MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Oradnlitvo In upravai Maribor, Alakaondreva Mata <*. 13 , Talafon 3440bi 34M lahaja rasen nadalje In praznikov vaak dan ob 10. uri t Volja laeaedno projaman v upravi ali po po«l 10 Din, dostavljen na dom 13 Din t Oglasi po eanlku t Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Llubllanl * doitnl čekovni račun it. 11.400
•JUTRA
99
Generalizacija zaščite narodnih manjšin
Pred važnimi manjšinskimi konferencami in kongresi
Konferenca manjšinskega odseka Mednarodne parlamentarne unije, ki je te dni zborovala na Dunaju pod predsedstvom dr. S t u d e r j a in katere sta se udeležila tudi zastopnika naših primorskih rojakov dr. Josip W i l f a n in dr. Engel-bert Besednjak, je zopet potisnila v ospredje manjšinsko vprašanje. Konferenca ie bila sklicana zato, da pripravi gradivo za kongres unije, ki bo v kratkem v Ženevi. Na njem bo zahtevala razpravo o enaki zaščiti vseh narodnih manjšin v vseh državah brez razlike, torej tudi v onih, ki jim mirovne pogodbe ne nalagajo nobenih izrecnih dolžnosti. O isti zahtevi bo pa razpravljal tudi kongres evropskih narodnih manjšin, ki bo te dni sklican na Dunaju pod predsedstvom Slovenca dr. W i l f a n a. Na dnev nem redu bodo posebno te tri točke: Generalizacija manjšinske zaščite; verske organizacije in naravne pravice manjšin; ter manjšinski pokret in iorma režima v državah. Dasi bosta tudi poslednji točki važni, bo prva vsekakor najvažnejša, ker v njej -je pravzaprav ključ do rešitve vsega tega težkega in norečega -problema.
Do oblikovanja te zahteve je voditelje manjšinskega gibanja prisililo postopanje nekaterih držav z državljani manjšinskih narodnosti.' Cilj pa jim je zainteresirati za zadevo Društvo narodov, ki je po vsem svojem bistvu dolžno storiti vse, da se krivice, storjene narodnim manjšinam, odpravijo, 'saj tudi. v mednarodni diplomaciji vedno bolj spoznavajo, da so spori med državami pravzaprav v bistvu le sjjori med narodi, v prvi vrsti pa prav zaradi narodnih manjšin. Posebno pereče je postalo vprašanje zaščite narodnih manjšin v onih državah, ki je doslej niso poznale. Državniki so se na mirovnih konferencah sicer trudili, da bi razdelili svet tako, da bi se nove državne meje čimbolj krile z narodnimi, uspeli so pa le deloma. Razni politični, strateški, gospodarski in drugi interesi so bili močnejši kakor VVilsonove teorije. Če pa ni bilo tedaj mogoče ustvariti držav brez narodnih manjšin, potem je doižnost diplomatov, da preprečijo njihovo raznarodovanje in preganjanje s strani državnih narodov. Odredbe, ki so bile dodane mirovnim pogodbam, so, kakor je praksa pokazala, nezadostne in nepravične, ker delajo razliko med posameznimi država-
mi In narodi: enim nalagajo odnosno priznavajo vse, drugim pa ničesar.
Najlepši primer,' da je generalizacija zaščite narodnih pravic neobhodno potrebna, je prav naša soseda Itallija, katero bi bilo treba spomniti, da je med vsemi revizijami mirovnih pogodb, za katere se zavzema, najnujnejša ona, ki urejuje manjšinsko vprašanje. V Versaillesu so njeni tedanji zastopniki zatrjevali vsemu svetu, da Italija ne potrebuje nobenega mednarodnega zakona o narodnih manjšinah, ker je že po prirodi italijanske kulturne tradicije izključeno vsako zatiranje manjšin. Danes pa so manjšine v Italiji oropane celo pravice pritožbe na Društvo narodov, ki jo imajo Baski v Pirenejih, ker bi se vsaka taks pritožba kot mednarodno nezakonita smatrala za veleizdajo in kršitev italijanske državne suverenosti. Če je $vjet tedaj napravil ’usodno napako, jo mora sedaj, ko mu je do podrobnosti znana, popraviti To zahteva srečnejša usoda bodoče Evropa in celokupnega kulturnega človeštva.
Vsaka akcija, ki pospešuje izvedbo generalizirane zaščite narodnih manjšin, se mora zato iskreno pozdraviti in podpreti. Narodno kulturna svoboda je prav taka kulturna dobrina sveta, kakor je verska. To načelo se mora priznati kot etični princip v mednarodnih odnošajih, zato pa mora tudi dobiti najvišjo sankcijo v pravnih normah državnih zakonov, in »cer vseh, ne samo nekaterih. Delitev v privilegirance in neprivilegi-rnnce se mora enkrat za vselej izbrisati s sveta. Samo tedaj in samo'tako še bodo lahko odstranili vzroki sedanjih na-sprotstev med narodi in državami; in samo tako bo ustvarjena zdrava podlaga za novo Evropo in mednarodni mir.
Kar se tiče naše države, se je vedno točno ravnala po predpisih, ki jih je prevzela in priznala z mirovnimi pogodba-pii. Storila je še več kakor je bila dolžna. Vse naše narodne manjšine se lahko nemoteno razvijajo nacionalno-gospo-daTsko in kulturno; med državljani manj šinske in državne narodnosti se ne delajo nikoi'i in nikjer nobene, niti najmanjše razlike; dajejo se jim prej še celo privilegiji. Tako naj se reši ta problem tudi drugod, pa bo Evropa lahko svobodneje dihala, kpkor diha danes.
NAŠE ZASTOPSTVO PRI DOUMER-JEVEM POGREBU.
BEOGRAD, 12. maja. Kralj Aleksander je poslal kot svojega zastopnika k pogrebu predsednika Paula D o u m e r-j a princa Pavla, vlado bo pa zastopal naš pariški poslanik dr. Miroslav S p a 1 a j k o v i č.
NOV ZLOČIN makedonstvujočih;
SOFIJA. 12. maja. Včeraj je bil tu ustreljen protogerovec Georgije T r e j b k o v v trenutku, ko je v kavarni »Comercial« igral karte s policijskim inšpektorjem Arzenom Laza r e v i m. Proti njemu so planili mi-hajlovci Slavko Č e v 5 e t o v, Stojan K a t u š e v, Boris Boško v in Mile K u č k a r in oddali nanj več strelov. T r e j b k o v je bil takoj mrtev.
