PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorepji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 191 (14.021) Trst, petek, 27. septembra 1991 Pred iztekom brionskega moratorija se je konferenca premaknila v pravo smer V Haagu »pospešili« delo Lord Carrington upa, da bosta Slovenija in Hrvaška sodelovali na pogajanjih tudi po izteku moratorija Srbski, zvezni in makedonski predstavnik zahtevajo zamrznitev brionskega sklepa do konca konference Za nadzor prekinitve ognja na bojiščih na Hrvaškem zdaj tudi opazovalci OZN NEW YORK — Varnostni svet OZN je v sredo ponoči soglasno izglasoval resolucijo o embargu na prodajo orožja in vojaške opreme Jugoslaviji, istočasno pa je pozval vse sprte strani, da takoj prenehajo s spopadi. Resolucija tudi pooblašča OZN, da pošlje svoje opazovalce za nadzor prekinitve ognja, od generalnega sekretarja De Cuellarja pa zahteva, da si prizadeva za posredovanje med sprtimi stranmi. Pri sprejemu resolucije se je Varnostni svet skliceval na 7. poglavje Listine OZN, ki predvideva poseganje v notranje zadeve suverene države, ko gre za obnovo miru in varnosti. O pomenu odločitve priča tudi zasedba na zasedanju. Enajst od 15 članic, med katerimi ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija, Kitajska, Kuba in Indija, so bile zastopane z zunanjimi ministri. Med njimi velja posebej omeniti ameriškega državnega sekretarja Jamesa Ba-kerja, ki je poudaril, da ZDA ne sprejemajo okupacije oziroma ozemeljskih sprememb znotraj Jugoslavije z nasilnimi dejanji. HAAG — Lord Carrington je »pospešil« delo mirovne konference o Jugoslaviji, da bi izkoristil trenutno premirje. Že v ponedeljek se bodo sestale tri delovne skupine, poleg skupine o pravnih in ustavnih vprašanjih ter skupine zadolžene za človekove in manjšinske pravice so včeraj ustanovili še ekonomsko skupino. Zunanji ministri šestih jugoslovanskih republik se bodo v Haagu sestali ponovno v četrtek, ko bodo o svojem delu poročale delovne skupine, delegacije pa bodo dobile tudi vprašalnik v zvezi s temeljnimi vprašanji odcepitve, priznanja, mej, manjšin in nasledstva. Po tem datumu bodo plenarna zasedanja ministrov le ob morebitnih zapletih in ko bo treba sprejeti pomembne odločitve. Lord Carrington je prepričan, da bo četrtkovo zasedanje izredne važnosti, ker bo le 4 dni pred za- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Lord Carrington (v sredi) bo skušal izkoristiti premirje na Hrvaškem za pospešitev svoje mirovne akcije (Telefoto AP) Romunski rudarji zrušili vlado Petra Romana Z nasilnimi manifestacijami v Bukarešti je južno-karpatskim rudarjem uspelo zrušiti vlado Petra Romana, ki so jo lani prav tako nasilno rešili pred študenti in opozicijo (Telefoto AP) Demokristjani odločitev o predčasnih volitvah prepustih svojim partnerjem Sprejem gospodarskega manevra preizkusni kamen trdnosti vlade RIM — »Gre samo za poletni dežek..« S temi besedami je Antonio Gava dal vedeti, da stranka relativne večine vsaj za zdaj ne namerava sprožiti vladne krize, ki naj bi vodila k predčasnemu koncu zakonodajne dobe in k predčasnim volitvam. Demokrščansko vodstvo je namreč včeraj odobrilo dokument, v katerem izraža solidarnost vladi za njena prizadevanja v zvezi z gospodarskim manevrom. V svojem posegu je tajnik Ferlani izrazil polno solidarnost ministrskemu predsedniku in vladi »ob prizadevanjih za zmanjšanje inflacije in javnega primanjkljaja.« Predsednik vlade Andreotti pa se je zavzel za »resen« finančni zakon, s katerim naj bi se Italija postavila po robu problemom, ki jih prinaša liberalizacija skupnega evropskega tržišča in monetarna unija. Demokristjani so se torej odločili, da rajši drugim vladnim partnerjem prepustijo eventuelno odločitev glede usode koalicije. Če je soditi po nekaterih izjavah, potem se je prikazen predčasnih volitev za zdaj umaknila. Tako je liberalni minister za odnose s parlamentom Sterpa poudaril, da bo »vlada pripravila močan in kredibilen gospodarski manever« in je zato zanj le 10% možnosti, da pride do volitev že novembra. Za socialista Conteja, ki je sicer politični položaj ocenil za »resnega«, pa so možne še vse rešitve. Obrambni minister Rognoni se je zavzel za »strog finančni zakon,« ki naj bi okrepil vladne stranke. Za edino polemično noto sta poskrbela tajnik PSDI Cariglia in socialistični podtajnik Di Donato. Cariglia je protestiral zaradi srečanja med Craxijem in Forlanijem v sredo zvečer, na katerega pa ostali partnerji iz vrst večine niso bili povabljeni. Di Donato mu je odgovoril zelo na kratko: »Cariglia je dobil sindrom izključenosti.« Sprejem gospodarskega manevra za prihodnje leto bo torej nekakšen preiz- kusni kamen za trdnost koalicije. Že v ponedeljek se bo sestal ministrski svet, »da bi odobril državne račune,« pred tem pa se bo na zahtevo PLI in PSDI sestal še kabinetni svet, da bi odstranili nesporazume in »nerazumevanja« v zadnjem trenutku. Po ministrskem svetu pa bo zakon začel svojo pot v parlamentu. Predvideni ukrepi v gospodarskem manevru so še vsi zaviti v tančice skrivnosti, pa čeprav je glavne smernice povsem mogoče predvideti. Na področju prihodkov je na tapeti predlog o davčnih odpustih, ki naj bi prinesli v državno blagajno 10 do 20 tisoč milijard, z zaostritvijo davkov na nepremičnine (pri tem naj bi bile nekatere olajšave za lastnike prvih stanovanj, v katerih stanujejo) pa še 6 tisoč milijard. Kot kaže, državnih obveznic ne bo treba prijavljati na obrazcih 740, vlada pa si bo prizadevala skrčiti izdatke za 40 tisoč milijard. Ribičič in Račan pri deželni PSI TRST - Po nedavnem srečanju levičarskih strank iz dežel skupnosti Alpe Jadran v Ljubljani, se vezi med napredno usmerjenimi strankami v tem prostoru krepijo. K temu je včeraj prispeval obisk Predsednikov hrvaške Stranke demokratičnih sprememb Ivice Račana in slovenske Stranke demokratične prenove Cirila Ribičiča pri deželnem tajništvu PSI. V ospredju pogovorov je bilo sodelovanje sicer z razumljivim poudarkom na razreševanju jugoslovanske krize, ki je zlasti akutna na Hrvaškem. Ob tem pa so poudarili tudi vlogo, Predvsem pa nujnost zaščite narodnostnih skupnosti. NA 3. STRANI Z včerajšnje tiskovne konfrence na tržaškem sedežu PSI (Foto Križmančič) Premirje z granatami Zaprli novinarje CNN ZAGREB Hrvaška televizija je včeraj poročala, da je bila Novska dopoldne tarča silovitega obstreljevanja jugoslovanske armade in srbskih upornikov. Središče mesta so bombardirala tudi letala. Krizni štab občine je prepovedal kakršnokoli snemanje v mestu in ukazal zatemnjevanje. Prav tako je od 22. do 5. ure zjutraj policijska ura, podjetja pa morajo proizvodnjo prilagoditi nastalim razmeram. Mesto je ostalo brez vode. Novsko pa so obiskali tudi evropski opazovalci. V Novi Gradiški so prebivalci morali v zaklonišča, saj so se oglasile sirene za letalski napad. Na območju Nove Gradiške so enote banjaluškega korpusa dopoldne zajele novinarsko ekipo amriške družbe CNN, ker naj bi menda snemala strateško pomembne objekte. Po posredovanju admirala Broveta so ameriško novinarsko ekipo najprej napotili v Novo Gradiško, nato pa naj bi jih prepeljali v Pakrac. Tudi na Baniji so bile razmere vse prej kot NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na zasedanju palestinskega parlamenta pragmatisti prevladali nad jastrebi PLO pristaja na konferenco Arafat je odstranil Habaša ALŽIR — Palestinci bodo po vsem sodeč sodelovali na bodoči mirovni konferenci o Bližnjem vzhodu. Jaser Arafat je torej prepričal večino v palestinskem narodnem svetu (parlamentu v izgnanstvu), da je sprejetje ameriškega mirovnega načrta za Bližnji vzhod zadnja priložnost za Palestince. Tega mnenja sta tudi predstavnika z zasedenih arabskih ozemelj Fai-sal Huseini in Hanan Ašravi, ki sta se že sedemkrat sestala z ameriškim državnim tajnikom Bakerjem. Arafat je v svojem posegu pred politično komisijo, ki bi morala v prihodnjih urah sestaviti sklepno poročilo, poudaril, da so ZDA prvič spregovorile o palestinskem »narodu« in ne generično o palestinskih »beguncih« kot so do sedaj navajali Palestince. VVashington je tudi zajamčil, da bo konferenca skušala uresničiti resoluciji 242 in 338 Varnostnega sveta OZN, ki predvidevata mir na Bližnjem vzhodu v zameno za vrnitev ozemelj, ki jih je Izrael osvojil v arabsko-izraelskih vojnah. Prav tako Washington pristaja, da se na mirovni konferenci sproži vprašanje vzhodnega Jeruzalema. ZDA niso namreč nikoli priznale izraelsko aneksijo arabskega dela Jeruzalema. Za fronto zavračanja pa ta jamstva niso dovolj. Vodja proi-raške Fronte za osvobvoditev Palestine George Habaš zavrača sodelovanje na mirovni konferenci, ker ZDA ne pristajajo na pravico samoodločbe za Palestince. Po vsem sodeč pa je Habaš ostal osamljen, tako da ga bodo bržkone odstranili iz palestinskega izvršnega sveta. Vodja demokratske fronte Najef Havatmeh je namreč po začetni ihti spoznal, da so Palestinci siti 43-letnega spopada in si želijo miru za vsako ceno. Nemirno premirje V Gospiču so včeraj zabeležili več kršitev premirja s strani vojske Prvi napad na enote jugoslovanske armade na istrskem