XIV. letnik. Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sc 110 vračajo. Nefrnnkovann pisma bo ne sprejemajo. Cona listu znaša .K celo loto i krono, is pol leta 2 kroni. Za manj premožni' ca colo loto 8 krono, la pol leta K loO. Za Nemčijo jo cena liatu 6 K, za drupe deželo izven Avstrijo 6 K. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" t Gorici, ulica Vct-turini St. 9. V Gorici, dne M. avgustu 15)0(». 33. številka. i—— Naročnino in naznani lil 8 Ji r «*j t- !|| ;i upravni.štvo, liorica, SemeniJka ulica St. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakurnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališčii nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Itaumgnrtl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Hiva Como) št. II. po 8 vin. Oglasi in poslanic«* se raOunijo po petit vrstah in sicer: čo se tiska <*nkr;it 11- v., dvakrat 12 v., trikrat K) v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivnn Bajt v Gorici. Tiska ..Narodna Tisknrn«“ (odgov. L. Lnkežič) v Gorici. za III. Resolucije slovenski katoliški shod. I. ReBolucijc cerkveno ■ političnega odseka lil. slo venskega kntol. shoda. PolitiSke razmere ae izpreminjajo, državne oblike se menjajo, neizpremen-ljiva pa je dolžnost in pravica državljanov, skrbeti za svoj večni blagor. Državni smoter je časno blagostanje njenih udov, cerkveni pa večno blagostanje ; ta smoter pa je višji, ker presega čas in prostor. Katoličani smo prepričani, da moremo ta večni smoter doseči samo po naukih in milostih, ki jih je Izveličar izročil svoji cerkvi ; zato zahtevamo od države, da to naše prepričanje vpošteva v zakonodajbtvu in v upravi tako, da moremo v kakršnikoli državni obliki neovirani izvrševati svoje verske dolžnosti, ki se nanašajo na naše večno izveličanje. Zato zahtevamo za cerkev popolno svobodo ; država ne sme stavljati cerkvi nobenih ovir pri udejstvovanju njenega j smotra, ona mora imeti vselej in povsod priložnost svobodno učiti RriBtov nauk in deliti njegove milosti. To svobodo doseči, kjer je izgub-Jjena, zagotoviti, kjer obstoji, je nujna dolžnost vseh katoličanov. Zato se morajo rabiti razmeram primerna sredstva. Z ozirom na razmere v avstrijski državi pa velja to-le: Svoboda cerkvenega življenja se da doseči le ustavnim potom. Konkordat je na tem temelja težko mogoč, ker se zastopnik države menja po vsakratni večini. Idealni naš smoter, naj bi država priznavala in upoštevala božanstveni značaj cerkvi, se ne da doseči, dokler ne pre-kvasi vseh slojev krščanska misel. Obramba cerkvenih pravic se da ustavno izvrševati samo po politično zavednih katoličanih. Ne da se tajiti, da v ustavnem življenju vedno bolj prodira demo-kratiško načelo in da se ustavne pravice raztezajo na vedno širše sloje Boj za cerkveno svobodo mora biti v soglasju s temi dejstvi. Katoliški shod izjavlja, upoštevaje ta dejstva : I. S tiskom in besedo naj se goji med ljudstvom pouk o cerkveno-političnem položaju v naši državi. II. Gerkveno-politične zahteve naj ostanejo »talno na programu, ki se morajo zanj zavezati kandidati za zako-nodavne zbore. III. Vsi katoliški volilci po vseh svojih organizacijah naj nadzorujejo skrbno, kako gosposke izvršujejo cer-kveno-politične zakone. IV. Edino uspešno sredstvo v dosego cerkvene svobode v sedanjih razmerah je: odkrito priznanje in zastopanje načela državljanske politiške svobode. V. Za vestno dolžnost vsakega zavednega katoličana smatramo, v le-teh razmerah udeleževati se volitev v zako-nodavne zbore. Z ozirom na položaj sv. očeta pa tretji slovenski katoliški shod VI. protestira zoper sedanji položaj sv. očeta napram svetni oblasti in zahteva za poglavarja katoliške cerkve svobodo, ki jo potrebuje za izvrševanje svojega poklica. Ker temelji avstrijska majska zakonodaja iz leta 1874 na čelu, da ima ; država vsled svoje lastne oblasti — pri nas še kot upraviteljica verskega zaklada — po svoji zakonodaji določevati cer-I kvene razmere, izjavlja III. katol. shod. * VII. da je dolžnost ljudskih zastopnikov delovati v postavno določenih mejah na to, da se razveljavi 1 zakon z dne 7. majnika 1874, drž. zak. ; št. 50, ker nasprotuje ta zakon načelu državljanske svobode, izraženemu v avstrijskih državnih temeljnih zakonih. Ker pravi zakon med kristjani ne morebiti, ue da bi bila ta zveza hkrati zakrament VIII. tretji slovenski katoliški shod priznava izključno le cerkvi pravico staviti razdiralne zakonske zadržke in soditi o veljavnosti krščanske zakonske zveze. IX. Vsled tega tretji slovenski katoliški nhod v soglasju z izjavami papeža Pija IX. in Leona XIII. obsoja civilni zakon v kakršnikoli obliki in smatra, da je sedaj v Avstriji veljavni zasilni zakon glede na katoličane škodljiv javni morali in krščanskemu naziranju o svetosti zakona. X. Posebej še tretji slov. kat. shod obsoja stremljenje onih katoličanov, ki se prizadevajo, da bi se nerazdružnost sv. zakona, vtemeljena v božjem in naravnem pravu potom civilnih postav odpravila. XI. Boj za svobodno šolo se smatra za boj proti pravicam katoliških staršev. Vsi katoličani se poživljajo, da se z vsemi sredstvi ustavljajo stvari in osebam, ki jo zastopajo. Slednjič pa XII. odločno zahtevamo popolno ravnopravnost katoličanov v državi. Diametralno nasprotno temu načelu je postopanje vojaških oblasti glede na dvoboj, ki je vrh tega v protislovja z obstoječimi zakoni. III. Resolucijo socijaluega odseka. Tretji slovenski katoliški shod obnavlja in odobrava vse socijalne resolucije, ki sta jih sklenilu 1. in 2. slovenski katoliški shod. Socijalni načrt kmečkega, obrtnega, trgovskega in delavskega stanu je zlasti 2. shod tako točno narisal, da mu načelnega nimamo ničesar dodajati. Tudi načela glede na zavarovanje, socijalne naloge avtonomnih zastopov in krščansko usmiljenost so v resolucijah 