NOVA REVOLUCIJA V PERUJU.
NEWXORK, 11. maja. V Limi v Peruju je izbruhnila nova revolucija^ upri so se mornarji, ki so skušali zasesti tudi pristanišče Galo. Vladi zvestim Četam Pa se je baje že posrečilo upornike premagati in razorožiti. Proglašeno je bilo obsedno stanje, ki bo trajalo 14 dni.
PONOVNA ODGODITEV KONFERENCE VELESIL.
LONDON, 12. maja. Po informacijah z najmerodajnejšega angleškega vira se konferenca petih‘velesil ne bo sestala ta mesec, kakor je bilo določeno, ker še ne bo rešena francoska vladna kriza in tudi Macdonald še ne bo popolnoma zdrav. Konferenca bo zato sklicana najbrže šele v juniju po reparacijski konferenci v Lozani.'. •v-*
* '
:	/•&; ■ 07'	*[ r. '!	"	• • ’ *
v . „v\ s,i t Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Nekoliko, spremenljivo, pretežno jasno in toplo.
si.. .	*
Živčno bolnim io otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova* voda dobro prebay.o, jasno glavo in mirno spanje.
Po izkušnjah. znamenitih zdravnikov za
živčne .bolezni jp uporabo »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica še dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Program konference male antante
Prihod dr. Beneia in princa CShike v Bčograd Seje In Pbiskl — Konferenca tiska male antante
BEOGRAD, 12. maja. Jutri v petek se bo pričela v Beogradu konferenca zunanjih ministrov male antante. Romunski zunanji minister princ G h i k a bo prispel semkaj danes zvečer ob 22. uri, češkoslovaški zunanji minister dr. E d v a r d B e n e š pa pride najbrže šele jutri ob 9. url dopoldne.
Konferenca bo trajala tri dni, t. j. 13., 14. in IS. t. m. Seja se bo pričela jutri ob 11. uri, ob 13. bo kosilo pri ministrskem predsedniku in zunanjem ministru dr. M a r i n k o v i č u na Avali, ob 17. uri se bo konferenca spet nadaljevala. Seje bodo v palači zunanjega ministrstva. V soboto bo pričetek seje ob 10J0, bb 13.15 bo kosHo’ na romunskem poslaništvu, ob 20. url
pa večerja na dvoru. V nedeljo bo pričetek seje ob 10.30, ob 12. uri bodo sprejeti časnikarji, ob 13.15 bo kosilo na češkoslovaškem poslaništvu, ob 20,35 odhod dr. B e n e š a, ob 21. url Intimna večerja v zunanjem ministrstvu, ob 23. po odhod princa G h i k e.
Na konferenci, ki bo zelo važna in pomembna za občo evropsko politiko, se bodo obravnavala med drugimi tudi vprašanja razorožitve, reparacij, Podunavja itd. Istočasno s konferenco ministrov bo tudi konferenca novinarske male antante v hotelu »Excelsior«. Po konferenci se bodo nekateri češkf in romunski novinarji odpeljali v Dalmacijo.
Pravo ozadje atentata na DoumerJa
Atentator dr. dorgulov Jo bil agent „Čeke“ — Pripravljal Je tudi atentat na Masaryka In Hindenburge
PARIZ, 12. maja Preiskava proti atentatorju na predsednika D o umerja, Rusu dr. Pavlu Gorgtjlovu, je odkrila sedaj docela novo ozadje. Gor-gulov je doslej vedno zatrjeval, da je 1. 1921. pobegnil iz Rusije in se potem mudil po raznih evropskih državah, pariška policija pa je sedaj ugotovila, da je bil med tem časom dvakrat zopet v Rusiji, in sicer 1. 1929. v Rod-stovu, 1. 1930. pa v Minsku. Iz Minska je bil dr. Gorgulov odposlan v Evropo, da stopi v stik z emigrantskimi organizacijami, kar mu pa ni uspelo, ker so ga povsod zavrnili kot nezanesljivega to sumljivega človeka-
Razen tega je dr. Gorgulpv začel tudi sam priznavati; da je snoval š* druge atentate. Tako je hotel za časa nemških predsedniških volitev umoriti maršale Hindenburga, še prej se je pa skušal približati češkoslovaškemu predsedniku M»saryku. Ker mu atentat na Masaryka in Hindenburga ni bilo mogoče Izvršiti, se je zopet vrnil v Francijo fn v Pariz, da bi ustrelil vsaj francoskega predsednika Paula Do umerja, kar mu je naposled tudi uspelo.
Iz vsega tega je pariška policija spoznala, da je dr. Gorjjulov agent »Če-k e«, ki dehije posebno v tujim docela na svojo roko. Atentator je sam priznal, da se je popolnoma odločil za atentat Šele tedaj, ko ga pariški sovjetski poslanik ni hotel sprejeti v avdijenco,
Zmagovita kitajska ofenciva
v Mandžuriji
Ruski častniki v glavnem stanu generala MaCangianga Japonci poSilJaJo v Mandžurijo nove Čete
LONDON, 12. maja. Kljub vsem naporom se mandžurskim vladnim In japonskim četam še ni posrečilo zaustaviti ofenzive kitajskega generala M a* čangčanga.’ Njegove čete so pre koračile reko S u n g a r o in prodirajo proti H a r b 1 n u. Včeraj so kitajska letala bombardirala nekatere vladne zgradbe v Harbinu in povzročila mnogo škode. Japonci naglo dovažajo ojačenja, posebno še, ker se je izkazalo, da mandžurske vladne čete niso dovolj odporne.
Vojska generala Mačangčanga, ki še v ozadju naslanja na Rusijo je najmodernejše opremljena in dobro izvež-
bana. Japonci zatrjujejo, da so Jo pripravili ruski časniki, ki vodijo tudi vse operacije v Mačangčangovem glavnem stanu.
ŠANGHAJ, 12. maja. Včeraj je n* vojnih ladjah odplula od tu 12. japonska divizija, namenjena v D a j r e m.
ŠANGHAJ, 12. maja. Neka japonska divizija, ki je bila doslej nasta. njena v trdnjavi V u s u n g, je odpotovala v D a J r e m v Mandžuriji, od koder bo poslana na sever prot! ge* ralu Mačangčangu. Sedaj imajo Japonci v Mandžuriji že 7 devlzij, na potu je pa še osma.
NEMILO ZA NEDRAGO.