območju PULJ — Informativna služba garnizije Pulj je včeraj sporočila, da je predsinočnjim ob 23.45 več neznanih oboroženih skupin napadlo vojašnici 1. maj in Zonka v Pulju. Napad so izvedli v dveh naletih, trajala pa sta pol ure. Napadalci so prišli iz smeri pokopališča v Stinjanu, ladjedelnice Uljanik in cementarne Giu-lio Revelante. Uporabljali so minomete, ročne raketne metalce in avtomatsko strelno orožje, občasno pa tudi svetilne rakete, enote JLA so odgovorile z ognjem. V napadu je bil ranjen vojak Darko Dragomirovič, ki ga zdravijo v puljski vojaški bolnišnici. Napad je zanetil tudi dva gozdna požara. Predstavniki policijske uprave in zbora narodne garde so zagotrovili, da je do tega prvega napada na JLA v Istri prišlo zaradi delovanja ekstremnih skupin, ki skušajo z oboroženimi incidenti vnesti nemir na to za sedaj še mirno območje, (dd) LJUBLJANA - Liberalnodemokratska stranka je predstavila delegatsko pobudo o spremembi in dopolnitvi Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Jaša Zlobec, Mile Šetinc in Borut Razdevšek v imenu LDS ugotavljajo, da je hitri postopek za spremembo Zakona potreben, da bi se preprečile škodljive posledice. Te bi bile lahko plod plačevanja visokih upravnih taks, zapletenih birokratskih postopkov ter nezmošnosti pridobivanja dokumentov iz ostalih delov Jugoslavije. Kot konkretno rešitev LDS predlaga poenostavljen postopek, v katerem bi se občan potrdil na upravnem organu z osebnim dokumentom, izpolnil enostaven formular ter takoj po preverjanju podatkov in vpisu državljanjstva v rojstno matično knjigo dobil potrdilo o državljanstvu. (STA) Dramatično stanje v BiH skrbi Hrvate in Muslimane ZAGREB — V Zagrebu sta imela tiskovno konferenco predsednik kluba zastopnikov HDZ v skupščini BiH Vlado Pandjič in člana Iniciativnega odbora društva Herceg-Bosna v Zagrebu, Abdulah Muftič in Milan Kovač. Opozorili so na dramatičnost dogajanja v BiH, ki je menda v večjem delu že zasedena. Ljudje so preplašeni in ta strah ni neupravičen. Še posebej hudo je v vzhodni Hercegovini in severozahodni Bosni. V Hercegovini črnogorski in srbski rezervisti sejejo strah in preplah, ropajo, nenadzorovano streljajo, se opijanjajo in vdirajo v hiše ter iščejo dekleta in ženske - obnašajo se kot razuzdane srednjevešje horde. Armada pa z bosansko-hercegovskega ozemlja s havbicami strelja na Kostajnico, Dubico in v zadnjem času na Novo Gradiško in avtocesto Zagreb - Beograd. Banj aluški korpus ne izpoljnjuje več ukazov Peterle odpotoval LJUBLJANA — Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je odpotoval na uradni obisk v Švico in Italijo, z njim pa je tudi namestnik zunanjega ministra Zoran Thaler. V Bernu bosta slovenskega premiera sprejela podpredsednik švicarske vlade in minister za zunanje zadeve g. Rene Felber ter minister za gospodarstvo g. Jan Pascal Dela-Muraz. Zve- generalštaba in predstvlja pučistični del armade. Vojska je v BiH tako močna, da narekuje obnašanje tukajšnjih oblasti. Tovarne orožja in vojaške opreme praznijo in stroje odvažajo v Srbijo. Poleg tega pa v BiH izdelujejo bojne glave s strupenimi plini in vojaška letala. Srbsko-komunistična politika ima Bosno za zasedeno. Vsi dogodki so očitno le uvod, glavnina še sledi, zato je nujno potrebna internacionalizacija, ki bo preprečila totalno vojno. Skupna vlada BiH, so opozorili udeleženci konference, praktično ne deluje. Vprašanje dni je , kdaj bo padla. HDZ se v republiki zavzema za samostojno, suvereno BiH z nespremenjenimi mejami. Hrvaški in muslimanski narod sta na volitvah dobila besedo, ne pa tudi oblast. Narodi v tej republiki želijo mir, a če bo potrebno, se bodo branili, četudi so jim orožje terorialne obrambe odvzeli, (dd) v Švico in Italijo čer bo Peterle gost univerze v Bernu, kjer bo imel predavanje na temo Slovenija zdaj, nato pa bo sodeloval na novinarski konferenci. Jutri, dopoldne pa bo odpotoval v Italijo. V Trevisu bo srečanje politikov krščanskih demokracij iz devetih evropskih držav. Pripravili bodo tudi okroglo mizo z naslovom Sosedje v srednji Evropi. (STA) • Granate NADALJEVANJE S 1. STRANI mirne. Uporniki so s pomočjo armade z minometi napadali Jasenovac in vas Graberje in popolnoma uničili most čez Savo v bližini Jasenovca. Sisak in Petrinje pa so dopoldne na večjih višinah preletavala letala jugoslovanske armade. Osijek so ponoči in zjutraj spet obstreljevali uporniki iz Baranje. Granate so zadele cerkev Svetega Petra in Pavla, gledališče in več stanovanjskih in poslovnih zgradb. V Vinkovcih pa se je armada po dogovoru s tamkajšnjim kriznim štabom včeraj začela umikati. Dopoldne je več vojaških vozil in nekaj tankov zapustilo Vinkovce. Kolona je odpeljala proti Županji in naprej proti Srbiji. Predsednik kriznega štaba in predsednik občinske vlade Ivan Trebar je na novinarski konferenci pojasnil, da dogovor o odhodu vojske iz vojašnice D j uro Salaj v Vinkovcih temelji na dogovoru med generalom Kadije-vičem in hrvaškim predsednikom Tudjmanom. Trebar je še poudaril, da se ta dogovor ne nanaša na enote, ki so v Mirkovcih in v vojaškem skladišču Vrapčana, o čemer so včeraj napačno poročala nekatera sredstva množičnega obveščnja. Hrvaški predsednik Tudjman pa je včeraj sprejel ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji Zimmermanna. Tudjman je veleposlanika ZDA seznanil s težavami pri spoštovanju prekinitve ognja in iskanju političnih rešitev, (dd) • V Haagu NADALJEVANJE S 1. STRANI padlostjo brionskega moratorija. Izrazil je željo in upanje, da bosta Slovenija in Hrvaška tudi po zapadlosti tega moratorija še vedno sodelovali na haaški konferenci. Slovenski zunanji minister Rupel je namreč na konferenci prisotne seznanil s stališči Slovenije po koncu moratorija in poudaril, da bo Slovenija po 7. oktobru uveljavila svojo samostojnost. Povedal je tudi, da se Sloveniji navzočnost evropskih opazovalcev po izteku moratorija ne zdi več potrebna, prav tako si Slovenija ne želi navzočnosti mirovnih sil v Sloveniji ali v sosedstvu. Minister Rupel se je obenem zavzel, da bi na mirovni konferenci sodelovali predstavniki vseh manjšin v Jugoslaviji. Popolnoma nasprotnega mnenja pa so bili zvezni pravosodni minister Kambovski (nadomešča v New Yorku prisotnega zunanjega ministra Lončarja), srbski minister za zunanje zadeve Jovanovič in njegov makedonski kolega Maleski. Po njihovem mnenju bi bilo treba brionski moratorij podaljšati dokler traja haaška mirovna konferenca. Jovanovič je obenem poudaril, da Srbija nasprotuje mirovnim tamponskim silam in priznava hrvaške meje, dokler bo Hrvaška v sklopu Jugoslavije. V Haagu so torej prešli k operativk Vsem se nedvomno mudi, saj se vsi zavedajo krhkosti sedanjega premirja. Ob vsem pa je zanimivo, da je ameriški senat povabil predsednika predsedstva Mesiča v VVashington, kar vzbuja upanje, da se stališče ZDA do Jugoslavije postopoma spreminja. Janša, Bavčar in Kacin o možnosti nove vojne LJUBLJANA — V organizaciji Mlade iniciative pri Slovenski demokratični zvezi je bila sinoči v domu Španskih borcev v Ljubljani javna tribuna z naslovom Kako smo ubranili Slovenijo. Na njej so sodelovali trije slovenski ministri: Igor Bavčar, Janez Janša in Jelko Kacin. Kot je povedal Igor Bavčar, je bila obramba Slovenije v desetdnevni vojni rezultat naporov velikega števila ljudi, med katerimi je bilo veliko različnih služb in ustanov, vsi pa so bili za obrambo Slovenije izredno motivirani, kar je bilo odločilnega pomena. Janez Janša je poudaril, da je vojna v marsičem bolj stvar morale kot pa zgolj tehnične opremljenosti, da pa so se priprave nanjo začele že veliko prej, praktično že takoj, ko je postalo jasno, da namerava Slovenija po svoji poti in da se vsi s tem ne bodo strinjali. Jelko Kacin je povedal, da je bila vojna le končno dejanje dolgega procesa, vojna pa vsekakor ni bila dobljena na tiskovnih konferencah v Cankarjevem domu, temveč na bojiščih. Za razliko od Hrvaške je v Sloveniji vse potekalo iz enega centra, delovanje je bilo usklajeno, odločitve kolektivno sprejete. Poslušalce v dvorani pa so predvsem zanimali odgovori na vprašanja, o sedanjih razmerah in na možnost novega napada na Slovenijo. Igor Bavčar je povedal, da se slovenska policija pripravlja na prevzem popoldnega nadzora nad slovenskimi mejami po poteku moratorija, to pa pomeni tudi nadzor nad slovensko - hrvaško mejo. Policija je nadzor na tej meji že poostrila, omejena je hitrost, izvajajo pregled dokumentov, osebne prtljage in razgovor s potniki o cilju njihovega potovanja. Možnost ponovnega napada Jugoslovanske vojske na Slovenijo je sicer majhna, ni pa povsem izključena, meni Janez Janša. Razmere od vojne v Sloveniji so se precej spremenile tudi za JA, ki je na Hrvaškem utrpela velike izgube, odpirajo pa se vedno nova krizna žarišča v Bosni, Sandžaku in na Kosovu, kjer je vojska zelo angažirana, zato ni realno pričakovati, da bi ponovno napadla Slovenijo. (STA) Karavana miru je včeraj dopotovala iz Ljubljane v hrvaško glavno mesto ZAGREB — Karavana miru je včeraj iz Ljubljane dospela v Zagreb. Tu so jo sprejeli krajevni mirovniki ter zagrebški