2. slovenskega katoliškega shoda jasno in natančno izražena. Trdno stoječ na teh načelih, izjavlja tretji slovenski katoliški shod, da je treba za njihovo vresničenje temeljitega pouka in vztrajnega, požrtvovalnega reda. I. Pouk. Da more socijalni pouk doseči svoj smoter, mora biti organizovan. Vspešno se razvije le tam, kjer sloni na zdravi organizaciji in teži ne toliko po posameznikovem gospodarskem napredku, kolikor po napredku širših skupin, kar se da doseči edino le z vzajemnim sodelovanjem, s kooperativnimi zvezami, v raznovrstnih oblikah stanovskega in zadružnega združevanja. Potemtakem je predpogoj vspešnema pouka stanovska in mladinska organizacija. Glede na posamne oblike socijaluega pouka velja to-le : a) Jezikovni in računski ponk v ljudskih šoluh naj so bolj nego doslej ozira na socijalno izobrazbo. Zlasti na| žo ljudska šola stoji na višji stopinji, podaja temeljne nauke iz higiene, kjer naj se posebno poudarja škodljivost alkoholnih pijač, dalje naj s primerno izbranimi opisi gospodarskih in kulturnih razmer iz prošlih dob pojasnjuje učencem zgodovinski razvoj našega kmečkega, obrtnega in delavskega stanu; s tem poukom naj se v logiški zvezi združi temeljni pouk o pomenu združevanja, zlasti zadružništva in konečno naj se v praktikih vajah priuče učenci domačemu knjigovodstvu. b) Za kmečki stan priporočamo kmetijske nadaljevalne šole, predvsem pa zimske kmetijske tečaje, ki naj se ustanavljajo s pomočjo občin, dežel in države. c) Zi obrtni stan zahtevamo na avbtrijskem slovanskem jugu večje število strokovnih šol, ustanovitev državnih rokodelskih šol in vsaj ene državne obrtne šole. č) Trgovstva so potrebne slovenske trgovske šole, ki naj jih astanove trgovske zbornice, mestni zastopi ali drage korporacije, podpirajo pa država in dežele. Iskrene želimo, naj se po razumnem razvoju trgovstva kmala omogoči na avstrijskem slovanskem jngn slovanska trgovska akademija. d) V izpolnjevanje proizvajavne tehnike in v napredek trgovstva z domačimi pridelki in izdelki naj se redno snajejo raznovrstne poljedelske in obrtne razstave. e) Po vseh kmetijskih, obrtno-na-daljevalnih, rokodelskih, strokovnih in strokovnih in trgovskih šolah naj se obvezno poačaje tudi zadružno knjigovodstvo v zvezi s pravnimi določili o zadružništva. f) Po učiteljiščih naj se uvede obvezen pouk v kmetijstvu po strokovnem učitelju in v knjigovodstvu, zlasti z ozirom na zadružništvo. II. Delo. Vse socijalno delo mora izvirati iz požrtvovalne krščanske ljnbezni, ki se tem krepkejše razvija, čim večja je potreba. Razraščati se mora v teli smereh: v socijalnopolitiški, organizacijski in karitativni v ožjem zmislu. Z ozirom na naše razmere opozarjamo na te-le posamnosti : a) boj proti umazanemu slovstva, ki se zlasti s tujine širi med nami; b) boj proti alhokolizmu. V tem zmisla priporočamo družbo treznosti. Abstinenta in abstinenške krožke in sestanke ; c) skrb za izseljence ; č) skrb za delavsko ženstvo, zlasti po mestih ; d) povspeševanje vzajemnih podpornih in zavarovalnih organizacij, zlasti pa skrb, da se zakonitim potom doseže starostno zavarovanje delavskega ljudstva. Na vso moč se poudarja ob ti priliki zahteva pod rudarski zakon spadajočega delavstva, naj se bratovske skladnice primerno preosnujejo in naj se tudi za to delavstvo uvede zakonito zavarovanje proti nezgodam ; p) skrb za dobrodelne zavode; I) krl> za lugieno; zlasti boj proti | jetiki; g) skrb za zanemarjene otroke in bivše kaznjence ; *) skrb za primerno zabuvo; posebno se priporoča v tem oz,iru telovadba. IV. Resolucije organizacijskega odseka. Namen organizacije je združiti razkropljene sile posameznikov, da postanejo po skupnosti zmožne doseči velikih vspehov, katerih posameznik ne zmore. 3. slov. kat. phod ponavlja želje, izrečene na 2. slov. kat. shodu, opozarja zopet na potrebo organizacije za ohranitev našega naroda na temelju kat. vere in slovenske narodnosti ter priporoča: 1. Vsi katoliško misleči Slovenci se naj združijo v veliko stranko, ki obsegaj vse sloje in vse pokrajino slovenskega ljudstva. Ta stranka stoj na najširši demokratični podlagi, tako da volijo njeno vodstvo zaupniki iz vseh stanov. Izvrše-valni odbori naj bodo po vseh slovenskih pokrajinah ter naj delujejo samostojno. O stvareh, ki so važne za ves slovenski narod, naj se posvetuje osrednji odbor, ki ga tvorijo odposlanci vseh teh pokrajinskih odborov. Ta velika politična organizacija se naslanjdj na politična društva, ki se naj osnujejc v vsakem volilnem okraja, in naj vpliva na državni zbor in na deželne zbore, ter na občine, da se njih varujejo Katoliška načela in da dobe Slovenci vse pravice, ki jim gredo v šolstva ljudskem, srednjem in višjem, v urada in sploh v javnopravnem življenja. Politična društva naj skrhe, da bodo najširši ljudski sloji po shodih in v časopisja vedno poučeni o ustavnem življenju. 2. Ker sloni ves narodni razvoj na pouku in pravi omiki, je nujno potrebna organizacija izobraževalnih društev in mladinskih zvez, ki naj skrbe za poljudni pouk v vseh strokah javnega življenja in se naj zlasti ozirajo na gospodarske potrebe ljudstva in na apologetične snovi. Poleg tega naj goje glasbo, pelje, dramatiko in naj izobražujejo estetični čut ljudstva. Vsako izobraževalno društvo imej svojo knjižnico. Vsa društva naj bodo zvezana v .Slov. kršč.-soc. zvezi”, ki naj skrbi za govornike, za skupne vseslovenske društvene prireditve, za poljudno zabavnopoučno slovstvo ter izvršuj tudi nadzorstvo nad društvi, da so ohranijo v živahni delavnosti. „Zveza“ izdajaj, kakor je lani začela, vsako leto poročilo o društvenem delovanju na vsem Slovenskem. 