RIM, 12. maja. Po vsej Italiji je vzbudila odredba brazilske vlade, da' se omeji na mhjinmm pouk tujih jezikov, veliko ogorčenje. V brazilski državi Sao Paolo bodo prepovedane tudi vse tujerodne šole. S tem so najbolj prizadeti tamkajšnji Italijani, ki so s pomočjo društva »Dante A^ighieri« vzdrževali nešteto italijanskih osnovnih šol. Jakp vrača Italijanom spet ono, kar so sami storili .vojim narodnim manjšinam-
AMERIKA SE BO ZADOVOLJILA S SREBROM-
WASHINGTON, 12. maja. Dopisnik »United Preša« doznava Izza nesljivega vira, da je predsednik Hoover pripravljen sprejeti načrt senatorja Haydna, da se morejo do 1. 1936. plačevati tuji dolgovi ameriškim Združenim državam y, srebru. Tako pridobljeno srebro se bo porabilo ža kovanje dolarjev. Obenem je Hoover pripravljen sklicati mednarodno konferenco, ki bi proučila problem srebra.
Dober čut je: vedeti, kaj treba storiti; dober duh je: vedeti, kaj treba misliti
J.JOUBER1
Birmovanje v stolnici.
Na binkoštno nedeljo bo v tukajšnji stolnici ob 9. uri pontifikalna maša. Po maši pa bo delil zakrament sv. birme vladika dr- Andrej Karlin-
Mariborski denarni zavodi
v soboto pred binkoštnimi prazniki ne bodo poslovali.
Iz sodniške službe.
Za sodniškega pripravnika pri okrajnem sodišču v Despotovcu v moravski banovini je imenovan diplomirani pravnik g. Oton Vičič iz Maribora.
Drevi v narodnem gledališču.
Zadnja predstava letošnje sezone: Langerieva komedija »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Na zamudite poslednje prilike! Začetek predstave ob 20. uri.
Nov nasad na Aleksandrovi.
Pred pisarno odvetnika g. dr. Mihaela Stajnka na Aleksandrovi cesti je vrtnar g. Ivan Jemec nasadil 200 lepih, izbranih vrtnic in tako spremenil ta nekoč zapuščeni prostor v krasen nasad, ki bo dajal naši glavni aveniji dosti prijaznejše lice. Gg. dr. Stamjko in Jemec zaslu žita za to olepševalno delo vsekakor javno pohvalo.
Izlet Mariborčanov na Sljeme,
Najbolj vneti in zvesti posetniki naših planin, pa posebej še našega Pohorja, so hrvatski planinci, zlasti člani HTK »Sljeme«. Da se tem vztrajnim posetnikom oddolži in še bolj utrdi prijateljske stike s hrvatskimi planinci, bo organizirala mariborska podružnica SPD v nedeljo 22. (ali 29.) maja izlet v Zagreb in na Sljeme. Obvezne prijave za ta izlet sprejema in informacije daje tvrdka I. Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Nezgode.
V Jablancih se je pri sekanju drv hudo usekal v levo nogo delavec Maks Ferš. Prepeljali so ga v bolnišnico. Tja je bil danes dopoldne pripeljan tudi upokojeni poštni upravnik g. Vladimir Fabiani; 621etnega moža je zadel mrtvoud na levi strani života.
Zagonetna smrt.
Pred dnevi so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico posestnico Josipino Mesari-čevo iz Vrfiol pri Slov. Konjicah. Mesa-ričeva je imela na glavi težko poškodbo, kateri je včeraj podlegla. Po mnenju zdravnikov jo je najbrže nekdo udaril z ostrim predmetom, (morda z motiko) Radi tega je tukajšnje državno pravdni-štvo odredilo obdukcijo trupla, ki jo bo komisija izvršila danes popoldne.
Materinski dan v Studencih.
Na praznik vnebohoda in na predvečer je proslavila dekliška narodna šola materinski dan s prizorčki in nastopi, v katerih so učenke na prisrčen način izkazovale svojo ljubezen in hvaležnost do svojih mamic, a se tudi na ginljiv način oddolžile spominu že v grobu počivajočih. Sledeče petje in igrica v 3 dejanjih »Čudežne gosli« je lepo zamisel izdatno poglobilo. Prireditev je prav lepo uspela, pa tudi gmotni uspeh je bil izredno ugoden, saj je občinstvo oba večera napolnilo dvorano do zadnjega kotička in z vidnim zanimanjem sledilo izvajanjem marsikatera tiha solza je spolzela po licih gledalk. Vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k proslavi, zlasti pa gospe Kerletovi, ki je 14 dni brezplačno šivala novo garderobo, izrekam iskreno zahvalo. — Šolska upraviteljica.
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru
bo imelo svoj občni zbor v soboto 21. . m- ob 20. uri v dvorani Delavske zborni ce (palača OUZD) v II. nadstropju. Na dnevnem redu sta tudi zelo aktualni in zanimivi predavanji o obrtnem zakonu zlasti bo vsakogar zanimala tema »Ve lekapital v službi nadprodukcije ter da našnje socialne prilike«. Vabljeni vsi pri jatelji stanovskega pokreta, za članstvo je pa udeležba dolžnost. Odbor.
V znamenju upravičene skepse spoznanja, da je v današnjih razmerah iluzorno zahtevati ali misliti na uresničenje projekta pohorske vzpenjače, je bil tudi sinočnji tretji občni zbor zadruge »Po-lorska železnica«, katerega se je udeležilo lepo število zadružnikov.
Načelnik zadruge dr. Alojzij Juvan, ki je vodil občni zbor, je v uvodni besedi naglašal, da je imelo načelstvo vse-gdar najboljšo voljo storiti vse, da bi se projekt pohorske vzpenjače čim prej izvedel, vendar pa mora vsak razsoden zadrugar uvideti, da je to v današnjih razmerah neizvedljivo. Zamisel gradnje pohorske železnice je tako lepa in za povzdigo tujskega prometa v našem »demontiranem« Mariboru tako eminentne važnosti, da je o tem pač vsaka debata odveč. Toda na uresničenje tega projekta že v letošnjem letu ni misliti. V stvarnih besedah je načelnik obrazložil položaj kakor je danes. Pri mestni hra nilnici ima zadruga naloženih nekaj nad 300.000 Din. Obljubljeni podpisani deleži znašajo 1,300.000 Din. Mariborska mestna občina in banovina jamčita tudi za en milijon dinarjev. Vprašanje pa je, kateri denarni zavod bi zmogel danes izplačati ta milijon, za katerega jamčita občina in banovina. Račun je torej kratek: razpo ložijivega denarja ima zadruga 300.000 Din, vse drugo je v božjih rokah. Načelnik je ob koncu apeliral na zbrane zadružnike, naj ne bodo malodušni in predlagal, da se z gradnjo pohorske železnice zaenkrat še počaka, da se razmere kako izpremenijo in izboljšajo.