župan Boris Buzanič. Slednji je evropskim mirovnikom obrazložil stališča Hrvaške v zvezi z vojno, ki jo bije s srbskimi uporniki ter jugoslovansko armado. Kasneje so se udeleženci karavane miru, ki jo prireja helsinško združenje državljanov za mir, srečali z materami vojakov, ki služijo v jugoslovanski armadi, ki so s svojim gibanjem »pesem ljubavi« poskusile zaustaviti vojno morijo v bivši Jugoslaviji. Pacifisti so se še srečali s predstavniki katoliške, luteranske ter mohamedanske cerkve. Najzanimivejše pa je zagotovo bilo srečanje s predsednikom hrvaškega sabora Žarkom Domjanom. Slednji je obrazložil, da vojno proti Hrvatski dejansko vodi Srbija, armada in srbski uporniki so dejansko samo sredstva, ki se jih proti vojni poslužuje Miloševič. Domjan je še posebej poudaril, da je Hrvaška v preteklosti zagrešila v odnosu s srbsko Referendum na Kosovu PRIŠTINA — Ni še znano, ali se je na Kosovu začel referendum, na katerem naj bi se Albanci izrekli za oziroma proti razglasitvi suverenosti in neodvisnosti te pokrajine, ki naj bi imela pravico priključitve k zvezi suverenih držav. Prištinski list Bujku navaja, da so priprave za referendum končane, včeraj pa naj bi odprli tudi vsa glasovalna mesta. Prav nasproto pa zatrjujeje štab posebnih enot srbske policije, ki poudarja, da niti v Prištini niti v drugih mestih na Kosovu ni znamenj, da bi potekal referendum. manjšino na Hrvaškem nekatere napake. Dejal pa je, da hrvaške oblasti nameravajo zagotoviti srbski manjšini državljanske pravice ter jim zagotoviti pogoje za njeno normalno življenje. To naj bi dosegli s tem, da bi za srbsko manjšino vpeljali najširšo mogočo kulturno avtonomijo. To velja tudi za vse ostale narodne manjšine, ki živijo na teritoriju republike Hrvatske. Po srečanju z mirovniki karavane miru je predsednik Domjan posebej za Primorski dnevnik dal naslednji intervju: Moratorij, ki ste ga podpisali na Brionih, zapade 8. oktobra. Kaj bo storila Hr-vatska po tem datumu? »O tem bo odločal Sabor na zasedanju 7. in 8. oktobra. Osebno menim, da bo takrat Sabor razglasil samostojnost ter suverenost Republike Hrvatske. Ko smo podpisali moratorij, smo bili prepričani, da bo Evropska skupnost pritisnila na armado in na Srbijo, da bi nehali z agresijo na našo republiko. Evropa pa na žalost še naprej slepomiši, tako da je razglasitev samostojnosti za nas življenjskega pomena. Evropska skupnost je žal pokazala, da ni kos jugoslovanski krizi. Za zalivsko krizo, ko smo bili tudi priča agresiji militaristične sile na drugo suvereno državo, je mednarodna skupnost pokazala večjo odločnost in načelnost.« Kako ocenjujete delo italijanskega zunanjega Ministra De Michelisa? »De Michelisovo politiko bi težko definiral. Ta politika je povsem nedosledna in nenačelna. Bil bi že čas, da tudi Italija zavzame v zvezi z jugoslovansko krizo odločno stališče. Osebno ne razumem, kakšni so cilji De Michelisa in kaj misli doseči s politiko, ki se iz dneva v dan spreminja.« VVALTER ŠKERK Ivica Račan in Ciril Ribičič v Vidmu in Trstu gosta deželnega tajništva PSI Račan: Hrvaška ne sme biti kaznovana zaradi nerazumevanja Evropske skupnosti Za res dosledno spoštovanje pravic narodnostnih skupnosti Velika sličnost v ocenjevanju položaja in v mnogih stvareh tudi popolna usklajenost pogledov je prišla do izraza v izvajanjih Predsednikov SDP Slovenije in Hrvaške Ribičiča in Račana, ki sta se včeraj popoldne udeležila tiskovne konference na sedežu tržaške socialistične stranke. Pečat srečanju pa je nedvomno dala tudi prisotnost tretjega gosta, predsednika Unije Italijanov iz Istre Antonia Bormeja. Goste je predstavil pokrajinski tajnik PSI Perelli in obenem obrazložil stališče socialistov bodisi v odnosu do jugoslovanske krize, kot tudi glede vprašanja položaja italijanske manjšine v Istri. Izrazil je solidarnost stranke napadeni republiki Hrvaški in soglašal s prizadevanji Slovenije in Hrvaške za dosego suverenosti, ki je bila sprožena po legitimni in demokratični poti. Socialistična stranka je proti vsakršnamu poskusu spreminjanja meja in je obenem trdno na stališču, da je treba italijansko skupnost v Istri učinkovito zaščititi. Ciril Ribičič se je v svojem izvajanju zavzel za pomoč Hrvatski, h kateri morajo strnjeno prispevati vse leve sile v Evropi. Pri tem gre za zaustavitev očitnih teženj po ustvarjanju velike Srbije, kakor tudi za to, da le resnično demokratična usmeritev v hrvaški družbi lahko omogoči dosledno reševanje nacionalnih sporov. Kot zelo pomembni je v tem smislu ocenil stališče strank levice prostora Alpe Jadran, ki so se pred nedavnim opredelile za mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške in stališče deželnega tajnika PSI Zanfagninija, ki je predlagal, da si v pričakovanju priznanja Dežela FJK in sosednji republiki izmenjajo predstavništva. V zvezi z manjšinami, ki so bisveni sestavni del bodočnosti Slovenije pa je Ribičič dejal, da se je republika pri vzpostavljanju procesa osamosvajanja zavzela za ureditev njihovega položaja na najvišji ravni. Meja med Slovenijo in Hrvat-sko nikakor ne sme prizadeti Italijanske skupnosti, kar pomeni, da mora biti meja v evropskem smislu, še manj kot gola formalnost in torej dejavnik združevanja. Tudi za odprto mejo pa je najbolša garancija zmaga miru in demokracije Ivica Račan se je socialistom zahvalil za ustvarjeno priložnost in dejal, da ni lahko obrazložiti javnosti, kako naj bi se z demokratičnimi inštrumenti reševalo nacionalne probleme, medtem ko se Hrvaška nahaja v takem položaju. Bilo je sicer dogovorjeno premirje, toda nadaljuje se nevarnost novih spopadov in razširitve konfliktov na Bosno in Hercegovino, do česar lahko pride vsak čas. Miru ne bo, dokler bo obveljala srbska imperialana politika. Hrvaška SDP bo storila vse, kar je v njenih tnočeh, da se ne bi problemi še naprej reševali z orožjem, Evropa Pa mora razumeti, da Jugoslavije ni več. Glede manjšin je Račan dejal, da morajo uživati pravice na visoki ravni, kot se spodobi za razviti svet. Hrvaška se mora v tem smislu znebiti centralizma in unitarizma in mora priznati regionalno artikuliranje interesov. Meje pa italijanske manjšine v Istri nikakor ne bi smele razdvajati. Predsednik Unije Italijanov Bor-me je izhajal iz ugotovitve, da je položaj manjšin vedno kritičen. Zavrnil je očitke, ki so se pojavili v javnosti na račun Italijanov v Istri in se zavzel za to, da se Italija, Slovenija in Hrvaška skupno dogovorijo o zaščiti Italijanske skupnosti in v tem smislu o njeni enovitosti. Dal je priznanje Sloveniji, da je bila v preteklosti glede tega pred drugimi in izrazil potrebo po obsodbi vsakršnega nacionalizma. BARDO Oktobra bo potekel rok za sestavo občinskih in pokrajinskih statutov, kot to predvideva nov zakon o krajevnih upravah. Med občine, ki so to zadolžitev že izpolnile, sodi tudi Bardo, kjer so statutarni dokument načelno odobrili na seji 12. septembra. Na zasedanju občinskega sveta so predloge, ki jih je izdelala posebna komisija, sprejeli soglasno vsi svetovalci PSI in KD. Besedilo statuta bodo dali zdaj v pretres krajevnim kulturnim organizacijam, o njem pa bo kasneje tekla beseda na javni razpravi. Šele nato bo občinski svet dokončno odobril statut, seveda z morebitnimi popravki, ki jih bodo predlagale organizacije civilne družbe. Delo komisije, ki je bila zadolžena za sestavo besedila statuta, je težilo tudi k vrednotenju slovenske identitete tukajšnjega prebivalstva. V členu št. 3 je namreč izražena skrb za ohranjevanje in razvijanje slovenskega jezika ter kulturne in zgodovinske dediščine. V skladu s samim Maccanico-vim zakonskim predlogom (člen 12) je v statutu Občine Bardo predvidena raba narečnega slovenskega jezika v javnih upravah, VIDEM »Hrvaška in Hrvatje ne smejo biti kaznovani zaradi nerazumevanja Evrope«. Tako je povedal predsednik hrvaške Stranke demokratičnih sprememb Ivica Račan, ki je bil skupaj s predsednikom slovenske SDP Cirilom Ribičičem in članom vodstva iste stranke Petrom Bekešem gost deželnega vodstva PSI. Številnim zbranim novinarjem v Vidmu je Račan obrazložil dramatični položaj na Hrvaškem in prizadevanja njegove stranke za miroljubno rešitev vprašanja ter apeliral na evropski demokratični svet, naj odločno poseže, da prepreči velesrbski ekspanzionizem. V svojem posegu je predsednik hrvaške SDP podal dokaj jasno sliko srbske vojaške agresije in pri tem podčrtal, da gre za vprašanje, ki je nastalo znotraj Evrope in je zato Evropa dolžna poseči, da prepreči vsakršno nadaljne prelivanje krvi. Dokler bo trajalo zdajšnje stanje, ne bo časa za celovito reševanje medrepubliških vprašanj nekdanje Jugoslavije. Dokler predvsem kar zadeva seje občinskega sveta. Občina v Terski dolini se torej pridružuje ostalim v Benečiji in Kanalski dolini (Trbiž, Tipana, Špeter in Podbonesec), ki so v besedilo svojih statutov vključile skrb za ohranjevaje in razvijanje slovenske stvarnosti. (R.P.) Na sliki (Foto Pavšič) pogled na Bardo ne bo mednarodna javnost priznala republiki Hrvaško in Slovenijo, tako dolgo bo nosila moralno odgovornost za to, kar se danes dogaja na Hrvaškem in prej na