3 Katoliški Slovenci naj posvečujejo posebno skrb izpopolnitvi gospodarske organizacije. Snajejo naj se posojilnice povsod, kjer jih še ni. Nakupovalne zadruge naj obračajo svojo skrb na velike gospodarske potrebščine ljudstva. Proizvajalne zadruge naj pospešujejo tehnični napredek poljedelstva in obrti in naj preskrbujejo ugodno razpečaranje pridelkov naše domovine. (Mlekarne, sadjarske, lesne zadruge itd.) Zadruge naj bodo združene v veliki zvezi, da tem enotneje in krepkeje zastopajo naše gospodarske koristi. Priporoča se jim sodelovanje pri velikih domačih industri-jalnin podjetjih. Obrtni stan bodi organiziran v obrtnih zRdrugah. Osnujejo naj se samostojne obrtne zbornice. Delavski stan se organiziraj povsod v strokovnih društvih, v katera naj vstopi vse delavstvo dotične stroke. Vsaka tovarna imej svoje strokovno društvo, ta pa naj stopijo v strokovno zvezf', ki si naj osnujejo strokovno glasilo. Kat d i j a š t v o slov. se naj združi v ,.Dijaško zvezo, ki naj jo vsi katoliški Slovenci podpirajo. Priporoča se na novn „Družba sv. Cirila in Metoda*, ki skrbi za slovensko šolstvo. Časnikarji in književniki si naj osnujejo stanovsko organizacijo, ki skrbi ;:t njihov strokovni napredek. Spomini tolminskega turista. (Kunec.) Xova cesta na Trnovo. Ravno prav sem prišel binkoštni pondeljek — odprli so prometu novo cesto iz Kobarida na Trnovo. Ni sicer prav vse zgotovljeno — pa toliko je gotovega, da se od sedaj naprej lahko vozi in hodi po njej. Hvala Bigu — vendar smo enkrat rešeni kobariških klancev. Dolgih 10 let smo čakali, nazadnje smo vendar pričakali. Nova cesta je precej lepa, le mah preozka so mi zdi. Sedaj pa se plete že drugo vprašanje, namreč kako podaljšati c?sto od vrha kobariških klancev pa do S-penico. Država meri cesto nad Trnovem, tako, da vas ne bi ležala ob cesti ; Trnovci sami pa merijo skozi vas, da narede načrt in dokažejo državi, da bo lepša ce3ta skozi Trnovo kot preko Trnovega. Res Trnovci so podjetni ljudje; delijo zemljišče in delajo načrte za novo cesto proti državi. Slišal sem pa, da ste le dve reči veliki na Trnovem, namreč gospod in pa turen, drugo je vse majhno — še celo oče župan so majhni. Da je turen res velik, sem se prepričal, da je gospod velik, tudi, ker sem bil zopet lepo pri sv. maši, da je pa župan majhen, pa ne — ker ga nisem videl. Če je pa prav majhen, pa je hud mož, kakor sem zvedel. Da, hud mož je, le poslušajte, kaj sem zvedel: On kar zapoveduje, kdo bo volil in kdo ne! Kaj post. n, ta nima nič govoriti, kar oče župan rečejo, to mora biti; kogar oni puste voliti, ta voli — drugi pa nobeden ne, in če vsi komisarji protestujejo. Zato pa, ker tako znajo, so še sedaj župan — če tudi je že proti drugim volitvam vložen rekurz. Pa kaj to, če vlada zopet razveljavi volitve, bodo pa zopet oče župan ukazali, kdo bo tretjič volil in kdo no in tako bodo še dolgo, dolgo časa župan — Da, hud mož so ta oče župan : Nekega večera, tako so mi pripovedovali, sedela sta dolgo oče župan in še nekdo drugi v gostilni. Proti ed-najsti uri sta se pa skregala. No, kaj narede brihtni oče župan ? Ker ne morejo z dokazi vničiti svojega nasprotnika — pobrišejo jo iz gostilne in čakajo pred vrati, da prične biti 11 ura. Tu pa mogočno odpro vrata — se šinko razkoračijo in v imenu postave vkažejo : ,,Policijska ura! jaz sem župan, red mora biti, — Vi domov — gostilničar pa zapri vrata !- Kaj ne, tn vam impo-nira, dragi bralci?! — Hud so oče župan pa posebno na dolgega g. nnnca, ter bi ga snedli na prežgani župi če bi uiogli — pa je prevelik. Najbrie, ker so oni premajhni, pa so hudi na g. nunca, ki je prevelik. Svojo jezo 30 posebno pokazali o priliki volitve, ker g. nuncu niso pustili voliti in pa o priliki beradne — namesto svinjskega bedra so dali g. nuncu le pol kremplja !.. Tu so pokazali svojo moč! — Trnovci so pa tudi hu- dobni. Kupili so od gospoda nabrano meso, tistega pol kremplja so zavili v kup papirja in ga po pošti poslali nazaj g. županu I To je napravil obraz, ko ga je kuhanega jedel v kaši !... Še marsikaj sem zvedel na Trnovem in dalje na svoji poti — pa vem, da imate že vsi dosti, da ste me že siti, kakor trnovski oče župan svinjskega kremplja; zato pa, dragi bralec, rajši sklenem: Amen ! den’ glavo pod kamen —• jaz pa pod Ione, pa glejva kterga bo popred konc! S planinskim pozdravom turist. Dopisi. Iz (JorJce. (Naše ječe). — Resnica je, da dva več premoreta skupaj nego eden sam, zlasti ako se vzajemno podpirata drag drugega in si gresta drug drugemu na roko. Kar prvi ne premore, stori dragi, česar drugemu ni mogoče, dovrši prvi. Obrnimo to priliko na naše ječe. — Kaj nas brigajo ječe, bo morda kdo ko-molceval z rameni. Ječa je zadnja roč na svetu. Kes je, a tudi ne. Tudi jetniki ali kaznjenci so del človeške družbe — bolje rečeno med nami, kor nismo med pagani — so del krščanske družbe. Tudi zanjo je Jezus Kristus svojo dragoceno kri prelil. Zakaj torej bi so ne bi hoteli zanje brigati? To tem boli, ker so bo-lani ali ranjeni na duši. Kakor pa mati ravno s tistim otrokom večje sočutje, ima ki je bolano, tako moramo tudi s temi imeti večje sočutje ker so daleč zabredli in so v veliki nevarnosti večni smrti podleči. — To rano v krščanski družbi je treba istotako celiti, kakor materijelne. Kdo pa jo bo zacelil? Država sama? Ne. Naj še sto in sto pa ragrafov in predpisov izda, sama tega ne bo dosegla. — Ona more zločince prisiliti med štiri zidove, a njihovega pokvarjenega srca ne bo zacelila. Treba ji je pomočnic*, — Cerkve, katera vpliva na srce in voljo. Cerkev kaže kaznjenca višje in zdatnejše nagibe, radi katerih naj se poboljša. S tem ne rečemo, da država ni potrebna pri tem zboljšanju. Tudi njena materijelna sredstva morajo priti zlasti pri nekaterih kaznjencih v poštev. A le Cerkev je od svojega božjega Začetnika priskrbljena z nadnaravnimi dušnimi sredstvi, katera bodo vplivala na zboljšanje vsaj tistih, ki imajo še vsaj betvico vere in želj se zvoličati. Kaj pa naj Cerkev doseže v