Nato je predsednik nadzorstvenega odbora g. dr. S e n jo r predlagal raz
Kdaj se bomo na Pohorje vozili?
Treijt občni zbor zadruge »Pohorska železnica** — Nova uprava — Realizacija projekta določena na nedoločen čas
rešnico načelstvu, kar so zadružniki soglasno sprejeli. Ugotovil je tudi, da je knjigovodstvo zadruge v redu. Soglasno je bi! odobren tudi računski zaključek lanskega poslovnega leta.
Pri tretji točki dnevnega reda: sklepanje o gradnji pohorske železnice v. letošnjem letu, se je razvila dolgotrajna, stvarna in živahna debata, v katero so posegli gg. Pajtler, Valjak, Wei*l, dr. Žnuderl, dr. Juvan, Žebot, Scheiber, dr. Levec, Verlič in Ošlak. Dr. Žnuderl je spričo-današnjih razmer odsvetoval spuščati se že letos v gradnjo vzpenjače, čeprav so nekatere ponudbe inozemskih tvrdk vabljive. V primeru, da bi zadruga ne mogla zadostiti težkim pogojem tujega kapitala, ki zahteva absolutno zastavno pravico na prvem mestu, bi se lahko zgodilo, da bi prišla pohorska železnica na dražbo. V tem smislu so govorili prepričevalno tudi gg. Žebot, Ošlak, dr. Juvan, Guštin in Valjak- Sprejet je bil naposled sklep, da se gradnja pohorske železnice za letos odloži in počaka, da se bodo gospodarske in denarne razmere zboljšale.
Pri volitvah so bili izvoljeni: za načelnika dr. Juvan, v načelstvo pa: Žebot, Ošlak, Drago Roglič, Pugel, Janko Tavčar, P o v o d-nik, Valjak, Zorko in Lah. Dve mesti sta ostali rezervirani za zastopnike občine in banovine. V nadzorstveni odbor so izvoljeni: za predsednika dr. S e n j o r, za odbornike pa dr. Leve c, Bure š, Kordi k, Vice 1, Guštin, Osojnik, Sira k, dr. Žnuderl, inž Ž1 a jm e r in L u k n a r.
Iz krčevinske občinske uprave.
Te dni je, imel krčevinski občinski svet sejo, na kateri so se konstituirali posamezni odseki občinske uprave takole: blagajnik Ivan Vole, namestnik Andrej Majhen; občinski kmetijski odbor: predsednik Ivan Brecelj, odborniki: Ivan Bregant, Josip Gselman, Alojzij Peklar in Josip Kolarič; okrajni kmetijski odbor: Brecelj in Gselman; v finančni odsek: Ivan Vole, Miroslav Auš, Franc Žkof, Emerik VVogerer, Josip Rajšp in Kliček Josip; v krajevni šolski odbor:
A.	Peklar, dr. Leopold Poljanec, prof. Sprachman in Andrej Majhen; v upravni odbor: dr. Hojnik, dr. Poljanec, Franc Koser in Viktor Koren; v socijalna in cestno upravni odsek: Andrej Majhen, Viktor Koren, Franc Pinter in Martin Ruedl; policijske zadeve: Josip Princi, Miroslav Glaser in Ivan.Šušteršič.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Do nadaljnega zaprto.
V korist mariborskega mestnega odbora »Društva gledaliških igralcev« se u-
prizori prihodnji 'teden opereta »Mam’ zelle Nitouche«, ki že dolgo let ni bila na repertoaru mariborskega gledališča. Re žira g. Rasberger.
II1
ščiti Vaše zdravje Zato pijte samo
limiiiG
Poslovilni večer
Djuke Trbuhoviča
Sinoči se je v vlogi huzarskega rit-mojstra v opereti »Viktorija in njen hu-zar« poslovil od našega gledališča in gledališkega občinstva g. Djuka T r b u-h o v i č, ki je dve sezoni vodil našo o-pereto, bi! njen glavni režiser in tenor-Njegovi prijatelji in prijateljice so napolnili gledališče do zadnjega kotička in navdušenje je pričalo, da njegovo delo v Mariboru ne bo tako hitro pozabljeno-Še večji dokaz so pa bili venci, šopki in darovi, ki jih je prejel po prvem dejanju.
Djuka Trbuhovic, ki zapušča naše gledališče, je dal naši opereti novega impulza, dvignil jo je režijsko in scenično do višine, ki je prej ni dosegala. Prevratnik ni bil, novih poti ni utiral, gradil je na solidnih, preizkušenih temeljih kot sijajen praktik. Oporekati mu je bilo mogoče samo to, da je včasih segal po efektih, ki niso bili potrebni in da je izbiral dela preveč enostransko. Kot igralec in neprekosljiv rutiner je s pomočjo svoje simpatične pojave uspel v vsaki vlogi, naj je že bila kakršnakoli. Bil je prav tako doma v salonu kakor v kmečki hiši. Oblagodarjen s talentom, prakso in izkušnjami je ustvaril like, ki nam bodo še dolgo ostali v spominu.
Ob slovesu mu želimo, da bi uspel tudi drugod prav tako, kakor je pri nas. če so bile naše kritike kdaj tudi ostre, so bile vedno blagohotne in upoštevale so njegovo moč. Samo o talentih je mogoče podati resno kritiko, četudi ostro, o netalentiranih igralcih je pisanje odveč.
Miza pogrni se!
Praga je dobila prvo avtomatično restavracijo v Evropi
Od konca letošnjega marca ima Praga najmodernejšo restavracijo v Evropi, t. j. »Elektrorestavrant Lido« v Gosposki ulici. Restavracija nudi obiskovalcem vse udobnosti, postrežba sama je pa u-rejena avtomatično. Kako naglo in splošno se je Pražanom priljubila, dokazuje najbolj to, da jo poseti vsako opoldan okoli 1000 gostov, dasi je nameščena v manj prometni ulici, tako rekoč »od rok«. Za 4.40 Kč- dobite v »Lidu« obilno in tečno kosilo: juho, meso in dve prikuhi, ali pa juho in veliko porcijo močnate jedi. Hrana v tej restavraciji pa je zato tako poceni, ker prinašajo vse naročene jedi tekoči traki in je nepotrebna vsa draga natakarska postrežba. V 15 sekundah preteče trak mizo s 23 sedeži, in ker ima restavracija štiri take mize, postreže v eni sami minuti lahko 92 gostov. Vsak gost vzame svoj krožnik sam s tekočega traka. Sprememba hrane je kljub temu velika, ker se vsaka jed kuha samo enkrat na teden.