Slovenskem. Kar zadeva vlogo Stranke demokratičnih sprememb pa je Račan pristavil, da si je že od same ustanovitve prizadevala za večjo parlamentarno demokracijo v tej republiki. V tem okviru gre tudi prizadevanje prenoviteljev, da bi italijanska manjšina na Hrvaškem uživala vse pravice, ki ji pritičejo. O vlogi, ki jo imajo demokratične levičarske sile v republikah nekdanje Jugoslavije ter v sami Evropi, je spregovoril Ciril Ribičič, ki je ob tej priložnosti izrekel solidarnost Hrvaški. V svojem posegu se je dotaknil tudi vprašanja manjšin. Dejal je, da je zelo važno utrjevati in razvijati vlogo manjšin in to na obeh straneh meje. Takšna prizadevanja pa ne najdejo vedno odprtih vrat v slovenskih desničarskih strankah, ki so včasih preveč nacionalno prežete. Na srečanju v Vidmu je deželni sekretar PSI Piero Zanfagnini podčrtal prizadevanja Dežele F-JK in same stranke, da bi italijansko vlado prepričali o nujnosti priznanja Slovenije in Hrvaške. Sicer je to vprašanje celotne evropske skupnosti, v kateri mora prav socialistična internacionala odigrati primarno vlogo. Zanfagnini se je v svojem posegu dotaknil tudi problema italijanske manjšine, ki mora tako v Sloveniji kakor na Hrvaškem uživati vse pravice, ki ji pritičejo. V razpravo sta posegla tudi poslanka Roberta Breda in deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro. Ravnateljica celjskih vrtcev, za obnovitev katerih so prispevali naročniki in bralci Primorskega dnevnika, sporoča: Spoštovani! Gotovo vas zanima, kako poteka sanacija naših vrtcev in kdaj se boste lahko sami prepričali o uspehih našega skupnega dela. Če nas ne bi presenetile in ovirale vojne, na srečo kratke, razmere, bi že bili z 2. septembrom začeli novo šolsko leto v novo opremljenih igralnicah. Danes pa smo dobili sporočilo iz Italije, da je oprema že na carini. Torej, vse gre, kljub vsemu, kar lepo po načrtu. Sicer pa bo kmalu leto dni, odkar delamo v izrednih pogojih. Zato se zelo veselimo, da smo s pomočjo solidarnosti, ki so jo izrazili ljudje do nas, in to v tako izdatni obliki, tudi naši zamejski rojaki, ob akciji vašega Primorskega dnevnika, končno premagali posledice dveh usod - poplave in vojne. Ker želimo, da bi kaj o tem izvedela širša družbena javnost, načrtujemo več manifestacij. Najprej bomo v "tednu otroka" od 7.-12. oktobra imeli "vrtec Portreti pomembnih deželnih osebnosti RIM - Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti in podpredsednik Tržaške Hranilnice Piergior-gio Luccarini sta včeraj v Rimu predstavila knjižno zbirko Civilta della memoria, ki je nastala v sodelovanju med deželno upravo in založnikom Studio Teši iz Pordenona ob finančni 'podpori koncerna Zanussi ter štirih deželnih hranilnic. Zbirka bo predstavila obsežne biografije ljudi iz Furlanije-Julijske krajine, ki so na svojem področju dela vtisnili pečat svoje osebnosti. Namen zbirke, je poudaril predsednik Biasutti, je prispevati k temu, da prebivalstvo FJK spoznava svoje korenine, obenem pa prikazati italijanski kulturni javnosti središčnost italijanskih severovzhodnih dežel. Predsednik deželne vlade je menil, da je italijanska politična kriza tudi posledica dejstva nekorektnega odnosa med osrednjo in krajevnimi oblastmi, ker ni še prodrlo spoznanje, kako krajevne posebnosti lahko prispevajo k obnovi državnega okvira. Zbirka lahko pripore k temu, ker prispeva k boljši obveščenosti. Urednik zbirke Guido Botteri poudaril, da morajo ljudje v FJK spet pridobiti identiteto, ki izhaja iz prisotnih različnosti. Zbirka bo izšla v nekaj letih, prvi dve knjigi, ki sta posvečeni likom Lina Zanussija in Ferma Solarija pa bosta na prodaj že ob koncu leta. Med osebnostmi, katerih portreti bodo objavljeni, je nedvomno veliko zaslužnih mož (Ba-saglia, Pincherle, Fortuna itd), nekaj pa tudi spornih zgodovinskih osebnosti kot Rino Alessi, Vittorio Vidali in Antonio Santin. Med Slovenci pa sta bila izbrana dva: Srečko Kosovel in Jakob Ukmar. Ta prisotnost ne odzraža celotnega slovenskega prispevka, je pa vsekakor izraz pozornosti do manjšine. odprtih vrat", ko si bodo ljudje lahko ogledali vse naše sanirane enote v luči inovativnih idej predšolske vzgoje. O tem bomo pisali v naših strokovnih revijah in časopisih. K pisanju o prenovljenem vrtcu pa bomo pritegnili tudi novinarje vseh možnih medijev, tudi TV. Uredili smo posebno kroniko, ki prikazuje stanje vrtcev pred, med, in po poplavi in vključuje vso dokumentacijo o poteku solidarnostnih akcij in sanacije. Pripravljamo prireditev z javnim nastopom otrok v našem lepem Narodnem domu. Izdali bomo tudi bilten, s katerim bi se radi zahvalili vsem, ki so bili v času naših naporov z nami in brez njih ne bi imeli otroci tako lepih vrtcev, kot bodo do konca oktobra. Na prireditev nameravamo povabiti vse, ki so nam kakorkoli po poplavi pomagali. Upamo, da se bodo odzvali tudi naši možje iz republiške vlade. V želji, da bo jesen mirna in lepa, vas najtopleje pozdravljamo vsi otroci, njihovi starši in moji sodelavci. ANA ČETKOVIČ VODOVNIK V Rovinju včeraj odprli Mednarodni fotoforum ROVINJ - Navzlic napetim razmeram na Hrvaškem so se včeraj v Rovinju zbrali fotografi iz dežel Alpe-Jadran na svojem letnem Mednarodnem fotofo-rumu. Kot vsako leto (Fotoforum so prvič priredili leta 1974) vsaka od sodelujočih dežel predstavlja največ 8 fotografov, ki jih na osnovi natečaja zberejo deželni referenti. Za Furlanijo-Julijsko krajino je za izbor udeležencev poskrbel miljski krožek Fotoima-go. Vsakemu od sodelujočih fotografov so v Rovinju razstavili šest fotografij. Razstava bo odprta do 12. oktobra. Mednarodni fotoforum pa je tudi priložnost za izmenjavo mnenj na konferencah, srečanjih in okroglih mizah, ki omogočajo izmenjavo izkušenj in primerjavo kulturnih ter umetniških pristopov. Videm: zaradi obilice dežja voda zalila kleti VIDEM - Poslabšanje vremena z obilnimi padavinami in neurji je včeraj povzročilo precej nevšečnosti v Furlaniji. Polne roke dela so imeli zlasti videmski gasilci, ki so morali poseči v samem mestu in okolici, ker je voda zalila kleti. Da bi bili kos vsem klicem, so morali zaprositi za pomoč tudi kolege iz Cervignana. Močan dež je v precejšnji meri oviral promet in vozniki so bili prisiljeni občutno zmanjšati hitrost, o hujših nesrečah pa ne poročajo. Zaradi izdatnih padavin so narasle vse furlanske reke, zaenkrat pa ni nevarnosti poplav. Kombinacija dežja in juga je včeraj v Benetkah botrovala prvi jesenski »visoki vodi«, precej nevšečnosti pa so močni nalivi povzročili tudi na Tridentinskem in Južnem Tirolskem. Občinski statut je bil načelno sprejet V občinskem svetu v Bardu možna uporaba slovenščine RUDI PAVŠIČ pismo uredništvu Vrtci Anice Černejeve v Celju bodo kmalu povsem obnovljeni CGIL o statutu Devina—Nabrežine Občina naj ostane dalje dvojezična CGIL je mnenja, da mora občanov pravobranilec v Devinu-Nabrežini obvezno obvladati tudi slovenščino, znanje obeh jezikov bi bilo vsekakor priporočljivo tudi za občinskega tajnika, če tega ne bo mogoče doseči, naj pa uprava uradno imenuje dvojezičnega podtajnika. Tako piše v tiskovnem sporočilu pokrajinskega vodstva CGIL, ki se s to izjavo aktivno vključuje v razpravo o devinsko—nabrežinskem statutu, ki ga je tamkajšnji občinski svet začel obravnavati v ponedeljek, odobril pa ga bo predvidoma prve dni oktobra. Sindikati s tem stališčem neposredno odgovarjajo načelniku svetovalske skupine KD Locchiju, ki je v marsičem postavil v dvom dvojezično poslovanje uprave. Vodstvo CGIL nadalje ugotavlja, da mora statut —na. osnovi reforme krajevnih uprav— spodbujati sodelovanje ljudi pri vodenju Občine ter istočasno priznavati narodnostno mešano značilnost občinske stvarnosti. To mora torej veljati za tajnika, za občanovega pravobranilca in tudi za pravilnik, ki urejuje natečaje in zaposlovanje občinskih uslužbencev. Sindikalna zveza glede tega podčrtuje, da je ta pravilnik sad sindikalnega sporazuma, ki je bil svoj čas podpisan ob celovitem spoštovanju delovnih pogodb in državnih zakonov, ki urejujejo to področje. Pokrajinska CGIL torej očitno nasprotuje spremembi tega pravilnika (za to se v občinskem svetu ogrevajo misovci in demokristjani), če bo ta res postavljen v dvom pa si sindikati lastijo pravico, da polnopravno sodelujejo pri morebitnem oblikovanju novega. To stališče so sindikalni zastopniki CGIL zagovarjali tudi na posebni avdiciji o vsebini osnutka občinskega statuta, ki je bila v ponedeljek pred občinsko sejo. V športnem centru v Vitovljah V ponedeljek zasedanje glavne skupščine KGS Po poletnem premoru se bo v ponedeljek spet sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti, ki ima na dnevnem redu vrsto upravnih zadev, začenši s predstavitvijo finančnega proračuna za prihodnje leto. O raznih tekočih zadevah bo uvodoma poročal predsednik Ivo Širca, skupščina pa ima na dnevnem redu tudi imenovanje preglednikov računov' in odobritev večletnega razvojnega načrta te ustanove. Seja bo ob 18.30 v športnem centru v Vižov-ljah. Prihodnji teden bo cela vrsta sej občinskih svetov. Mestna skupščina ima na dnevnem redu predvsem tekoče upravne