ječah, če je tudi sama zvezana z okovi nepre-stopljivih paragraf jv in predpisov, ki omejujejo njen vpliv; celo bogoslužne vaje so precej v ozkih mejah. — Kaj ne zadostuje to, kar je predpisano? Tako se bo kdo oglasil. Kaj treba posebnosti? Kdo izmed kaznjencev se bo vdeležil dolgih molitev ali pridig? — Za odgovor na to, nam naj služi primera. Če je dolgo časa suša opustoševala poljane, ne zadostuje, da tuintam prihrumi kak naliv. Neobhodno je potrebno, da miren, blagodejen dežek delj časa moči zagorelo zemljo. Ali bo kamnosek v petih ali desetih minutah oklesal kos trdega kamna? Ali ga ne stane večkrat truda cele ure? Isto velja pri trdih srcih nekaterih kaznjencev. Tako n. pr. bi bile umestne duhovne vaje, zlasti za velikonočno spoved. O takih pobožnostih poroča se nam tudi iz drugih mest, n. pr. Rima, Milana. — A pri nas takim pobožnostim ugovarjajo — predpisi. Ne samo beseda božja vpliva dobrodejno na srce, tudi prostor, kjer se vrši božja služba. Vsakdo vu, da lična, s pobožnimi slikami ali oltarji, na stenah opremljena kapela, ali cerkev človeško src? k Bogu povzdiguje. Kaj pa na naj rečemo o kaznilniški kapelici, ki ima štiri bele stene in pri prosti oltarček in še ta brez v-iake podobe, izvzemši majhno razpelo. Tako kapelico so v Giriški kaznilnici pred štirimi leti napravili, in to v poslopju, ki je po modernih predpisih urejeno. Država ni priskrbela niti J ene primerne svete podobe. Da se v sedanjem časa res e n a majhna podoba v kapelici nahaja, zahvaliti se gre dobrotnikom, ne pa državi, pri kateri so bile do sedaj vse prošnje zastonj. Kaj prihodnjost prinese, se ne ve. Ali misli država, da bodo gole Btene vplivale na zboljšanje kaznjencev. Ali bodo od sedaj zanaprej take moderne kapelice stavili? Daleč smo. Višje državno pravdništvo v Trstu se je lani na poziv visokočast. Ordina-rijata izgovarjalo, da nima denarja. Zakaj pa se ni pred štirimi leti nato mislilo in pri proračunu to vpoštevalo? Res ko je pred nekaj časom višji državni pravdnik izjavil, da hoče pomagati. A bojimo se, da iz te moke ne bo kruha. Še pred obljubo je hotel slavni prezidij v G >rici sam pripomoči k dostojni notranji opravi kapelic;. Pa kako? Menil je, da bi bilo dobro se obrniti do čast. duhovščine, če bi morda ta hotela od-topiti nekaj svetih podob, bodisi brezplačno ali pa za primerno odškodnino. Ne moremo pa si misliti primerno stare, obrabljene podobe v novo kapel co, katere obstoj ne bo segel samo do pet ali šest — ampak dalje — Koristno bi bilo, da bi zgoraj imenovana kaznilnici imela svojo knjižnico. Koliko se z dobrimi knjigami k pobolj-šanju pripomore, ni treba obširno popisovati in dokazovati. Obračati se do države v tej zadevi je zastonj, ker se je že pred leti poskusilo, pa jo brezuspešno. V imenu večnega in časnega blagra se prosi take, ki imajo dosti knjig na razpolago, bodisi molitvenike, življenje svetnikov. cerkveno zgodovino, Krištofa Šinida spise, ali druge versko podučne kakor z* navadno življenje primerno knjige, da bi blagovoljno kako milenkost žrtvovali in jih poklali na predstojništvo tukajšne ječe v Gorici. Nekateri so že, privatnim potom prošeni, to storili. Opozarjamo še enkrat, da ne Bmejo biti kvarljivo knjige, ki bi nasprotovale krščanski morali. Projimo tadi za istovrstne knjige v laškemu jeziku. Toliko v naših ječah za sedaj. — Dobro delo bi torej storile osebe, katere zastopajo Ijulstvo In kateri so žrtvujejo za blagor vseh slojev, da bi svojo besedo postavilo na višjem mestu — na Dunaju, ker so se gospodje v Trstu sklicevali na nedosežnost dotacije, prihajajoče z Danaja. Upajoč, da se bodo zaslužni zastopniki potegnili za to zadevo, čeravno se zdi malenkostna —, in se jim že naprej za to zihvaljujemo. Iz Mirna. (Pomenljiva petnajstletnica.) — V nedeljo 19. t. m. praznuje „Kat. del. društvo v Mirnu* 15-letnico svojega obstanka. Društvo je bilo vstanovljeno v burnih časih, v časih, ko se je začel po naši lepi domovini širiti gnjili liberalizem. Niš Miren je bil prvi, ki je spoznal pomen tega gibanja — V Mirnu so je vstanovilo prvo .Kat. del. društvo" na Goriškem. Bilo je v tistem času še mnogo teme po naši lepi slovenski domovini; zaradi ljubega miru so bili mnogi pripravljeni veliko žrtvovati, ali no tako naši tedanji možje, oni so spoznali, da proti sovragu treba z orožjem nastopiti, in vstanovili so si društvo, katerega namen je bil boj liberalizmu in ljudstvo izobraževati. Ta svoj namen je društvo tudi spolnjevalo. Že na prvi slov. kat. shod je druStvo poslalo svoje zastopnike, ki so marsikaj dobrega domov prinesli. Da se pa katoliška misel še bolj razširi, se je dne 28. maja I. 1893. sklical v Mirnu „prvi javni katoliški shod na Goriškem1*. „Slovenec“ je o ti priliki med drugim pisal: „Čast celi občini mirenski, v kateri se je vršil prvi javni katoliški shod na Goriškom 1 Ta slava se bode občini vedno pela! Povsod se bode reklo: Prvi javni katoliški shod, ali prvi poskus javnega kat. shoda na Goriškom je bil v Mirnu 1“ Ta shod je Mirna mnogo koristil. Navdušil je nekatere može za vstrajno delo in tako je v Mirnu nastala cela vrsta naših društev in zavodov. Najprvo je „Kat. del. društvu sledila „ilranilnica in posojilnica v Mirnu11, potem ^Zavarovalnica za živino-, nadalje „Podporno društvo-4 (bolniška blagajna), za njo se je vstanovila ,,strokovna organizacija za strojarje-. „Kat. del. društvo" ima pa tudi »čebelico- in »Abstinenčni krožek-, ki šteje danes 27 članov. Torej je društvo v tem oziru prav dobro napredovalo. Za izobrazbo je bilo sklicanih posebno v zadnjem času nebroj shodov. Društvo ima svoj pevski zbor 30tih članov in vrle diletante, u dvojni so vedno skrbeli, da tudi zabavno ni društvo spalo, ampak da je priredilo mnogo prav lepih veselic. Društvo je 28 8 1904 razvilo svojo zastavo. In 19. t. m. praznuje 15-letnico