Način postrežbe je silno preprost. Gost kupi pri blagajni ob vstopu v restavracijo jedilno nakaznico in dobi številko sedeža pri določeni mizi, ki je oskrbovana z onimi jedili, katera si je izbral. Vsaka vrsta posamezne mize je enaka posebni numerirani vrsti signalov na naročeval-ni deski pri blagajni. Če naroči gost n. pr. kosilo z močnato jedjo, dobi nakaznico za določeno mesto pri označeni mizi,
kjer se servirajo samo taka kosila. Blagajnik obvesti s signalom ravnatelja kuhinje o naročilu, mizi in številki sedeža in ta postavi krožnike na določeni trak in isto številko. Gostu je treba, ko sede, samo s pritiskom na električni gumb obvestiti kuhinjo, da že sedi in čaka na kosilo, odnosno večerjo. Najkasneje v eni minuti je naročeno že pred jnjitn. Ko gost pokosi ali povečerja, poiloži prazno posodo na trak, ki teče pod mizo, in posoda drči v pomivalnico, ki je tudi avtomatična.
Gosti avtomatične restavracije so večinoma pripadniki srednjega stanu, uradniki, dijaki itd. Ker pa se njihovo število vedno bolj množi, se bo restavracija v kratkem povečala in ustanovile tudi podružnice, posebno še, ker jo obiskujejo skoraj vsak dan skupine izletnikov, šole itd. Prvega maja ie restavracija uvedla tudi abonmane, ki poslovanje še pospešujejo in nudijo zadnje kosilo in večerjo v mesecu brezplačno. Mimo tega se bodo dobile m kratkem k navadnemu kosilu tudi še posebne močnate jedi. Lastnik restavracije je namreč izjavil, da mu je mogoče pri 1500 obiskovalcih nuditi ta dodatek brezplačno kot dar. Kakor kosilo, tako se servira tudi večerja, stane pa samo 3.80 Kč.
Pragi bodo gotovo kmalu sledila tudi druga velika in manjša mesta.
V soboto rožna veselica v Veliki kavarni.
S policije.
Snoči je bil aretiran Leopold V., ki je osumljen raznih goljufij. Oddan bo sodišču. Prijavljen pa je bil Stanko B. radi tatvine, neki Peter K-, ker je s planko udaril in poškodoval svojega tovariša Rudolfa Z., in kleparski pomočnik Fran
B.	radi nage vožnje po ulici; nadalje je bila prijavljena tudi neka Kristinka V., ker se je grdo. obnašala v neki gostilni. Prijavljena sta bila tudi neki Tonček in Viktor, ki sta pijana razgrajala po ulicah in kalila nočni mir.
Živinski sejem.
Na sejem 10. t. m. so prignali 9 konj 13 bikov, 119 volov, 254 krav in 15 telet, skupaj 410 glav. Povprečne cene so bile: debeli voli 3.75—4.25, po.debeli 3,—3.50, plemenski 2—3, biki za klanje 3—4, klavne krave debele 2.25—4, plemenske krave 2—2.25, krave za klobasarje 1.25 —1*75, mlada živina 3.50—5 in teleta 5— 6 Din za kilogram žive teže. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12. II. vrste 6—8; meso krav, bikov in telic 4—6; teletina I. vrste 10—12, II. vrste 6—8; svinjina sveža 8—12 Din za kg. Kupčija na sejmu je bila srednja. Prodanih je bilo 180 glav živine.
toominiafte te €HD
SLIKARJI MED SEBOJ.
»Zadnjič sem naslikal zimsko pokrajino. Bila je tako naravna, da je toplomer v moji sobi vedno stal pod ničlo.«
»Kaj bo to! Jaz sem pa lani naslikal portret starega gospoda Brgleza. Bil je tako naraven, da sem ga moral vsak dan obriti.«
»Mamica, ali bo žirafa kaj huda, fie at dobim ni epe glave na film?.«
V Maribor n, 'dne 12. V. 193?.
Mariborski »VE ČE R NIK« Jutra
Sfran 3.
Sokolstvo
Sokol Sv. Marjeta - Št Janž na Dr. p.
priredi v nedeljo 29. t. m. pri Sv. Marjeti na Dr. polju veliko »Sokolsko tombolo«. Vsa bližnja in sosednja društva so na-prošena, da ne priredijo tega dne nobene zabave oziroma tombole.
Sokol Poljčane
Proslavi materinski dan v svoji dvorani na binkoštno nedeljo ob J416- uri- Na sporedu so: nagovor, deklamacije in Petje ter Špicarjeva mladinska pravljična igra »Martin Napuhek« v režiji s. Šolarjeve. Nastopi blizu 40 otrok. Ker je čisti dobiček namenjen za prehrano siromašne dece, se preplačila hvaležno sprejemajo. Predprodajo vstopnic je Prevzel iz prijaznosti trgovec g. Sima. Posetite prireditev v velikem številu! Zdravo!
Ljubljanski velesejem
Gospodarski stroji In orodje bodo razstavljeni v posebni skupini na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Čehoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, ko-silne stroje, mlatilnice, Čistilnice, sla-tnoreznice, pluge za okopavanje in o-Sipavanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in elek tričnim tokom-
Legitimacije za polovično vožnjo na ljubljanski velesejem, se dobe tudi pri blagajnah teh-ie železniških postaj v Dravski banovini: Zidanjmost, Rakek, Celje, Grobelno, Slov. Bistrica, Pragersko, Maribor, Poljčane, Jesenice, Bled, Kranjska gora, Bistrica-Boh. jezero, Trebnje, Št. Janž-Dolenjsko, Mo-kronog-Bistrica, Slov. Konjice, Sv. Jurij ob j. ž., Ormož, Gornja Radgona, Polzela-Braslovče, Šoštanj, Velenje, Dravograd-Meža, Ptuj, Prevalje, Krško, Novomesto, Trbovlje, Vuhred-Marenberg, Žalec, Mislinje, Rogaška Slatina, Laško, Logatec, Tržič, Brežice, Murska Sobota, Dol. Lendava, Raj-henburg.