zadeve, s statutom pa se bo začela najbrž ukvarjati šele v ponedeljek, 7. oktobra, svetovalska komisija za statut pa bo zasedala v četrtek, 3. oktobra. V ponedeljek se bo sestal tudi devinsko—nabrežinski občinski svet, ki bo nadaljeval debato o statutu. Dolinski občinski svet pa se bo sestal prihodnji torek. Na dnevnem redu ima kar 18 točk, med drugim celo vrsto zadev, ki so posredno ali neposredno vezane na finančno poslovanje Občine. Dolinski upravitelji bodo med drugim vzeli v pretres stanje na Hrvaškem, po običajnih uvodnih poročilih župana Marina Pečenika pa bo svet ratificiral sklepe občinskega odbora. V nedeljo proslava ob 45-letnici postavitve spomenika Razbrazdam kamen sredi Trebč simbol idealov svobode in miru Na osrednjem trebenskem trgu mogočno in veličastno stoji od vode, sonca in mraza razbrazdan velik kršaki kamen - spomenik trebenskim padlim za svobodo. Boljše zamisli, ki naj bi simbolizirala žrtev mladih fantov in dekleta, ki so takrat prerano odšli, skorajda ne bi mogli imeti tisti, ki so se tedaj odločili, da jim postavijo v spomin to preprosto, a vendarle pomensko tako bogato stvaritev, drugače precej revne kraške narave. To je bil daleč najlepši poklon preprostim kraškim mladincem, ki so nosili v sebi veličastne ideale svobode, miru, sožitja, ljubezni do svojega naroda in jezika, ideale človeštva, ki jih nobena puška, topovska granata, objestni general ali diktator ne bo mogel izbrisati, prav tako kot še tako hud mraz, pekoče sonce in reke dežja, ki se bodo še zlile na ta kraški biser sredi Trebč, ne bodo mogle uničiti te kamnite tvorbe. Trebenski spomenik je del okolice, sredi katere stoji. Globoko vraščeno v krajevno skupnost pa je tudi vse, kar ta kamen že 45 let simbolizira. Ta nemi pomnik nam o vsem tem, kar predstavlja, govori vsak dan, ko gremo mimo njega. Dostikrat pa njegove besede preslišimo, ker nam rojijo po glavi neštete misli, skrbi, načrti. Zato mislim, da je prav, da se zbiramo na proslavljanju obletnic postavitve teh mrtvih, a vendar tako živih pomnikov naše preteklosti. Ob teh priložnostih ne stoji več pred nami »mrtva kamnita narava«, ampak tisti fanjte, ki so takrat darovali svoja življenja, pred nami stojijo njihove ideje, ki so danes še kako aktualne. Tedaj se zavedamo, kako blizu nam je pomen, ki ga imajo te kamnite umetnine in to še posebno v tem času, ko je tudi naša, slovenska svoboda spet postavljena na kocko in ko se mora za to neprecenljivo dobrino v naši bljižini in širom po svetu še vedno boriti in žrtvovati toliko nedolžnih ljudi. Zberimo se torej v nedeljo pred spomenikom v Trebčah in izrazimo tudi na tak način podporo naši državi Sloveniji, ogorčenje za nepojmljivo dogajanje na Hrvaškem in željo, da bi tudi tam zavladal mir in spoštovanje med narodi. DAVID MALALAN Resolucija zelenih in KD o Jugoslaviji Mrzlične priprave na svetovno motonavtično prvenstvo v razredu off-shore Morski bolidi v Tržaškem zalivu Tržaška občinska svetovalca Ghersina (zeleni) in Marzulli (KD) sta včeraj vložila tržaškemu občinskemu svetu resolucijo, z namenom da bi občinski svet posredoval pri italijanski vladi in zahteval, naj le-ta prizna republike in pokrajine bivše Jugoslavije. Oba svetovalca v resoluciji zahtevata, naj italijanska vlada takoj prizna republike bivše Jugoslavije, ki so demokratično razglasile svojo neodvisnost, in naj se zavzame zato, da bi tudi v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah zagotovili pravni red. Nadalje zahtevata, naj se vlada zavzame pri Evropski skupnosti, da bi ta držala obljube: konkretno, da bi članice skupnosti nemudoma odpoklicale svoje veleposlanike iz Beograda, če se agresorska vojska ne bo umaknila iz Hrvaške v domenjenem terminu. Svetovalca zelenih in KD ob koncu še pozivata vlado, naj se obrne na varnostni svet Združenih narodov, da bi leta tudi posegel za dosego miru v Hrvaški in na Kosovem. Na tržaških nabrežjih se že zbirajo morski bolidi, ki se bodo udeležili svetovnega motonavtičnega prvenstva v razredu off shore. Trst bo tako v prihodnjih dneh v središču pozornosti ljubiteljev tega športa, Tržačani pa bodo morali seveda prenašati tudi negativne posledice tako pomembne manifestacije, v prvi vrsti težave v prometu, ki je bil že včeraj popoldne izredno otežkočen. (Foto Križmančič) V nedeljo, 29. septembra dopoldne, bo kopica hitrih motornih čolnov s sledjo svojih belih penastih črt razorala morje v Tržaškem zalivu. Jadransko morje bo ponudilo podobno sliko gledalcu z višin kraških obronkov tudi v sredo, 2. oktobra, in v soboto, 5. oktobra. Čoln, katerega sled bo ob povratku prva pljusknila do Trsta, bo okinčan za letošnjega svetovnega motonavtičnega prvaka v razredu off-shore. Trst bo od konca tega do konca prihodnjega tedna svetovno motonavtično središče. V mestu se bodo zbrali najboljši piloti čolnov razreda off-shore, ki se bodo potegovali za svetovno lovoriko. Skupno" bo tekmovalo 37 pilotov iz osmih držav — torej vsa svetovna smetana, z izjemo Američanov, ki so zapustili svetovno motonavtično zvezo in pripravili na lastno pest motonavtična tekmovanja za te morske bolide v domačih logih. Svetovno motonavtično prvenstvo off-shore je za Trst prestižne- vabi na __________Countiy žur________ ___________s skupino_________ PLAVA TRAVA ZA60RAVA v nedeljo, 29. septembra 1991 v diskoteki EUFORIA CLUB v DEVINU od 20. ure dalje Vabila s popustom (5.000 lir) lahko dobite v GOSTILNI SILVESTER v Nabrežini in v BARU SKD TABOR na Opčinah. POHITITE! KD J. Rapotec - Prebeneg vabi danes, 27. t. m., ob 20.30 na predstavitev pesniške zbirke BORISA PANGERCA Pesem Brega Spregovoril bo Miran Košuta, sodelovali bodo recitatorji in pevska skupina KD J. Rapotec. Krožek za družbena vprašanja VIRGIL ŠČEK TRST vabi na predstavitev BROŠURE O NOVEM DEŽELNEM ZAKONU O PRISPEVKIH ZA SLOVENSKE KULTURNE USTANOVE ki bo jutri, 28. t. m., ob 17.30 na sedežu pevskih zborov Fantje izpod Grmade in dekliškega zbora Devin v Devinu. Zakon bo obrazložil deželni svetovalec SSK Bojan Brezigar. Godbeno društvo Prosek vabi mlade k vpisu v godbeno šolo Godbeno društvo Prosek začenja tudi letos s svojo godbeno šolo. Vpisovanje poteka na Proseku, v Soščevi hiši in sicer ob torkih in petkih. S prvim oktobrom bodo z vpisi uradno zaključili, čeprav bo, kot nam je po telefonu povedal Marino Ukmar, dolgoletni blagajnik društva, sedaj pa tisti, ki se ukvarja s to šolo, za zamudnike še vedno čas, da pristopijo. »Godba na pihala je v naši vasi tradicija. Zato smo vedno polagali važnost, da bi vrste godbenikov okrepili z mladimi silami. In te lahko prihajajo le iz šole, ki jih lahko nauči igranja na razne inštrumente.« S šolo so na Proseku začeli že leta 1979, ko se je nanjo vpisalo kar 35 mladih bodočih godbenikov. Potem je število nihalo, a zanimanje za šolo je ostalo. Lani so v šoli poučevali Zoran Lupine (trobila), Sergio Gratton (pihala), pravtako sta pihala poučevala Marino Ukmar in Marko Štoka, pomagal pa je še Slavko Luxa, dolgoletni dirigent godbe, ki je poučeval tolkala. Godbo je vodila v teh letih tudi Egidija Starc, medtem ko je sedaj dirigent Aljoša Starc. Marino nam ni vedel povedati, koliko gojencev se je letos vpisalo v šolo. Izrazil je samo upanje, da bi jih bilo dovolj, saj bo godba potrebovala na primer klarinetiste, pa flavtiste. Sedaj šteje godba 32 članov, med temi so trije starejši člani, potem jih je nekaj iz srednje generacije, ostali so mladi, v glavnem tisti, ki so že obiskovali godbeno šolo. »Učiteljski zbor je zelo dober. Zato upamo, da se bo v šolo vpisalo čim več mladih. Tako se bo njen sestav okrepil in vsi vaščani bomo zopet veseli uspehov, ki jih bo naša godba s svojimi nastopi na raznih manifestacijah, vaških praznikih in svečanostih, doživljala.« N.L. ga pomena. V mestu se je dalj časa vila polemika o umestnosti takega tekmovanja v Zalivu, naposled pa so ekonomski interesi vendarle prevladali, in to tudi in predvsem v luči morebitnega razvoja navtičnega turizma v Trstu: svetovno prvenstvo naj bi bilo nekakšno mostišče, preko katerega naj bi se s časom tudi pri nas bogato razvila ta doslej še preveč zanemarjena turistična veja. Taka je bila tudi želja, ki jo je na včerajšnji uradni predstavitvi svetovnega prvenstva off-shore iznesel Alvise Barison v imenu krajevnega organizacijskega odbora, ki vključuje med drugimi Deželo, Pokrajino Občino in vse krajevne ustanove, zainteresirane za to mednarodno manifestacijo. Predsednik Pokrajine Dario Crozzoli je po svoji strani poudaril, da bo Trst s to športno-mondeno prireditvijo še potrdil svojo značilnost »vzhodnih vrat« in »evropske zadrge«. Na predstavitvi v kongresnem centru Pomorske postaje so spregovorili tudi gostje. Tako je deželni predsednik motonavtične zveze Pedicini podčrtal dejstvo, da se svetovno prvenstvo po sedmih letih spet odvija v Italiji in da je Trstu poverjena naloga tega prestižnega tekmovanja. Omenil je nadalje nov mednarodni pravilnik o varnostnih napravah na motornih čolnih. Le-ti morajo biti sedaj opremljeni s posebimi kabinami, ki zavarujejo pilote v primeru nesreče. Obenem mora odtlej vso tekmovalno progo nadzorovati posebna operativna centrala. Vse kaže torej, da je svetovna motonavtična zveza vendarle sprejela vsaj nekatere od zahtev, ki so jih iznesli piloti ob protestu po tragični smrti Stefana Casiraghija med svetovnim prvenstvom v Montecarlu. Ob koncu predstavitve je spregovoril še podžupan De Gioia, ki je predstavil spremni umetniško-kulturni program prireditve. Po besedah organizatorjev imajo sedaj besedo mehaniki, ki morajo do nedelje čim bolje pripraviti te bolide morske formule ena, zatem pa bodo že na vrsti piloti in seveda sami motorni čoli. Njihovo bobnečo pesem bo mogoče, kot rečeno, prvič slišati v nedeljo, 29. septembra, na prvi od treh svetovnih preizkušenj. Koliko stane slovenščina? 