodelovali tudi trije tenisači iz Kočevja. Prijavljeno je bilo kar 48 tekmovalcev. Okorn Andrej se je že v prvem kolu srečal s kasnejšim zmagovalcem tekmovanja in mu nudil hud odpor, saj je celo povedel v prvem setu s 3 : 0 v gemih in 40 : 0 v točkah. Lampe Jani je zasedel po uspešnih igrah 8. mesto, Jože Koleta pa 4. Prvih osem tekmovalcev je prejelo praktične nagrade. Jože Koleta Tradicionalni ženski rokometni turnir za občinski praznik Rokometni klub ITAS Kočevje je organiziral v sklopu prireditev za občinski praznik tradicionalni ženski rokometni turnir. Sodelovali so: RK Novo mesto, RK Olimpija II in RK ITAS Kočevje. Vse tri ekipe tekmujejo v I. republiški rokometni ligi. Na turnirju je bilo podeljeno priznanje trenerju Olimpije Mitji Vidicu za dolgoletno športno sodelovanje med RK Itas Kočevje in RK Olimpija. Na turnirju so sodili: Kozina Jože, Kovačič Tone in Zamida Dušan. Rezultati turnirja: ITAS Kočevje : Olimpija 18 : 17 (9:9), Olimpija : Novo mesto 27 : 10 (14:6), ITAS Kočevje : Novo mesto 22 : 15 (13:9). Vrstni red: 1. ITAS Kočevje, 2. Olimpija, 3. Novo mesto. Podeljene so bile nagrade in diplome za najboljše posameznice. Najboljša strelka: Dou-pana M. — Olimpija, 18 zadetkov; najboljša vratarka Filipovič Julija - ITAS Kočevje; najboljša igralka Bejtovič Irena, namlajša igralka Guštin Maja (12 let) in priznanje za najak-traktivnejši zadetek Andreja Fajfar (vse ITAS Kočevje). Ekipa ITAS Kočevje je nastopila v postavi: JERIČ MARINA, JERIČ STANKA, BEJTOVIČ IRENA, KLARIČ ALENKA, VUK ANDŽA, FAJFAR ANDREJA, FILIPOVIČ JULIJA, ABRAMOVIČ MIRA, SAFTIČ SENDI, KURE ALENKA, KRIZMA-NIČ DUŠKA in GUŠTIN MAJA. Ivan Žerjav 2. Športne igre krajevnih skupnosti občine Kočevje 6. oktobra so se zaključile druge športne igre krajevnih skupnosti naše občine. Finale so tokrat dobro organizirali in izpeljali krajani krajevne skupnosti Kostel. Poleg gostiteljev so na srečanju sodelovali še predstavniki KS Rudnik-Šalka vas in KS Kočevska Reka. Manjkala je le ekipa iz predtekmovalne skupine KS Kočevje-mesto. Po zanimivih in ponekod zelo napetih srečanjih so v skupnem seštevku točk vendarle premočno zmagali predstavniki KS Rudnik-Šalka vas (210 točk). Drugo mesto je osvojila KS Kostel (130 točk) in tretje KS Kočevska Reka (120 točk). Rezultati po športnih panogah: nogomet: Rudnik-Šalka vas : Kočevska reka 4 : 3 Rudnik-Šalka vas : Kostel 3 : 2 Kočevska Reka : Kostel 3 : 2 1. Rudnik-Šalka vas (30) 2. Kočevska Reka (20) 3. Kostel (10) odbojka-moški: Rudnik-Šalka vas : Kočevska Reka 1 : 2 Rudnik-Šalka vas : Kostel 0 : 2 Kočevska Reka : Kostel 0 : 2 1. Kostel (30), 2. Kočevska Reka (20), 3. Rudnik-Šalka vas (10) odbojka-ženske: Rudnik-Šalka vas : Kostel 2 : 0 Kočevska Reka ni nastopila 1. Rudnik-Šalka vas (30), 2. Kostel (20) šah: Rudnik-Šalka vas : Kočevska Reka 3 : 1 Rudnik-Šalka vas : Kostel 3 : 1 Kočevska Reka : Kostel 4 : 0 1. Rudnik-Šalka vas (30) 2. Kočevska Reka (20) 3. Kostel (10) namizni tenis: moški: Rudnik-Šalka vas : Kočevska Reka 3 : 2 Rudnik-Šalka vas : Kostel 3 : 0 Kočevska Reka : Kostel 2 : 3 1. Rudnik-Šalka vas (30) 2. Kostel (20) 3. Kočevska Reka (10) namizni (enis-ženske: Rudnik-Šalka vas : Kostel 3 : 0 Kočevska Reka ni nastopila 1. Rudnik-Šalka vas (30) 2. Kostel (20) balinanje: Rudnik-Šalka vas : Kočevska Reka 0 : 2 Rudnik-Šalka