svojega vrlega delovanja. Torej v nedeljo v Miren ! Iz Štanjela je bil naslovljen v zadnji št7. nelc dopis, ki je, če tudi nehote, poročal žaljive neresnice za našega okr. glavarja Rebeka, kakor bi bil on duhovščino zapostavljal pri prodstavlianju dostojanstvenikov. Resnica je, d* so bili predstavnem le reprezentanti vsake oblasti in službe — bodisi županstva, učiteljstva, cestnega odbora in tako tudi duhovščine, koje so imeli zastopati trne dahovniki prav na pravem mestu. Je-dnega od teh ni bilo zravea. Oitali duhovniki so imeli svoj prostor določen precej zadej za temi reprezentanti — tedaj na drugem mestu in še le za duhovščino drugo uradništvo. Nekateri so pa kasneje prihajali in so se postavili sami kakor so hoteli in če niso hoteli v drugo vrsto — so se sami zapostavljali. Oni dopisnik je bil gotovo med temi in ni vedel, kako je bilo določeno. Tudi glede zastav so je napadalo glavarja, kakor bi bil trobojnice prepovedal — kar pa zopet ni res, ker v odloku na županstva izrečno naroča, naj se obesijo zastave avstr, deželna in druge običajne. Zlasti dopisnik v Slovencu se je prenaglil in neopravičeno napadal. Elino glede šolskih otrok ni znano, zakaj so imeli le avstr., zastave V obče moramo priznati vsi, da j« naš glavar pravičen svojemu narodu. Štreberstva nima dru-zega, kakor zadobiti ljubo zdravje, ker že vel let hudo trpi. Očividec. S Pečin. — Že 29. julija t. I. nam je došel s Pečin dopis, ki ga moremo pa objaviti radi odsotnosti gospoda, na katerega je bil naslovljen, še le dane9. Dopis slove: Nepričakovano nas je presenetila novica, da jo imenovan tukajšnji vikar, veleč. g. I. Spitzer za vikarja na Rivnici. Le prekmalu je prišel čas ločitve, čas slovesa. Danes po sv. maši smo morali že sprejeti blagega in ljubečega dušnega pastirja do slapske meje in klicati le še: Z Bogom ! V teku malega časa si je veleč. g. I. Spitzer s svojo miroljubno naravo in prirojeno prijaznostjo pridobil srca du-hovljanov. Ravničanom čestitamo, da dobijo tako blagega in miroljubnega dušnega pastirja. Nebo je vzelo, a zopet nam je dalo! Tako smo si mislili, ko smo izvedeli, da dobimo po izgubi veleč. g. I. Spitzerja takoj drugega dušnega pastirja. In res, danes smo lažno, milo klicali: Z Bogom! V sredo pa bomo že novodošlemu pastirju A. Streklj-u veselo in radostno klicali: Dobro došli! B li mnogo let srečni mej nami! P eč i n s k i. Iz Volčjcffrada pri Komnu nam pišejo : Dne' 28. m. m. je bil izvoljen v Komnn za župana Jprejšnji podžupan Jos. Volčič. Za podžupane pa so bili izvoljeni ; Volčič Valentin, posestnik, Kovačič Jožef, krčmar in posestnik, Godnič Jožef, posestnik, Švara Jožef, posestnik vs; li iz Komna. Iz Volčjegagrada pa: Štolfa Janez, posestnik, štv. 20, Štolfa Janez, posestnik, št. 10 in Kodrič Andrej iz Malidola. Da so ta dan grmeli v Kironu topiči proti temu ne bi bilo kaj reči ali kar je preveč je vendar preveč, čemu tolika potrata smodnika, ako se pomisli, da so streljali od poludne pa do jedaajste ure zvečer. Novim našim podžupanom priporočamo, da bi nekoliko poskrbeli za to, da bi se napravilo v naši občini živinsko napajališče in da bi izginila ona grda in skrajno nesnažna in tudi nezdrava kaluža, kjer se živina sedaj napaja. Posebno naj bi se za to brigal naš podžupan, ki je ob jednem tudi predsednik podružnice-,.Goriškega kmet. društva-. Skrbel naj bi za to, da bi se nam nakazala od strani vlade in pa tudi od strani dež. zbora podpora, za tako potrebno napajališču »Goriško kmetijsko društvo- mu pojde gotovo na roko v tem pogledu. Livek. — V četrtek zvečer ob 11*/* je treščilo v seneno-šupo na prvih Ravnah, ki je do tal pogorela. Nevarnost je pretila celi .vasici. Zahvaliti se imamo razsodnosti ravenskih m )ž, osobito Šte-faja, da ni bilo hujše nesreče. Upamo, da bo banka Slavija ravenske gospodarje, ki so neumorno gasili, hvaležno poplačala! — Sedaj iimmo na L;vku tudi zi-stopnika .Vzajemne zavarovalnice11 v Ljubljani g. Karola Mašera, čevljarja, ki ga tu domačim in sosedom toplo priporočamo. — Dne 15. t. m. t. j. na Veliki Šmaren je prišel na Llvok presvetli gospod nadvojvoda Friderik. Na katolUki shod v Ljubljano pojdemo 1 Jz Ki na smo dobili dopis, v kalerem se krnski fantje hudujejo na dopisnika »Primorskega L;sta-, ker jim je očital, da čitajo »Primorca-. Fantje nas v svojem dopisu zatrjujejo, da je trditev dopisnikova neresnična in da ni res, da bi oni čitali »Primorca-, ker so prepričani, da daje omenjeni list svojim čita-teljern nezdravo dušno hrano. Novice. Za .Alojzijevišče*: Preč. g. Ant Pahor 10 K, preč. g. Iv. Nep. Murovec 10 K, preč. g. Ign. Leban 10 K. Bog stotero povrni 1 Daritvi. — Uprt.va ,.Prim. Lista11 je prejela za .Slov. Sirotiičo-* 5 K, katere je daroval K- Karol Drašček, pekovski izvedenec, 1 K Ambrožič Ana, kuharica Vrh-Buzet, 3 K Teodor Hribar. 1 K Frančišek Čsbron, — za ,.Šohki Dom" Peter Škrbic 2 K. „(iorlško slov. katol. delavsko druStvo" je imelo preteklo nedeljo shod v prostorih velikega semenišča. Točno ob lOVa otvori predsednik dr. Dermastia ahod, kojega so se vdeležili društveniki in somišljeniki v obilnem številu, pozdravi navzoče ter da besedo prvemu govorniku [dr. Pavletiča, ki je v uvodu omenil naprednjaka iz goriške okolice, ki je nedavno v krčmi pridigal in trdil : „Moja duša je gl.h kakor od osla !