Polovična vožnja velja za potovanje v Ljubljano od 1. do 13. junija, za nazaj pa od 4.—17. junija. Na odhodni postaji treba dati legitimacijo žigosati. Voznega listka v Ljubljani ne oddajte postajnemu vratarju, ker velja za brez plačno potovanje nazaj.
Alphoose Crozlčre:
Častna zadeva
»Najboljše sredstvo, da shujšate? Zelo enostavno: učite se sabljanja.«
Tako je govoril zdravnik; in je še pristavil;
»Nič ni bolj zdravega kot ta šport. Svojega trebuščka se boste na ta način najhitreje iznebili.«
»Vas bom ubogal, gospod doktor.«
In gospod Castelbijou je zgrabil dežnik in mahal z njim, kot da je sablja.
Ko se je naš junak že mesec dni vadil v sabljanju, ni niti najmanj shujšal. Zato pa je bil vseskoz bojevit, tako da je žena nekega dne zakričala nad njim:
»Le nikar se toliko ne napihuj, ti do-mišljavec. Na sabljanje se ravnotoliko razumeš kot krava na boben.«
»To še vse pride, Rozalija. Učitelj sabljanja mi je dejal, da še ni imel učenca, ki bi tako hitro napredoval kot jaz. Zatrdil mi je celo, da mi kmalu ne bo kos.«
»O, ti bedak, ali ne vidiš, da se učitelj iz tebe norčuje?«
»V svojo srečo sl šej, da si le slbotna ženska,« je dejal gospod Castelbijou, v katerem je kar vrelo togote.
Sicer pa je ta slabotna ženska, o kateri je bilo tu govora, tehtala svojih 210 funtov.
Kmalu zatem je Rozalijo klicala k se-
Šport
Binkošti — praznik poletnega belega športa.
O binkoštnih praznikih bo v Mariboru veliki medmestni teniški turnir, na katerem sodelujejo mesta: Maribor, Ljubljana, Zagreb in Gradec. Vsako mesto bodo zastopali štirje gospodje in dve dami. Prireditelja tega turnirja sta ISSK Maribor in SK Rapid. Oba kluba sta se sporazumela za najmočnejši tim.
Igrali bodo: dami Ravnikova in Breda Hribarjeva, ter gg. Hitzel, Leyrer Hal-barth in Gasparin. Zagreb pošlje na med mestni turnir državne prvake: go. Go-stiševo gdč. Maksimovičevo ter gg. Krešo Friedricha, Tomico Kukljeviča Antol-koviča in Punčeca; Gradec: dr. Bohma, dr. Schurerja, Riechla ter dami Deanino-vo in Jahnovo; Ljubljano bodo zastopali: Ksenija Ravnikarjeva, Bleiweiss, Zajc in drugi. Odigranih bo skupno 27 iger.
Za ta turnir je med mariborskimi šport niki veliko zanimanje in bodo naša bela polja o Binkoštih oživela, kakor še nikoli doslej.
Še dobra smuka.
Na naših hribih sicer ni več smuke, pač pa je na K o r oš i c i v zadnjih dneh zapadlo toliko novega snega, da bodo imeli smučarji preko binkoštnih praznikov prav idealno smuko. Mariborski smučarji odrinejo iz Maribora v soboto zjutraj in se vozijo do Celja, od tu z avtobusom do Luč, odkoder je sicer malo dolga, ampak najbolj sigurna pot na Korošico. Smučarji naj bodo dobro opremljeni, da se jim ne bo godilo kot nekaterim za Veliko noč. Menda bo to zadnji letošnji smučarski izlet, kajti za. Binkošti se otvori s Mariboru že kopalna sezona. v Poznim pomjadapskim smučarjem pa dober smuk!
Izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu.
Prijatelji naših obmejnih planin bodo tudi letos za Binkošti obiskali Sv. Duha na Ostrem vrhu, kjer bo tradicionalno »žegnanje«. Za nedeljo in ponedeljek so najavljeni Sokoli, skavti in pevci, da pokažejo svojo ljubezen do lepih obmejnih planin, dobrodošli pa bodo tudi vsi drugi izletniki.
Turlstovskl dom na Urški gori.
Mislinjska podružnica SPD v Slovenj-gradcu obvešča vse cenjene turiste in izletnike, da bo njen dom na Urški gori od 14. t. m. dalje stalno odprt in oskrbovan- Ker je Urška gora ena izmed naših najlepših visokogorskih postojank in dom prvovrstno opremljen in oskrbljen, naj ne bo turista širom naše dežele, ki ne bi pohitel vsaj enkrat v sezoni sem gori-
bi njena bolna teta, ki je stanovala na deželi. Castelbijou je izrabil odsotnost svoje žene in je vsak večer krokal.
Ko je nekega večera zapustil gostilno, katere burgundec mu je rdeče pobarval lica in mu omamil duha, se je končno znaše na terasi neke kavarne. Sladek občutek natrkanosti ga je obšel in ga je končno naredil bojevitega.
Dva elegantna gospoda sta sedla k sosednji mizi. In ta dva gizdalina z monoklom v očesu sta se nekoliko pretirano nazivala:	»ljubi	baron« in »ljubi
grof«. Castelbijou, ki je bil navaden meščan, je le s težavo zatrl kletvico spričo takega bahaštva.
Naenkrat sta dva umazana psa, ki sta se doslej valjala po tleh, prišla gospodu Castelbijouu pod noge. Hotel je je že brcniti, a se je premislil. Vzel je košček sladkorja, ga prelomil, privabil oba cucka k sebi in porogljivo vprašal:
»Ali izvolijo pokusiti, gospod grof? če ne bodo zameili, gospod baron, da se predrznem...«
Eden mladih gospodov je to namiga-vanje takoj razumel in ne da bi čakal ponovitve, je gospodu Castelbijouu, ki se je zlobno režal, prisoli! klofuto. Ta je skočil pokoncu, mahal okoli sebe in hotel z »-direktnim udarcem« odbiti napad. Toda nepremagljiva pest je zaustavila njegovo otepanje.
»Bilo bi bolje, da greste spat, prijatelj,« je dejal njegov nasprotnik. »Vi ste popolnoma pijani.«
»Jaz pojdem spat. kadar se bo meni
Deseteroboj.
SK Železničar je razpisali za binkoštne praznike tekmo za prvenstvo v desetero bojih. Doslej se je prijavilo osem tekmovalcev. Tekma obeta biti jako zanimiva, posebno ker pridejo nekateri Ljubljančani in Zagrebčani. Izmed domačih klubov sta prijavila udeležbo samo Železničar in Maraton.