vas : Kostel 2 : 0 Kočevska Reka : Kostel 2 : 0 1. Kočevska Reka (30) 2. Rudnik-Šalka vas (20) 3. Kostel (10) streljanje: L mesto Rudnik-Šalka vas 524 krogov (30) 2. mesto Kočevska Reka (20) 3. mesto Kostel (10) Med posamezniki je največ krogov dosegel Novak Miran (184) iz KS Rudnik-Šalka vas. Vse tekme so bile odigrane na igrišču pri osnovni šoli v Vasi, le balinanje je bilo izvedeno v Kužlju. Organizator je skupnemu zmagovalcu predal ogromen prehodni pokal, ki ga je v ta namen kupila ZTKO Kočevje, iniciator tega tekmovanja. Za ostale uvrstitve v skupnem seštevku in v posameznih disciplinah pa je podelil diplome. Poskrbel je tudi, da udeleženci ne bi ostali lačni in žejni. Finalni del 2. športnih iger krajevnih skupnosti se je tako uspešno zaključil. Ideja, da se nekoliko večja športna prireditev, čeprav le športno-rekrea-cijska organizira tudi na podeželju, je bila izpeljana na zadovoljstvo organizatorja gostujočih športnikov in tudi gledalcev. Žal pa tako uspešno niso bila izvedena predtekmovanja po dogovorjenih skupinah. Igre, ki naj bi k sodelovanju pritegnile vse krajevne skupnosti v občini in tako čim več občanov, so bile letos zelo okrnjene. Kljub dogovarjanjem in obljubam med udeleženci skupin, so bila predtekmovanja slabo obiskana. v Od dvanajstih reprezentanc, ekip KS, so torej na celotnem tekmovanju nastopile le štiri, kar je izredno slab odziv. Ta pove, da ni interesov za tako vrsto srečanj oz. da krajanom ni do sodelovanja, ali pa da ni krajanov, ki bi bili pripravljeni nekaj narediti tudi na tem področju. Upajmo, da bo drugo leto bolje, mogoče vsaj tako kot prvič, ko nista sodelovali le dve reprezentanci. Cveto Arko Pogreb partizana Od 8. septembra, ko je kapitulirala Italija, pa vse do 24. oktobra 1943, ko so vkorakale v Kočevje nemške okupacijske čete skupno s četami domobrancev, se je tu v tako kratkem času začasne svobode zvrstilo za slovenski narod niz zgodovinsko pomembnih dogodkov. Sestavni del celote so bili obrobni dogodki veselja in zasebnih dram ter čustvenih prizadevnosti in radosti ljudi. Neznani avtor je zabeležil enega izmed takih dogodkov. V partizanski bolnici, ki je bila v Dekliškem zavodu Marijin dom (zgradba Občinske skupščine Kočevje) je za posledicami težkih ran umrl borec-partizan (slika 1 — napis na hrbtni strani : 12. 9. 1943 Kočevje - bolnišnica). Pogrebni sprevod umrlega partizana je fotografsko dokumentiran s posnetkom 2. (napis na hrbtni strani : 17. 9. 1943. Kočevje - pogreb partizana), posnet v središču mesta na prostoru pred današnjo trgovino Manufaktura. Slika št. 3. (napis na hrbtni strani : 17. 9. 1943. Kočevje — pogreb partizana) je bila posneta pred cerkvijo na pokopališču, ki je bilo nekoč na današnjem prostoru 4. maj. Slika št. 4 (besedilo na hrbtni strani - 18. 9. 1943. Kočevje — pogreb partizana) posnetek samega pokopa. Cerkveni pokop partizana je bil opravljen brez najmanjšega spornega vprašanja in v sodelovaju s cerkvenim dostojanstvenikom — opravljen je bil pokop človeka! Povsem drugače pa je bilo po napadu 14. divizije na Kočevje v dneh 9. - 12. decembra 1943. Po hudih pouličnih bojih je nemško domobranska posadka, ki se je krčevito branila v poslednjem zatočišču kočevskega gradu, dobila pomoč nemških intervencijskih skupin in partizani so se morali v neprekinjeni borbi