“* Govornik je na to razvil sledeče misli: Mi nazadnjaki nismo mnenja, da je človeška du8a ,.glih kakor od oslu4*, mi smo temveč prepričani, da je človeška duša bistveno različua od živalske, da ne umrje s telesom, da je določena za boljšo posmrtno življenje. Mi smo in hočemo ostati katoličani. Katoličanstvo pa je svetovno naziranje, ki nalaga vernikom dolžnost, da po njem uredč ovoje delovanje. Katoličanstvo zahteva po svojem bistvu, da se vsi pojavi človeškega življenja nrede v soglasju z njegovimi načeli, ali vsaj ne v protislovju ž njim. Katoliško prepričanje sili k udejstvovanju katoliških načel v zasebnem, družabnem in državnem življenju. Ravno isto težnjo ima pa tudi nasprotno svetovno naziranje, po katerem bi bila človeška duša „glih kakor od osla“, po katerem ne bi človeštvo imelo drugega namena kot samo kolikor mogoče udobno bivanje tu na zemlji. Tudi to je nazor, ki sili svoje privržence, da njemu primerno, t. j. brez vsakega ozira na posmrtnost urede svoje delovanje, zasebnost in javnost. Mej tema nasprotujočima s i težnjama mora nastati boj, ker hoče vsaka struja isto stvar po svoje urediti. V Slovencih se je še pred okolu 15 leti razlegal klic, da mej nami ni .liberalcev- t. j. Ijadi s protiverskimi težnjami. Kdor je nasprotno trdil, je moral marsikaj pretrpeti. Zavračali so ga radi z vprašanjem: „Kaj, mi da nismo katoličani V Ali smo morda Turki ?* Tekom časa se je položaj spremenil. Iz zasebnosti je protiverstvo vsled nujnega razvoja stopalo polagoma v javnost. Javna se je začelo odklanjati katoličanstvo in krščanstvo, ter progra-matično proglašati brezverstvo v prikriti obliki „uaravoBlovja brez metafizične primesi", ki naj bi bilo podlaga ljudski izobrazbi. V tej smeri se deluje ne samo med izobraženci, ampak se skuša delovali tudi med ljudstvom, kakor kaže izgled prej omenjenega naprednjaka. Med ljudstvom sicer dosedaj bolj prikrito. Protiversko stremljenje se javlja tu zlasti v obliki sistematičnega udrihanja po farjih-, kakor imenujejo duhovnike, v obliki zasmehovanja, zasramovanja in tudi obrekovanja oseb verskega mišljenja in naprav katoliškega značaja. Takemu početju se morajo upreti vsi treznomisleči ljudje, če bi tudi za svojo osebo ne bili pozitivno verni. Nespametno, kruto je, revežu v težavah, življenja jemati tolažbo in upanje, ki mu jih ponuja vera. Zaslepljeni gotovo, če ne sleparji, ho ljudje, ki to delajo. Toda ko pobijamo njihove nakane, kakor je naša dolžnost, moramo razločevati osebo od stvari. Človeka, ki je v zmoti ne smemo sovražiti; z ljudmi, če tudi so nasprotnega mišljenja, bodimo strpni — nestrpni, intolerantni bodimo samo proti zmotil 9 Za vspešen boj proti krivim naukom in škodljivim težnjam je pa potrebna organizacija: odpor bodi organiziran. Mogočen pripomoček v to so katoliški shodi. Tak shod ie sklican v Ljubljano za dim 26. 27. in 28. avgusta t. I. Tja pohitimo vsi, ki nam je to mogoče, da se vzbudimo, navdušimo in okrepimo za odločen odpor proti početja ljudi, ki žive v žalostnemprepričanja, da je njihova duša »glih kakor od osi a I* (Obče pritrjevanje in pohvala.) Drugi govornik Svitoslav Pre-mrou je na kratko naslikal zgodovino slovenskega kmeta na gospodarskem polju v zadnjih 50. letih. Pokazal je rano, ki mu jo je največ zadalo bujno razvito oderuštvo in omenjal objednem zdravila, ki pomagajo kmetijskemu stanu, da si izboljša svoje obupno stanje. Pomagati kmetu zamore le zadružuištvo in počasno zmanjševanje dolgov potom amortizacije. Poslušalci ho z zanimanjem sledili izvajanjem gospoda govornika in so mu ko-nečno izrekli zahvalo. Tretji govornik dr. Dermastia je v kratkih besedah razvil program delavskega stanu, ki ga je začrtal 11. katoliški shod. Omenjal je, da slovenske krščanska socialce loči od slovenskih socialnih demokratov v glavnem to, da zahtevamo krščanski socialci, da krščanska načela zadobe veljavo tudi v javnem živ-Ijonju, mej tem ko socialni demokratje trde, da je vera zasebna sivar in s tem slepe ljudi, v resnici pa delujejo za brez-božštvo, kar so javno pokazali na zadnjem shodu v Ljubljani, kjer je vodja socialnih demokratov zahteval od delavstva, da se mora odtrgati od cerkve. — Končal je g. govornik s prispodob) da je slovenski narod jednak telesu, koje boleli i ako je bolan le en ud, en stan. Vsi udje vsi stanovi mirajo hiti zdravi in krepki, da bode zdravo telo, zdrav narod zmožen za bodočnost. To telo, ta narod pa mora delovati po načelih, katera je učil naš Odrešenik, kojega hočemo manifestirati na katoliškem shodu. Zadnji govornik Josip Cotič iz M rna je v kratkem povedal, kaj da loči krščanske socialce od socialnih demokratov in liberalcev. Govornik pravi, da o liberalcih sploh ne more govoriti, ker ti so bili vedno proti delavcem. (Obče potrjevanje). Socijalni demokratje pa imajo to slabo lastnost, da vedno hujskajo in ščuvajo in delujejo na to, da so delavci nezadovoljni in nesrečni, ker od delavske nezadovoljnosti živi sociklna demokracija. Poživlja navzoče delavce, da se v obilnem številu vdeleže III. katoliškega shoda, kjer se bode obravnaval tndi delavski program, ki ga je začrtal II. katoliški shod, ki je prinesel delavstvu toli koristi. — Ker se nikdo več ni oglasil k besedi, je predsednik še jedenkrat navzoče poživljal naj se vdeleže katoliškega shoda, od koder se bodemo vrnili polni navdušenja na delo po starem geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Po 12. uri jo predsednik zikljuii shod. Pozor vdclcžcnci III. katoliškega shoda. — Goriški vdeleženci se odpeljejo v Ljnbljano dne 25. t. m. z onim vlakom, ki odide ob 3. uri 10 m, pop. iz Gorice. Le za ta vlak bode veljal popust, in sicer sledeči: ako bode več kot 300 oseb, II. razred 10 K 20 v, III. razr. 6 K 64 v., ako bode več kot 100 oseb, II. razred 12 K 30 v, III. razred 6 K 60 v. Vozne cene veljajo jz Gorice v Ljubljano in nazaj. Če vstopi kedo na kaki drugi postaji, bode plačal sorazmerno več ali manj. Pripomnimo še jedenkrat, da popust, velja samo za zgoraj navedeni vlak in da se morajo posamezniki peljati od postaje, kjer vstopijo v Ljubljano naravnost in skupno. Iz Ljubljane pa se lahko vračajo poljubno vsak za se in lahko jedenkrat pretrgajo vožnjo. — Oni vdeleženci, ki vstopijo na goriški postaji na| se izbero napovedanega dne ob 1. uri popoldne na d/orišču Gorjančeve gostilne na Kornju. Tamkaj