Čeprav zelo pozdravljamo vsako lahkoatletsko prireditev, vendar nismo zadovoljni s termini! Vsaka nedelja lahkoatletske tekme je le malo preveč. Shel-lova štafeta v nedeljo, za praznike deseteroboj, 22. t.- m. tekma moštev Rapida, vse to je preveč eno na drugo. Ni to dobro ne za tekmovalce, še manj za občinstvo, ki se kmalu naveliča preobilne športne hi;ane. Termini naj se bolj smiselno razdelijo — in naj se tudi lahko atletom privošči tuintam nedeljski počitek.
Binkoštni izlet Moto-kluba Maribor.
Moto-klub Maribor priredi na binkoštne praznike izlet, ki bo vodil po naših najlepših krajih. Udeleženci bodo občudovali krasote naše Gorenjske, povzpeli se bodo po strmih serpentinah na Ljubelj, odtam pa švignili po divni Koroški v Celovec. Program je naslednji: Nedelja, 15. maja, start na Glavnem trgu v Mariboru ob 4.30. Prvi odmor in zajtrek v Ljubljani. Iz Ljubljane na Bled in Bohinj, kjer je kratek počitek ter nazaj preko Bleda v Tržič, kjer je prenočišče; na binkoštni pondeljek preko Ljubelja v Celovec, kjer priredi tamkajšnji Touring klub gostom prijateljski sprejem. Vrnitev bo v poznih popoldanskih urah preko Dravograda v Maribor. Udeleženci morajo imeti pravilne listine, triptike in otne liste. Prijave naj se pošljejo tajni-tvu Motokluba do petka.
Drobiž s Tezna
Proslava materinskega dneva. Tukajšnja dekliška osnovna šola je dostojno proslavila materinski dan v sredo in četrtek. Na ljubko prirejenem odru v razredu je deca svojim mamicam izrazila svojo ljubezen in hvaležnost. Slavnost ie otvorila učenka Rozika Munihova s krasno deklamacijo, nakar je šolski zbor pod vodstvom učiteljice gdč. Jožice Kirarjeve zapel nekaj lepih pesmic. Sledile so razne deklamacije in nazadnje igrica »Čudežne gosli«. Gospa Finko-v a, ki je igro naštudirala, zasluži vse priznanje, kajti imela je mnogo truda in potrpljenja. Nastopi'e so same deklice, izmed katerih je mala Frida kot »Pav-lek" žela največ aplavza. Lepe obleke in lepe spremembe luči so efekt še bolj povečale. Predstava je bila obakrat dobro obiskana-
zdelo," je zarenčal gospod Castelbijou. »Za ta čas pa — evo moje vizitke!«
»Prav rad jo vzamem,« je dejal oni porogljivo. »Ali mi lahko poveste, kje ste jo dali tiskati?«
Od tega jedkega roganja je bil gospod Castelbijou dvojno poražen, zakaj boju z orožjem duha je bil še manj kos. Zato se je odločil plačati in je odšel, a ga je precej zanašalo...
Ko je prišel domov, ga je tam čaka-o novo presenečenje: njegova žena je bila že nazaj. Naš junak ji je povedal vso zadevo. Rozalija se je zelo Tazburila, toda mož jo je miril:
»Nič se ne boj, grlica moja, jaz se znam sabljati! Rajši trepetaj za grofovo življenje.«
Naslednjega dne pa je pihal veter iz čisto drage luknje. Oh, kako je obžalo-va1 gospod Castelbijou, da je onemu gospodu dal svojo vizitko, kajti častna zadeva se ne konča vselej v korist spretnejšega. Naš prijatelj je od strahu dobil skoraj drisko. Mislil si je:
»Zdaj ko sem se umaknil lepo v priT vatno življenje in imam štiritisoč frankov mesečne rente, pa naj me že po enem mesecu zakoljejo? Lepi izgledi! Najbolj neumno pa je to, da stoji na vizitki tudi moj nas'ov. In koga naj vzamem za pričo? Mar mlekarja in hišnika?«
Naenkrat je s v sobo Rozalija.
»Kaj, ali še m i? Kaj pa misliš? Ti se moraš ve; r dvobojevati. Ali imaš vsaj vizitko tistega gospoda?«
»^e.«
Konjice
Ustanovitev obrtnega društva.
Ustanovni občni zbor Obrtnega društva v Konjicah je bil ua praznik Vnebohoda v Narodnem domu. Zborovanja so se udeležili poleg večjega števila obrtnikov, trgovcev in tudi kmetov okr. glavar dr. S u h a č, obrtno-zadružni nadzornik kot predavatelj in zastopnik TOI, delegat »Zveze obrtniških društev v Celju« g. G o 1 č e r, delegat »Obrtnega društva v Celju« g. Lečnik in konjiški župan in član ban. sveta g. J e-r e b Rado. Zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Josip F r i m, ki je pozdravil vse navzoče. Nato je dr. Mejak, advokat v Konjicah, ki je bil tudi med onimi, ki so dali inicijativo za ustanovitev Obrtnega društva v Konjicah, in je na prošnjo pripravljalnega odbora pomagal pri pripravah za ustanovni občni zbor, podal poročilo.
Po daljši debati so bila pravila, ki jih je banska uprava že potrdila, soglasno sprejeta- V društvo je takoj pristopilo 38 članov, sami resni in zavedni obrtniki, ki jamčijo, da bo društvo najbolje uspevalo.
Nato je bil izvoljen društveni odbor z g. Josipom Frimom, krojačem, kot predsednikom.
Po volitvi je predaval obrtni nadzornik g. Ignacij Z a 1 ož n i k iz Maribora o obrtnem zakonu, podal nekaj splošnih pripomb o težnjah obrtnikov v sedanjem težkem času, utemeljeval potrebo prostovoljnih obrtnih organizacij in zavračal tendencijozno kritiko onih oseb, ki ne želijo pomoči in nasvetov obrtnikov od strani naše inteligence. Zborovalci so se zahvalili predavatelju z živahnim odobravanjem.
Zbor je nato soglasno sklenil, naj društvo skliče poseben sestanek, na katerem bo poročal član ban. sveta g. Rado Jereb o prizadevanju banovinskega sveta za napredek obrtnega stanu. Narodni poslanec g. Gajšek Karol je svojo odsotnost opravičil.