81 lir dnevno! Vedeli smo, da ima slovenščina svojo politično ceno, nismo pa vedeli, da je treba za vsako (zavrnjeno) prošnjo v slovenskem jeziku odslej naprej plačati 81 lir dnevnih pasivnih obresti. Danes je ta globa doletela KD Vesna, jutri pa najbrž vsakogar, ki si bo upal nasloviti na Deželo Furlanijo-Julijsko krajino prošnjo za prispevke napisano samo v slovenščini. A poglejmo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Kriško društvo je pred štirimi leti — na osnovi zakona — zaprosilo in kasneje dobilo od Dežele prispevek za svojo dejavnost v višini 400 tisoč lir. Prošnja je bila napisana samo v slovenščini, društvo je ta denar kmalu potrosilo in, kot določa zakon, vsa ustrezna potrdila pravočasno oddalo deželnim uradom, ki niso imeli glede tega nikakršnih pripomb. V začetku letošnjega junija je . Dežela sporočila, da je bila prošnja zaradi stališča računskega dvora, ki ne upošteva slovenščine, formalno zavrnjena in da je treba torej prispevek vrniti. Neutrudni deželni funkcionarji so se znova oglasili pred kratkim. Tokrat s pismom, ki ne dopušča replike, in se dejansko samo komentira. V njem oddelek za rekreativne in športne dejavnosti odločno poziva KD Vesna, da mora do 15. oktobra vrniti vsoto 524.054 lir (124.054 je pasivnih obresti, ki so dozorele v štirih letih). In če račun ne bo poravnan do tega datuma bo Dežela, preko svoje zakladnice, dodala tej vsoti pe-nalo v višini 81 lir za vsak dan zamude pri izplačilu »dolga«. Te grenke farse pa žal še ni konec. Če ne bo vse poravnano do srede oktobra, bo Dežela sprožila tožbo in zahtevala prisilno povračilo dolžne vsote. Kako in s kakšnimi sredstvi bo to naredila, ni jasno. Morda ima že v mislih zaplembo pohištva (ali druge imovine) kriškega društva, ki pa ne sme presegati vrednosti 524.054 lir. Kaj naj človek še reče ob tem pismu? Živimo v času velikih in burnih sprememb, v času razburljivih dogajanj, ki so in verjetno še bodo radikalno spremenila tok zgodovine. Želeli pa bi, da bi vsem tem glasnim deklaracijam, obljubam in še nevemkaj kdaj pa kdaj sledili tudi konkretni koraki, ki pa jih ni. Če pa so, so tako majhni, da jih sploh ne opažamo. Pogovor z Bruno Škabar, ki je v Repentabru zadolžena za socialno problematiko Potreba po učinkoviti oskrbi starejših občanov je v manjših občinah bolj občutena kot drugje Iz analize demografskih krivulj neizpodbitno izstopa podatek, da se postopoma daljša povprečna človekova življenjska doba, kar ima za posledico povečano število upokojencev in ostarelih. Čeprav do teh socialno ogroženih kategorij še ni v javnem mnenju dovolj razumevanja in naklonjenosti, saj si marsikdo rad egoistično zakriva oči pred tovrstno socialno problematiko, pa je vendar na nivoju javnih uprav zaznati naraščajočo občutljivost do tega vprašanja. Odraža se v socialnih posegih in uslugah, ki jih nudijo občine na podlagi sredstev, ki jih dežela namensko nudi na osnovi zakona številka 35. V manjših občinah je iz objektivnih razlogov lažje ugotavljanje dejanskih potreb in je ukrepanje sorazmerno učinkovitejše kot v večjih sredinah. V repentabrski občini ni noben odbornik zadolžen za spremljanje socialne problematike, je pa župan izdal zadevno pooblastilo občinski svetovalki Bruni Škabar, ki se že itak po službeni dolžnosti sooča s socialno stvarnostjo. »Vprašanja, ki so vezana na socialne posege, najprej obravnavamo v posebni komisiji, v kateri so poleg svetovalcev zastopani tudi občani kot zunanji člani. Na osnovi ugotovitev in priporočil komisije nato ukrepa uprava, oziroma občinski svet. Opažam, da se vedno večje število občanov nahaja v otežkočenih socialnih razmerah. Nekateri so ekonomsko ogroženi, gflavni problem pa je osamljenost tistih ostarelih ali invalidov, ki ne živijo v družinskem okolju. Tem ljudem je širša skupnost dolžna pomagati, da jim olajša tegobe in ustvari pogoje za dostojanstveno preživljanje tretje življenjske dobe,« nam je začela pripovedovati Škabarjeva z velikim čustvenim zanosom. Katere oblike socialnih posegov uresničujete v repentabrski občini? »Poleg občasne denarne pomoči revnim občanom je naša občina že pred petnajstimi leti dala možnost upokojencem, da se v poletnih mesecih prijavijo na letovanje. Ta pobuda stremi po eni strani po ustvarjanju čimvečje solidarnosti, kulturne povezave in tkanju človeških stikov med občani, po drugi strani pa si marsikdo sicer ne bi mogel privoščiti nekaj dni počitnic. Samoprispevek udeležencev je odmerjen na osnovi dohodkovnega stanja, ki izhaja iz davčne prijave. Tudi letos smo imeli velik odziv, saj se je gorskega letovanja v Laggiu di Cadore udeležilo 20 upokojencev, na morskem oddihu v letoviščarskem središču Bibione je uživalo 27 oseb, 5 občanov pa se je pridružilo zgoniški skupini v termalnem središču Re-coaro Terme.« Kaj pa skrb za bolne oziroma onemogle osebe, ki potrebujejo pomoč na domu? »Teh socialnih problemov je čedalje več in občinska uprava je dolžna, da učinkovito poseže. V naših krajih se mora do tega vprašanja še ustvariti prava zavest in miselnost, saj je problem ostarelih že po tradiciji reševala družina sama. Prav je, da si to breme in skrb prevzame celotna skupnost, kar velja v prvi vrsti za osebe, ki si ne morejo privoščiti namestitve v kakem domu za ostarele. Dežela prav za oskrbo na domu prioriter-no dodeljuje precejšnja sredstva in v to smer bi morala po mojem mnenju globlje zaorati tudi repen-tabrska občina. Marca letos smo uvedli tudi pri nas to službo v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost. Trenutno oskrbujemo štiri osebe po nekaj ur na teden, kar je po mojem premalo, da bi zadostili realnim potrebam in da bi lahko v celoti realizirali program specifične oskrbe, ki je za vsakega poedinca dogovorjen z zdravnikom in socialno delavko. To službo bomo skušali še okrepiti.« To pa bo terjalo še večje finančne napore. Boste to zmogli s sredstvi iz svojega proračuna? »Deželnemu odborništvu bomo predočili in dokumentirali naraščajoče potrebe v upanju, da se bo povečal tudi prispevek za socialne posege. V mejah razporožljivih sredstev pa bomo morali tudi sami izdelati prioritetno lestvico posegov in mislim, da bi morala oskr- ba na domu pridobiti naj večjo pozornost, niti če bi zaradi tega bili prisiljeni okrniti kako drugo storitev«, je zaključila svoje razmišljanje Bruna Škabar. BORIS SIMONETA t V 85. letu starosti nas je po kratki bolezni za vedno zapustila naša draga Sonja Pregare - Colja Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na srbsko - pravoslavno pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo mož Just s hčerko Lili z družino ter ostalo sorodstvo Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene. Trst, 27. septembra 1991 Sonja! Za vedno boš ostala v najinih srcih Silva in Ljonka Pri Domju se danes potujoča razstava o lastnostih in prednostih metana Pri Domju, na trgu pred Dispralom, je še danes na ogled posebna potujoča razstava o metanu, in sicer z urnikom od 10. do 14. ure in 16. do 18.30. Gre za manjši avtobus, posebej opremljen prav za prikaz lastnosti in vseh prednosti uporabe metana. Za pobudo je poskrbelo tržaško podjetje Acega, razstavno vozilo pa je opremil Center za metan italijanske družbe Snam. Potujoči avtobus je že obiskal del italijanskega polotoka, dvodnevni postanek v dolinski občini pa je pravzaprav vezan tudi na dejstvo, da se je na tem območju pred kratkim začela prva metanizacija. Čez teden dni bodo namreč v nižjem predelu občine (Domjo, Lakotiš-če, Krmenka) namestili prve priključke na osrednji metanovod, za katerega je v dogovoru s podjetjem Acega poskrbela krajevna občinska uprava. Zdi se, da je bil odziv prebivalcev kar se da pozitiven, saj se jih je veliko odločilo za priključitev na prvi del novega omrežja. Potujoča razstava je le ena izmed tovrstnih pobud tržaškega podjetja, ki med drugim skrbi tudi za distribucijo metana in oskrbo. V notranjosti avtobusa je nameščen monitor, na katerem si vsak obiskovalec lahko ogleda monografske oddaje o pridobivanju tega plina in njegovi uporabi. Opremo dopolnjujejo grafični prikazi, zgibanke in plakati na isto temo, vsem pa je poglavitni namen, da predstavijo prednosti, ki jih prinaša t.i. ekološki energetski vir. V časih, ko se človek vse bolj zbližuje z naravo, v iskanju alternativ proti onesnaževanju okolja in s tem tudi lastnega življenjskega prostora, ponuja metan posebno ugodno izbiro. Poleg tega je