bodo dobili znake; udeleženci z Vipavskega dobe znake na go-riškem kolodvoru, drugi pa jih dobe na posameznih postajah. Ker mora pripravljalni od#bor naznaniti ravnateljstvu v Trst približno število udeležencev, ki bodo vstopili na posameznih postajah, prosimo p. n. gospode, d a blagovolijo nemudoma naznaniti število udeležencev. Pisma naj se naslavljajo na dr. J. Dermastia. One, ki prebivajo v Gorici in se nameravajo vdeležiti katoliškega shoda v Ljubljani, prosimo, da prijavijo svoje ime Kat. delavskemu društvu, Se-meniška ulica št. 1(>. II- nadst. Nadvojvoda Friderik. — Nadvojvoda Friderik, ki je prenočil minolo noč v Tolminu, se pripelje danes popoludne ob 5. uri in 19 minut z bohinjsko železnico v Gorico. Na kolodvoru ga bodo pričakovali zastopniki civilnih in vojaških oblastnij, ki mu bodo tam predstavljeni. S kolodvora Be poda nadvojvoda v hotel „Siidbahn“. Pred hotelom bo svirala na čast nadvojvodi mestna godba zvečer od 7. ure naprej. Jutri ob 6. in pol uri zjutraj se prične v naj- bližji okolici gorišknga mesta v smeri proti Panovcu vojaške vajo pod nadzorstvom nadvojvode. Ob 1. uri pop. bode v hotelu „SiiIbahn“ velik obed, h kateremu so povabljeni razni dostojanstveniki civilnih in vojaških oblastnij. Jutri na predvečer rojstnega dno Nj. Vel. našega cesarja bodeti ob 8. uri svirali po mestu vojuška in mestna godba. Na gradu se bodo zažigali umetelni ognji. V soboto zjutraj ob 7. uri bode na Hojicah v proslavo cesarjevega rojstnega dne slovesna vojaška maša, katere se bode udeležil nadvojvoda. Oh jedni uri bode obed, h kateremu so povabljeni zopet razni civilni in vojaški dostojanstveniki. Nadvojvoda se odpelje istega dne popoludne ob 5. uri 2‘J minul iz Gorice proti Pulju. Smrtna ko«a. — Včeraj je umrl v Gorici vpokojeni prof. matematike na drž. tržaški gimnaziji g. Karol Compare. Pogreb bode danes ob 6. uri popoludne. N. p. v m. 1 „Sočln“ bojni klic. — Prevzvišeni naš knez in nadškof je izdal važen in potreben pastirski list, ki ima trajno vrednost. Menda se ni kak pastirski list tako pazno poslušal, kakor ravno ta. Saj je pa ludi pisan z res očetovsko ljubeznijo in skrbjo in obravnava stvari, ki so ravno v tem času silno važne in ki morajo vsakega zanimati. Vedeli smo že, da se protiverski sovražniki pripravljajo, da bi razkristjanili sv. zakon in šolo. Nekateri brezverski državni poslanci namesto da bi delali na to, da se zboljša kmetski in delavski stan, pa se vtikajo samo v verske zadeve, in bi radi naredili take postave, da bi iz naših družin in naših šol zapodili Boga, a pastirski list nam je to še bolj pojasnil in nam temeljito razložil, da je sv. zakon nedotakljiv, a šola da mjra bili verska. Vsak, kdor je slišal pastirski list je blagodejno uplival nanj, in vsak bi moral vsprojeti z veseljem nadškofove besede in nauke. V ,Soči“ pa smo brali — v neki krčmi je bilo — da nadškof kliče s tem pastirskim pismom liberalce okoli „Soče“ na boj. Vsi smo debelo gledali in smo rekli, da to ni res. Pa eden je rekel: „Le molčite, tisti, ki „Sočo“ pišejo, že vedo, kakšni so sami. Zdaj so sami povedali, da so tudi oni tisti, kateri hočejo razdružitev zakona in pa' brezbožne šole.“ Res je, liberalci okoli „Soče* so sami povedali, da so oni tisti pred katerimi svari pastirski list. Vsi drugi pa lahko vodo, da je „Soča“ res glasilo brezvercev in brez-božnežev. „Soča“ prismojeno pravi, da je nadškofov pastirski list političen list. Če škof brani zakrament sv. zakona in govori proti brezbožni šoli, pa pravijo, da politiko uganja. Krave, smejajte se ! H koncu povemo, da mi in vsi pametni bomo rajše poslušali glas našega nadpa-stirja, kakor pa glas brezbožne in surove ,Soče“, — „Soča“ pravi, da se bo bojevala proti nadškofu in knezu brez par-dona. To se pravi, da bo delala proti sv. zakonu in za brezversko šolo. Mi pa bomo stali pogumno na strani nadškofovi in bomo njega poslušali in ubogali. Hočemo pa tudi, da naši duhovniki povsod pogumno nastopijo proti liberalnim brez. božnežem. Utonil je včeraj v Soči 20*letni Frančišek Petrovčič. Šel je pri Sočinem mostu kopat konja, kojega je jahal. Mej kopanjem je padel raz konja in ker ni znal plavati je utonil, konj se je rešil. Samomor. — V noči od torka na sredo je poskočila neka mlada tržačanka skozi okno svetogorskega prenočišča in so tudi ubila. Prišla je na sv. Goro s svojo materjo in s svojim zaročencem. Kakor govorijo so ,e nesrečnici že večkrat mešalo ter ni bila sploh pri čisti pameti. Samomorilka se imenuje Ana Taučar in je doma iz Barkovelj pri Trstu. Pevsko in tamhura&ko društvo pri Sv. Luciji je imelo včeraj svoj občni zbor, na katerem so se pravila tako spremenila, da postane pevsko in tambu-raško društvo ob jednem tudi izobraževalno drnštvo, ki pristopi h krščanski zvezi v Ljubljani. Po občnem zboru se je vršil zaupni shod, na katerem ao govorili in sicer: g. dr. Brecelj o namenu in potrebi izobraževalnih društev, g dr. Dermastja o stanovski organizaciji in g. S. Premrou o zadružništvu. Vojaško poveljništvo v Kobaridu se prosi, da naj prepove vojakom nagim se kopati pri mostu črez Sočo ob dveh javnih cestah, ker je to v veliko pohujšanje otrokom in vtem mimoidočim. Ce nimajo plavalnih hlač, naj gredo vsaj v kak skrit kraj. Vabilo k veselici in zborovanju katero priredi „Kat. del. društvo v Mirnu v nedeljo dne 19. t. m. o priliki lfi-let-nice svojega obstanka. Veselica se vrši na dvorišču gostilne „Pri Slovencih" (g. I. Hudihna). Vspored : 1. Pozdrav; 2. Dr. Lampe-Fajgelj: .Mladeniška budnica-, moški zber „Kat. del. društva’1 ; :j. Farkaš : ^Pozdravljam t«H, mazurka, tamb. zbor iz Kamenj; 4 II. Volarič: „Ti osrečiti jo hoti“, moški zbor Jzobr. del. dru-štva“ iz Kostanjevice; 5. A. Ned ved : „Nazaj v planinski raj“, mešan zbor društva „Zvezda“ iz Sovodenj-Rubij; 6. I. govor; 7. J. Aljaž: ,.Oj z Bogom ti planinski cvet*, mešan zbor .Kat. del. društva*; 8. V. Vodopioec: .Vesela družba11, polka, tamb. zbor iz Kamenj; 9. *** .Nekaj modernega'1, prizor; 10. P. Križovski: „Utopljenka“, moški zbor „Kat. del. društva11; 11. „Na sprehodu44, valček, tamb. zbor iz Kamenj; 12. II. govor; 13. A. Vogel: „C'gani“, moški zbor društva „Zvezda“ iz Sovodenj-Hubij; 14. *„*: Venček narodnih pesmi, pojo dečki in deklice s spremljevanjem harmonija; 16. Ivan Ocverk : .Upi v zvezde*, moški zbor društva iz Kostanjevice; 16. P. II. Sattner: „Nazaj v planinski raj“, mešan zbor „Kat. del. društva; 17. *** : ,.Libe-ral“, šaljiv prizor s petjem in živo sliko pritlikavca ; 18. F. Ferjančič: „Naš pra-por“, moški zbor .Kat. del. društva"; 19. P. H. Sattner: ^Vrbica**, mešan zbor društva „Zvczda“ iz Sovodenj-Rubij ; 20. V. Vodopivec : „Beč‘1, koračnica za tamburanj<>; 21. *** .Dijakova zarubitevu, spevoigra sspremlj. harmonija, igrajo člani društva .^vezda- iz Sovodenj-Rubij; 22. Hajdrih : „Morje adrijansko”, pojejo skupni zbori; 23. Šaljiva loterija, ki se vrši med celim vsporedom in pri prosti zabavi in sicer po novem uačinu: 24. Prosta zabava s tamburanjem in petjem Štirih zborov. — Začetek točno ob 4. uri pop. Vstopnina 40 v, sedeži I. vrste 1 K, II. 60 v, III. 30 v. Sodelujoči člani vstopnine prosti. Preskrbljeno je, da se bo vspored hitro in brez pavz vršil. Prostor bo dobro zasenčen. V slučaju slabega vremana se vrši veselica v veliki dvorani in sicer se to zgodi v slučaju slabega vremena med veselico. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Posvečevanje Slovenca msgr. Pcliča (Pelizzn). Izvirno poročilo „SIo-vencau. — Iz Čedada (Cividale) na Beneškem. — V nedeljo, dne 19. avgusta, bo v Čedadu (Cividale) z veliko slovest-nostjo posvečen naš monsignor Pelizzo, izvoljeni padovanski škof. Navzoči bodo videmski nadškof, škofa iz Cenede in Chioggie, obilo zastopnikov iz Padove in, kakor se vidi, ogromna množica ljudstva, posebno veliko število beneških Slovencev. Semeniški dobro izvežbani mešani zbor (bogoslovci in mlajši dijaki) bodo proizvajali Hallerjevo peteroglasit? mašo op 71, in pa istotako peteroglasni falsobordonski Te Deum, zložil Jac. de Kerle (leta 1526J. Zvečer bo razsvetljava in godbeni koncert. Druge izvanredne slavnosti bodo potem celi teden. V ponedeljek bo med nami premilostljivi nadškof Sedej iz Gorice, v torek bo pontiflciral kardinal BoBchi iz Ferrare, zvečer pa škof iz Tarviza msgr. Longhin. V sredo bo slovesno otvorjeno pomožno čedadsko semenišče in bogoslovsko letovišče. Ponti-fi c i rala bosta nadškof Zamburlini in armenski nadškof msgr. Giurechian. V četrtek bo zborovanje zastopnikov za cerkveno glasbo. Pontificiral bo nsdškof Zamburlini. Semeniščniki bodo proizvajali Singerbergerjevo čvetcroglasno mašo na čast svete Cecilije; Introil, grad., oirert. in posteom. v gregorijanskem ko-ralu po novi izdaji. Ta dan se bo tudi slovesno odkril velikanski spomenik sv. Pavlino, oglejskemu patrijarhu. Zvečer slovesna akademija in koncert z orkestrom v semenišču. V petek romanje v bližnjo vas Premariacco, kjer se je rodil sv. Pavlin. V soboto, med drugim, veliki koncert s proizvajanjem Tomadinijeve prekrasne, uro trajajoče kantate „Psalm 50“ z orkestrom. V nedeljo zborovanje vseh furlanskih katoliških društev, s koncertom, z razsvetljavo celega mesta in z umetelnimi ognji in drugimi zabavami, in pa s kresovi po vseh beneško-slo-venskih gorah. Loterijske številke. 11. avgusta. Dnnaj................ 85 77 51 49 8t Gradec............... 25 86 61 51 79 ^ \ .V.' -•\ 1 \',v> < \ f V~V, • ' i \ ® m/k V7 21:* Skrb vsake Rospo dinje je pon nVr « družini Kathretn?rjeva Kri o i lajn:i kava n >f i >1ČF> - Delavnica cerftflenih posod in cerhOenega orodja Fr. Leban, Gorica, Magistratna ulica šteli. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Me. Anton Potatzky v Goriči, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovallšfie niriiberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje !n nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. And. Fajt, pek. izvedenec Gorica |—— tekallšče Fr. Josipa št 2 (lastna hiša. Iavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k• uor aa nove maše in godove, kolatt. 3a birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po belji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriš ko pinco in potice itd. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncolt). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z žima mi in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se 'udi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. 1 i Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini iii slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfir, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič Sr Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. 1 ****** ******** Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. j.r%U U' 14 > U' 4 Lekarna Cristofoletti v Gorici Prave In edine 2el. kapljice a znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije _ Okrepi belodec, storč, da sgine v kratkem času omotica in bi-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. VK Cena steklenici 60 vin. rS£) , ^ v ueliha zalogo oljkinego olja iz najugodnejih krajev. ! Gorica, via Teatro št. 20 IUT Gorica, via. Seniinario št. 10 ■ > Ulje za luč 32 kr. lit. .. tineje 40 ., ,, .. bolje 44 „ „ dnlnint. 4S „ „ „ istrsko 5(1 „ „ Ulje eoiTu oti kr. lit. ,, bari (K) „ ,. .. Itieea 70 „ „ „ 11 Izza St) ., „ ., najfineje 1 gl. „ . Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. - Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. | |C Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najino nove amerikansko biagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga. n?