Zborovanje sta pozdravila za zvezo obrtnih društev v Celju g. Gol čer, ki je izrazil tudi željo, naj novo društvo pristopi k zvezi obrtnih društev (o čemer bo društveni odbor že na prvi seji sklepal), v imenu najstarejšega obrtnega društva, na bivšem Spodnjem Štajerskem, t. j. »Ob/tnega društva v Celju«, pa g. L e č n i k.
Želimo novemu društvu najboljših u-spehov.
ŠIRITE ,.V1CERNIK“I
Kupim dobro ohranjeno otroško kolo.
Naslov pustiti y upravi »Večernika«.
1472
»Potem pa sploh nista izmenjala svojih vizitk.«
»Bil sem tako jezen, da sem kar šel in njegove niti zahteval nisem.«
»Na vsak način se pripravi na obisk njegovih prič in glej, da jih tudi sebi poiščeš. In ko greš na dvoboj, bodi tako prijazen in pusti doma svojo listnico in zato uro.«
»Kaj?« In gospod Castelbijou je kar meketal od strahu:
»Ali vidiš že vnaprej, da bo slabo končalo?«
»Prav se ti godi. Kaj ti je bilo treba igrati visokega gospoda? To je moralo tako priti!«
Gospoda Castelbijoua je spreletel mraz. Pomislil je na svoj veliki, trebuh, ki je svojemu dolgemu, suhemu nasprotniku nudi! dobro tarčo.
Naenkrat je zaklicala Rozalija, ki je urejevala razmetano obleko:
»Kaj sl si pa pripel na hrbet?«
»Na hrbet pripel?«
»Vizitko!«
»Kaj pa Čvekaš?«
»Da, tvoja lastna vizitka in na njej je zapisano nekaj besed s svinčnikom.« In je brala:
»Vsi usmiljeni ljudje so naprošeni, da tega pomilovanja vrednega pijanca spremijo na poti domov, ako bi kje padel.«
Castelbijou se je razburil:
»O ta cigan, ta strahopetec, potuhnil se je! No, to mi bo še plačal!«
V resnici pa mu je bilo kar lahko pri srcu. Mislil ši je: Hvala Bogu, mož je vsaj razumel šalo!
Zakupnika za oficirsko kuhinjo
in dobro kuharico iščemo. Reflektantl naj se Javijo v oficirskem domu v kasarni kralja Aleksandra v Melju-
1528
Prvovrstno vino
iz Kamnice k Din 4.— od 5 resp. 10 1 naprej. Steklenice se iz prijaznosti sprejemajo Razlagova ul. 13 I. 1551
po Din S-- liter od 5 litrov naprej!
S 1. junijem
oddam štirisobno komfortno stanovanje v sredini mesta v najem. Naslov v upravi.	1515
n
Mvmazffl
toarlforslcl »VE ČER NIK« 'Julra
—i	.	4»utosiracasatascs»w.'s*an«>a
Cenjenemu občinstvu sporočamo najvljudneje, da smo preselili trgovino s čevlji
iz Aleksandrove ceste St. 9
■in
na vogalu Slovenske in Gosposke ulice
Na zalogi bomo imeli:
moške čevlje v vseh oblikah od Din 165 “ naprej damske čevlje v najnovejših oblikah in barvah ... od Din 125** naprej otroške čevlje, ki so že 30 let preizkušeni . , . . . .od Din 45’" naprej
Obiščite nas in prepričajte se o naši bosatl zalogi, prvovrstni izdelavi in brezkonkurenčni ceni Ogleite si našo zalogo, k nakupu Vas n? silimo. Prepričani ste lahko, da Vasstrokovnjaško postrežemo
Draibenl oklic.
Dne 14. majitlka 1932 od 9. ure dopoldne naprej se vrši
v Mariboru, Trubarjeva ul. 9
javna dražba različnih premičnin: pisarniške Oprema, pisalnih strojev, raznih strojev za izdelovanje brezalkoholnih pijač, raznih sodov različne velikosti, sokov In marmelad ter raznih drugih predmetov.
Pojasnila daje odvetniška pisarna:
dr. Antona Muleja,
Maribor, Aleksandrova c.11
Ivu Krim
Aleksandrova c. 13
Setma
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor Tel.2510
‘to
Od 5 litrov naprej dobite najboljše vino po 4.- in 5.- Din pri Lorberju Sv. Peter pri Mariboru.	1549
Za birmo
Otroške nogavic, par D 3.30 Skleni (raki v vseh barvah Moške kratke nogavice ^ od Din 1— naprej
8 sss r.vfeirS ™	tc
Damske c	d	10—	Samoveznlce, svilene D 7-
Moške srajce, komad D 25J-
od Dir? la- Otroške sandale 8 33 -naprei	Čipke meter od D 1,— naprej
Ektportna hiša .LUNA, Maribor
lastnik Albin Prlsternlk.	1487
javna licitacija!
23 kg čevljarskih potrebščin, pasta, klej in drugo, 43 kg čokolade, 15 kg bonbonov se proda na javni licitaciji v tovornem skladišču, Maribor, Glavni kolodvor, dne 13. maja 1932 ob 10. uri.
>!< \ SOKLIČ
T
Maribor
ggngrgg lUtopniid m »prejme!«
Tednik »Zabavni list«
z gratis slikarsko galerijo v, formatu razgledale, Stražišče. Posamezna številka samo Din 1.— Zahtevajte brezplačne ogledne številke!
Bučno olje
priporoča tovarna bučnega olja 'J. HochmiiHer. Maribor, Taborska ulica Št. 7.	1483
Vlnofoi Sturm
toči čez ulico sortirano staro in novo vino k 4 in 5 Din.	1555
Vino od 5 litrov naprei
belo In rdeče po Din 4.— liter pri Fer-iinu, Kamnica 73.	 1554
Iščem takoj najemnika
oz. poslovodjo za delikateso in točilnico. Aleksandrova 83.	1553
Tomšičeva ulica 14
se prodaja
Štirisobno moderno stanovanje
z vsem komfortom se odda s 1. junijem Naslov v upravi lista.	1516
Posestvo z lepim **donosnikom in vinogradom 2 hiši Din 90.000.—. — Vilo z dvema stanovanjema Din 350.000 lahko kupite s hranilno knjižico Prve hrv. štedione ali katerekoli banke. Pisarna »Rapid«, Gosposka ulica 28.
1548
ČITATEUli
KUPUJTE ■ :
vse svoje potrebščine pri naših cenjenih
INSERENTIH
CITATEL3I
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.