postopno umakniti iz mesta. Vseh padlih borcev jim ni uspelo odnesti. Pokopani so bili po odredbi komande brez cerkvenega blagoslova, v večini primerov tam, kjer jih je doletela smrt. Vladimir Gašparac V tej rubriki so objavljene še neobjavljene fotografije, ki jih občani odstopijo iz svojih zasebnih zbirk. Slike uredništvo lastnikom vrne, kopije slik pa odstopimo muzeju. Sokolski dom — Šeškov dom Med številnimi zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki na Kočevskem je najznamenitejši Dom Jožeta Seška v Kočevju. V tej zgradbi je od 1. do 3. oktobra 1943 zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda. Stavbo so zgradili tik pred vojno zavedni Slovenci s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom. Pobudo in organizacijo gradnje je prevzela Sokolska organizacija v Kočevju, ki je združevala ves napredni slovenski živelj kot protiutež naraščajočemu vplivu nemštva na Kočevskem zlasti pa boja proti nacizmu. Gradnja »Sokolskega doma«, kakor se je projekt gradnje takrat imenoval, sc je pričela 1937. leta in do pričetka vojne ni bila povsem končana. Načrt za gradnjo je zasnoval Jovo Urek, gradbeni tehnik iz Ljubljane - brezplačno. Izvajalec del je bilo gradbeno podjetje Ivančič Joško. Stavbno zemljišče je brezplačno odstopila občinska uprava Kočevje. Tudi posamezne gradbene elemente kot so okna, vrata, žlebove, vodovodne napeljave, steklo in gradbeni material so darovali posamezniki ali pa izdelali obrtniki brezplačno. Organizirano je bilo tudi prostovoljno delo med članstvom SOKOL-a in simpatizerji, ki so se ga udeleževali od pionirjev do starejših članov. Ker so dela ovirali člani organizacije nemške manjšine na Kočevskem »KULTUR--BUND«, je bila na gradbišču organizirana tudi nočna straža mladih članov SOKOLA. Med pomembne dokumente, ki se nanašajo na gradnjo Sokolskega doma je potrebno omeniti »ZLATO KNJIGO DAROVALCEV ZA SOKOLSKI DOM«. V njej so imena in podpisi 60 oseb, ki so prispevali denarne zneske za financiranje izgradnje. Zbralo se je 24.650 din, kar je bilo za tiste čase velik znesek in bi zadostoval za izgradnjo ene stanovanjske hiše. Glavna telovadna dvorana je bila sodobno opremljena za izvajanje vrhunskih telovadnih elementov. Prostori so služili tudi za dramske in družabne prireditve ter za shajanje članstva Sokola in vsega ostalega občinstva z napredno idejno usmerjenostjo. Takšna opredeljenost se je odrazila tudi v narodnoosvobodilni borbi, saj vinskega spomenika. Poleg velike dvorane z velikim gledališkim odrom, so v nekdanji mali dvorani v dveh etažah urejeni prostori za pokrajinski muzej in prostori za depo muzejskih eksponatov. Iz gornjega muzejskega prostora je zasteklena odprtina v steni, ki obiskovalcem omogoči pogled v zgodovinsko dvorano. Zgodovinski Dom Jožeta Šeška ima čedalje več obiskovalcev. Največ je šolske mladine ter izletnikov in vojakov, ki prihajajo namensko na ogled tudi z več avtobusi. Strokovni izvedenec v zgoščeni pripovedi prikaže obiskovalcem veliko pomembnost dogodkov, ki so se v treh nočeh odvijali v znameniti stavbi, pomembni predvsem za slovenski narod, ki je ob tem dogodku z največjo zavzetostjo pričel uresničevati preroške Cankarjeve besede: NAROD SI BO PISAL SODBO SAM! Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič -predsednica, Vlado Gašparac - odgovorni urednik, Rudi Miiller - glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 - telefon (061) 851-061. Glasilo izhaja v nakladi 6.000 izvodov. Tisk TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421 — 1/72. sploh ni bilo najti primera, da bi se nekdo iz članstva Sokola na Kočevskem znašel v nasprotnem taboru. V času od 9. septembra pa do 26. oktobra 1943 je bilo osvobojeno Kočevje zlasti pa Sokolski dom prizorišče izredno živahne in pomembne politične dejavnosti. Najvažnejše pa je bilo zasedanje odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo v nočeh od 1. do 3. oktobra v Sokolskem domu. Prisotnih je bilo 572 odposlancev slovenskega naroda in delegati AVNOJ-a in delegat zavezniške vojaške misije. Dvorano so za to slovesnost primerno priredili in napisali revolucionarna gesla, ki še danes krasijo prostore Šeškovega doma. Na prostornem odru je bila prvič uprizorjena in prav za to svečanost napisana Klopčičeva drama Mati. Ob ponovni zasedbi Kočevja ob koncu oktobra 1943 so okupatorji in njegovi sodelavci močno poškodovali notranjost prostorov Sokolskega doma in se z rafali iz strojnic znesli nad napisi in gesli na zidovih v dvorani in nad odrom. Še danes so vidne udrtine od izstreljenih krogel v napisane Cankarjeve preroške besede: NAROD SI BO PISAL SODBO SAM. Tudi zunanjost stavbe je vsled pogostega bombardiranja mesta Kočevje utrpela občutne poškodbe. Po osvoboditvi so se prizadevni družbenopolitični in kulturni dejavniki z veliko vnemo lotili obnove Sokolskega doma in dokončanje po zasnovanem projektu. Dobil pa je-tudi drugo ime po velikem revolucionarju, predvojnemu komunistu in iiV m sekretarju okrožnega komiteja KP Slovenije za Kočevsko narodnemu heroju profesorju Jožetu Šešku. Šeškov dom je takoj po osvoboditvi služil večnamenskim svrham: velika dvorana je služila za telovadnico šolske mladine, v mali dvorani (sedanji muzejski prostori) so bile plesne vaje, dramska skupina je imela po več predstav letno na velikem odru, na katerem so možne dramske uprizoritve v največji personalni zasedbi. V Šeškovem domu so bile pogoste družabne prireditve ob praznikih in silvestrovanju in tudi delovni kolektivi so uporabljali prostore v Šeškovem domu za svoje svečanosti in delovne sestanke. V času prenove kinodvorane so se predvajali filmi v Šeškovem domu. Več let so prostori služili tudi za krajšo nastanitev gojencev pred-vojaške vzgoje. Druga večja adaptacija Šeškovega doma je bila izvedena 1953. leta ob desetletnici zbora odposlancev. Načrte je pripravil ing. arhitekt Rado Kregar. Spremenjen je bil vhod, urejena avla v kateri je vzidana marmorna plošča z vklesanim besedilom Kardeljevega govora na zasedanju Kočevskega zbora, obnovljen je bil balkon ter izvedene nekatere prezidave za boljše prehode in večjo funkcionalnost prostorov. Zadnja adaptacija, ki ima sedanji izgled, je bila izvedena 1963. leta ob dvajsetletnici zbora po načrtih ing. arhitekta Milana Bižala. Po tej preureditvi so v Šeškovem domu odpadle dotedanje vsestranske namembnosti, — ampak ohranja izključno obe- Kostelski grad z ostalimi objekti vztrajno obnavljajo, vendar samo v mejah finančnih možnosti, ki so, ležje in vlogo kulturnega zgodo- kot vse kaže, bolj skromne. 6*188® i c •SE 'Šfc — T • f 1 t l* * ftrjk Im* ¥*■ f,-* 3?» , g^r * •* _<«i