njegova hišna uporaba cenejša od drugih goriv, saj - po mnenju strokovnjakov - omogoča večji učinek in nudi več gotovosti, seveda ob upoštevanju vseh predvidenih varnostnih ukrepov, (dam) Na sliki (foto Magajna): notranjost avtobusa z razstavo o metanu. Ob boleči izgubi drage žene Sonje izrekajo Justu Colji iskreno sožalje Darko, Elvio in Paolo iz bifeja. JL Mirno nas je zapustila 1 Francesca Sossi ud. Cucchini Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo sin, sestre, snahe in vnuki. Trst, 27. septembra 1991 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) t Kruta usoda nam je odvzela našega dragega Lucia Rizziana in pustila v vseh nas veliko praznino. Pogreb bo jutri, v soboto, 28. t.m., ob 12.15 izpred pokopališča pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: žena Sandra, oče Silvano z Licio, nona, tašča Majda in tast Florio Skerk z Andrejem, teti, stric, sestrična ter bratranec. Niz Za smeh in dobro voljo spet na radijskem sporedu Od prihodnje nedelje dalje se bosta po slovenskih radijskih valovih zopet oglašala igralca Miranda Caharija in Livij Bogateč (na sliki Maria Magajne z režiserko oddaje Marjučo Officijo), ki sta prav ta teden začela snemati nov niz oddaj z naslovom Za smeh in dobro voljo. Prav zaradi uspešnosti in prijetnosti, ki od vsega začetka spremljata to zabavno tedensko oddajo, je vodstvo slovenskih radijskih sporedov odločilo, da tudi v letošnji sezoni ponudi poslušalcem razvedrilni niz v pristnem narečnem vzdušju. Oddaje Za smeh in dobro voljo bodo na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri, sprotne ponovitve pa vsako sredo ob 9.30. Odprtje razstave bo ob 11. uri v Ul. Pane bianco »Skedenj skozi oko Maria Magajne« od nedelje v etnografskem muzeju V nedeljo, 29. t.m., bo v škedenjskem etnografskem muzeju odprtje razstave »Skedenj skozi oko Maria Magajne«. Zbirka slik, ki jih je v svojem dolgoletnem delovanju naš priljubljeni Mario izbral v Skednju, so prikaz prosvetnega delovanja v vasi od prvih povojnih let do današnjih dni. Razstavljene pa so tudi slike narodnih noš ter karakteristični utrinki škedenjskega življenja, od tradicionalnega pusta do tipičnih Skedenj skih hiš. Otvoritev razstave bo ob 11. uri dopoldne v prostorih muzeja v Ul. Pane bianco 52 in bo na ogled obiskovalcem med urnikom muzeja, ob ponedeljkih in četrtkih med 17. in 19. uro. Drevi pokrajinski aktiv komunističnih delavcev Pokrajinski koordinacijski odbor Gibanja za obnovo komunistične prisotnosti sklicuje za danes ob 19. uri na začasnem sedežu na Stari istrski cesti 66 pokrajinski aktiv komunističnih delavcev. Obravnavali bodo krizo zaposlovanja, gospodarske težave mesta, nevarnost razkroja socialnega tkiva in pogajanja o ceni dela. Uvodno poročilo bo imel odgovorni za probleme dela Giorgio Canciani, predsedoval pa bo koordinator Gibanja Arturo Calabria. S tovornjaka padla večja kovinska cisterna Včeraj popoldne se je na hitri cesti nedaleč od Katinare pripetila nenavadna nezgoda. S tovornjaka je padla velika kovinska cisterna in poškodovala cestišče, k sreči pa hujšega ni bilo. Tovornjak je prihajal iz tržaške industrijske cone, točneje iz skladišč podjetja SAIPEM, in bil s svojim tovorom 5 cistern dolgih 8 metrov in s premerom 1,5 metra namenjen proti Tržiču. Padlo cisterno so pomagali natovoriti gasilci, promet pa je bil za krajši čas ustavljen. Trst, 27. septembra 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) S Sandro žalujejo Duško, Lucia, Stefano in Cristina Skerk. Žalovanju družine se pridružujejo Rajko, Jožica in Tamara Zajec. Ob izgubi predragega moža Lucio-ta Rizziana izrekajo Aleksandri iskreno sožalje člani Skl Team TKB Darko Aleš Franco Cristina David Ivan Aleksij David Ob izgubi dragega očeta Jožeta Tula izreka občuteno sožalje hčeram z družinami PD Mačkolje. Aktualna tema v času, ko je trgatev še v teku Dokumenti za prevoz grozdja razne prireditve razna obvestila V teh dneh, ko je trgatev še v polnem teku, se mnogi vinogradniki oziroma pridelovalci vina obračajo na svoje strokovne stanovske organizacije (Kmečko zvezo v našem primeru) za informacije, kako je s prevozom grozdja in z obveznimi spremnimi dokumenti. Tudi zaradi nekaterih nejasnosti iz raznih virov se zdi zato potrebno in koristno pojasniti, kako se je ravnati v raznih primerih prevažanja grozdja. V ta namen povzemamo vsebino okrožnice št.3/91, ki se nanaša na ustrezne obvezne dokumente oziroma na primere, ko so ti dokumenti obvezni ko gre za prevoz iz lastnega vinograda v lastno klet, v zadružno klet ali do kupca. A. Prevoz iz lastnega vinograda v lastno klet 1) Prevoz, ki ga opravi proizvajalec sam ali drugi zanj: a) ko gre za prevoz po cesti na daljavo manjšo od 40 km, dokument Doco (documento commerci-ale omologato) ni potreben. Prav tako ni potrebna navadna spremna listina (Bolla IVA). Potrdilo o oprostitvi ni potrebno, če prevoz opravi drugi prevoznik po proizvajalčevem naročilu; b) ko gre za prevoz po cesti na daljavo večjo od 40 km mora proizvajalec izdati dokument Doco in spremljati prevoz od lastnega vinograda do cilja. Ker je dokument Doco v tem primeru obvezen, nista potrebna ne navadna spremna listina (Bolla IVA), niti potrdilo o oprostitvi Doco. B. prevoz od proizvajalčevega vinograda v zadružno klet 2) ko gre za prevoz, ki ga opravi proizvajalec sam ali drugi zanj, veljajo iste določbe kot v prejšnjem primeru (A). 3) ko gre za prevoz, ki ga opravi zadružna klet, pa je dokument Doco v vsakem primeru obvezen. Izdati ga mora zadružna klet, ki prevzame grozdje pri proizvajalcu, svojemu članu, z lastnim prevoznim sredstvom ali ga zanjo prevzamejo drugi, ki jih zadružna klet za to opravilo plača. Navadno spremno potrdilo (Bolla IVA) in potrdilo o oprostitvi tudi v tem primeru nista potrebna, ker je dokument Doco obvezen. C. prevoz od proizvajalčevega vinograda do kupca (ko gre torej za prodajo grozdja kakršnekoli narave vključno z zasebnikom, ki potem sam pridela vino) 4) Prevoz, ki ga opravi proizvajalec sam ali drugi zanj, ki pa niso kupci: a) ko gre za prevoz po cesti na daljavo manjšo od 40 km in vedno v isti vinogradniški coni (v našem primeru obsega cona Furlanijo-Julijsko krajino, Veneto in Tri-dentinsko-Gornje Poadižje), je obveznost dokumenta Doco oproščena in se ga ne izdaja niti ob prihodu. Navadna spremna listina (Bolla IVA) pa je obvezna, če proizvajalčev promet presega letnih 10 milijonov lir. Potrdilo o oprostitvi ni obvezno (je oproščeno) v primeru letnega prometa do 10 milijonov lir, obvezno pa je v primeru, ko prevoz opravi prevoznik na stroške v proizvajalčevo breme b) ko gre za prevoz po cesti daljši od 40 km ali za prevoz izven vinogradniške cone, je dokument Doco vedno obvezen tudi za proizvajalce z letnim prometom manjšim od 10 milijonov lir, drugi spremljevalni dokumenti niso potrebni. 5) Prevoz, ki ga opravi kupec ali drugi zanj: v tem primeru je dokument Doco potreben v vseh primerih. Obvezno ga mora izdati kdor kupi grozdje ali poskrbi za njegov prevoz. Zasebnikom, ki nimajo lastnih dokumentov Doco, morajo ta dokument izdati, izpolniti in potrditi I.r.f. (Instituto rep-ressione frodi) ali pristojna Občina kraja, od koder prihaja grozdje. Drugi dodatni spremljevalni dokumenti niso potrebni. Če kakšna občina ali urad I.r.f. dokumentov Doco ne bi imeli, se prizadeti lahko obrnejo do orožnikov ali prefekture, da poskrbijo za izpolnitev te obveznosti. D. Vsi ostali prevozi grozdja 6) V primeru da opravi prevoz kdorkoli različno od prej navedenih (od kleti do kleti, od zasebnika do zasebnika, od proizvajalčevega vinograda do tretjih oseb z namembnostjo v kraju, ki ni isti kot je kraj kleti oz. naprave za vi-nifikacijo), je dokument Doco v vseh primerih obvezen tako za prodajalca kot prevoznika za vsak prevoz, drugi dodatni dokumenti pa niso potrebni. Strokovna služba Kmečke zveze Na sliki (foto Magajna) trgatev v Boljuncu. gledališča koncerti mali oglasi Gledališče ROSSETTI Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92. Gledališče VERDI Jesenska simfonična sezona 1991 Danes, 27. t. m. , ob 20.30 bo na sporedu koncert pod vodstvom dirigenta Carla MELLESA. Na sporedu Bruckner in Dallapiccola. Pela bo sopranistka Sarah LEONARD. Ponovitev v soboto ob 18. uri. La Contrada - Gledališče Cristallo Sezona 1991/92. V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma. razstave V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti. V pritličnih prostorih TKB - Ul. Filzl 10 razstavlja svoja novejša dela slikar ALDO PIRIH. V Muzeju Revoltella, v Ul. Diaz 27, bo na ogled do 30. t. m. razstava 1'OTTO-CENTO RITROVATO - restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Do konca septembra so na voljo vodeni obiski za vse in sicer po sledečem urniku: danes, 27. in v ponedeljek, 30. t. m., ob 11. uri. V galeriji Cartesius je do 29. t. m. na ogled razstava skulptur PINA CORRA-DINIJA. ČEDAD - V prostorih TKB in v galeriji Paolo Diacono razstavlja do 30. t. m. slikarka CLAUDIA RAZA. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled do 5. oktobra razstava tržaškega slikarja Francesca VOL-PIJA. Bridarjeva hiša-Devin. Do 29. t. m. je v prostorih Bridarjeve hiše v Devinu na ogled razstava Serene Bellini in Paola Pascutta ZNAKI IN SANJE. V prostorih gledališča Mlela je do 30.t. m. na ogled razstava grafičnih del slikarja Vourija CHASOFFA. Grad sv. Justa - Bastione fiorito. Do 4. oktobra je na ogled razstava slikarja ROMOLA BERTINIJA. Ciklus koncertov Repentabor V nedeljo, 29. t. m. , ob 18. uri bo na sporedu koncert posvečen VVolfgangu Amadeusu MOZARTU. Nastopili bodo Miloš Pahor, Gertraud Gamerith, Johanna Gamerith in Irena Pahor. Glasbeni september V ponedeljek,30. t. m. , ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa na sporedu koncert organista Žarka DROPULIČA. V Palasportu pri Čarboli bo 14. oktobra ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA. Gledališče Verdi - Milje Kulturni krožek GLOBOGAS sporoča, da koncert STEVE WYNNA, ki je bil napovedan za 5. oktobra 1991, ODPADE. Koncerti TRIESTE PRIMA V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v evangeličansko-luteranski cerkvi - L argo Panfili - na sporedu koncert. ENSEM-BLE NUOVE SINCRONIE iz Milana bo izvajal Lindbergove, Murailove, Crum-bove, Dusapinove, Romitellijeve in druge skladbe. 311 EDI MOBILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA PRAŠIČJI narezek in vino iz lastnega hrama nudi Drejče v osmici v Vrtni ulici v Doberdobu. PRODAM Mini maifair, letnik 1986, v dobrem stanju. Telefonirati od 19. ure dalje 51795. PRODAM bivalni kontejner s streho na Koprskem. Tel. 231139 ali (066) 58353. PSE vrhunskega porekla (z rodovnikom) pasme doberman nizozemske - nemške veje prodamo. Tel. (003861) 611185. OSEBNI računalnik Machintosh LC še v garanciji prodam. Tel. 302748 v večernih urah. PRODAM golf 1300 GLS v dobrem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 280754. 1946 - 1991 - V nedeljo, 29. t. m., ob 15. uri bo v Trebčah proslava 45. OBLETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB. Nastop otrok osnovne šole P. Tomažič in vaške godbe na pihala V. Parma. Vabijo VZPI - ANPI Trebče in druge vaške organizacije. Udeležite se! kino ARISTON - 16.00, 22.15 Tentazione di Venere. EKCELSIOR - 17.30, 22.15 Scappatella con il morto, i. Kristle Alley. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Che vita da cani, i. Mel Brooks. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Oscar un fidanzato per due figlie. i. Ornella Muti, Silvester Stallone. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 New Jack City, r. M. Van Peebles, □ NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Indiziato di reato, i. Martin Scorsese. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 The Com-mitments, r. Alan Parker. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Fuoco as-sassino, i. K. Russell, R. De Niro. MIGNON - 16.30, 22.15 II silenzio degli innocenti, i. J. Poster. EDEN - 15.30, 22.10 Femmine corrotte dal piacere anale, porn., □ □ CAPITOL - 15.30, 21.30 Balla coi lupi, r-i. Kevin Costner. LUMIERE - 18.00, 22.15 Risvegli, r. Pen-ny Marshall, i. Robert De Niro, Robin VVilliams. ALCIONE - 17.00, 22.15 Whor. RADIO - 15.30, 21.30 Le casalinghe pre-feriscono gli stalloni, porn., D □ včeraj - danes Danes, PETEK, 27. septembra 1991 VINCENC Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 18.55 - Dolžina dneva 11.58 - Luna vzide ob 20.16 in zatone ob 11.04. Jutri, SOBOTA, 28. septembra 1991 VENČESLAV PLIMOVANJE DANES: ob 5.25 naj-nižja -30 cm, ob 11.38 najvišja 51 cm, ob 11.22 najnižja -49 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,4 stopinje, zračni tlak 1009,3 mb pada, veter 18 km na uro sevorovzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,7 sto- pmje' ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Silvia Mauri, Luca Santoianni, Irena Sgarro, Cecilia Succhi-elli, Valentino Noto, Petra Macor, Sara Cossutta, Cristina Procentese. UMRLI SO: 83-letni Isidoro Zotti, 53-letni Pio Omari, 84-letni Giuseppe Barre-si, 77-letna Ada Stefan, 44-letna Gabriel-la Filippi, 82-letna Clara Cerasari, 77-letna Violetta Venchi, 86-letna Anna Ra-dessich, 68-letna Carolina Carlet, 79-let-na Rosa Meret, 81-letna Agostina Marion, 91-letni Giuseppe Tul, 54-letni Edino Bologna, 80-letni Carlo Ferrara. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. septembra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 -Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše prime- Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unitci 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospe-dale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Slovensko stalno gledališče - Baletna šola - Nova sezona baletne šole prične v sredo, 2. oktobra. Vpisovanje in informa- * cije na upravi SSG, ul. Petronio 4, tel. 734265 vsak delavnik od 10. do 14. ure. Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri. Odborništvo za šolstvo in kulturo devinsko nabrežinske občine prireja v Centru "Štrekelj" - Domu za kulturo mladih v Sesljanu naslednje delavnice: knjižno delavnico SKOČI V KNJIGO ter glasbeno delavnico ZVOČNI PLANET za otroke iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole; gledališko delavnico RDEČA SKRINJA za otroke 3., 4., in 5. razreda osnovne šole. Rok za vpisovanje zapade v ponedeljek, 30. t.m. Za informacije telefonirati na občinski urad za šolstvo, soba 20, tel. 200421, int. 17 ali 59, ki je odprt javnosti vsak delavnik od 9. do 11.30. Otroški pevski zbor F. Venturini vabi na prvo vajo, ki bo jutri, 28. t.m., ob 14.30 v centru A. Umkar - Miro pri Dom-ju. KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 8. in četrtek, 10. oktobra tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v Ul. Ci-cerone 8/b v četrtek, 3. oktobra od 9. do 12. ure. Tel. št. 360324. Združenje književnikov Primorske vabi na svoj prvi redni občni zbor, ki bo v torek, 1. oktobra, ob 18. uri v sejni dvorani skupščine občine Sežana, Partizanska 4. Jesen skozi gib - Zveza slovenskih kulturnih društev priredi tudi letos ciklus PLESNIH DELAVNIC za starostne stopnje od 6. do 18. leta. Potekale bodo ob sobotah popoldne v oktobru in novembru v Gregorčičevi dvorani in jih bo vodil koreograf Igor Jelen iz Studia za ples - Celje. Informacije in prijave ZSKD, tel. št. 635626 od 9. do 13. ure. Ruščina v pesmi - Zveza slovenskih kulturnih društev prireja sedem večerov avtorjeve ruske pesmi, ki bodo posvečeni liku in delu Vladimirja Vysockija. Ciklus je osnovan tako, da nudi možnost za jezikovne vaje. Srečanja bodo vsak četrtek od 18. do 19. ure. prvo bo konec oktobra v prostorih ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20. Informacije na ZSKD, tel. št. 635626 od 8. do 13. ure. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom -V četrtek, 3. oktobra se začnejo tečaji rekreacijske telovadbe po običajnih urnikih. Vpisovanje isti dan z izkaznico ZSKD. SKD Tabor - (Prosvetni dom na Opčinah) obvešča, da se ponovno srečujemo v krožku OB PLETENJU IN ŠE KAJ... vsak četrtek po 20. uri. Vabljene vse, ki jih to veseli. Italijansko združenje za spoznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da je še v teku vpisovanje v tečaj slovenščine za otroke in odrasle. Za informacije je odprto tajništvo v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., od 17. do 19. urevsak dan razen sobote, tel. 761470. prispevki Nosilci krste pok. Marije Ražem darujejo 100.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Rada Zaccarie darujejo Alda z družino 20.000, Cvetka, Marica in Rinči 45.000 ter Grozdana Košuta 20.000 lir za ŠD Vesna. Namesto cvetja na grob Rada Caharije darujeta Ida in Drago Purič 25.000 lir za dekliški Vesna in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Namesto cvetja na grob Klavdija Leu-za darujejo vrstniki 1935 60.000 lir za cerkev v Trebčah, 60.000 lir za Ljudski dom v Trebčah, 50.000 lir za Godbo na pihala V. Parma in 50.000 lir za KD Primorec. Namesto cvetja na grob Milota Sekli-ča, Ladija, Baka, Milota in Eme, Ančiota, Zorana in Klavdija darujeta Marcela in Orlanda z družino 80.000 lir za Odbor jusarskih upravičencev v Trebčah. V spomin na Tatjano Blažič darujejo ŽPZ I. Grbec in odborniki KD I.Grbec 100.000 lir za Ludoteko v Skednju. Namesto cvetja na grob pok. Evgenije Bagon daruje družina Kralj (Sesljanj 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na pok. Solzo VVerk vd. Godina daruje hči Tatjana z družino 100.000 lir za MPZ Rdeča zvezda. izleti _ lavnica Guštin - Ul. Carsia 45 išče res- menjalnica 26. 9. 1991 nega avtokleparja. Tel. št. 214522. 29. septembra izlet v Caorle pri Benetkah. Za zabavo bosta poskrbeli Tonca in Vanka. Vpisovanje in dodatne informacije: tel. 327124. Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina prireja v nedeljo, 6. oktobra enodnevni izlet v Savinjsko dolino, Tabor in Celje. Prijave po telefonu na št. 228481. Sindikat upokojencev CGIL za vzhodni Kras Opčine organizira 8., 9. in 10. oktobra tridnevni izlet v Albo na »Šagro gomoljk«. Vpisovanje na sedežu, Narodna ul. 69 - Opčine, telefon 214222 v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure. 55 - letniki občine Dolina priredijo 13. oktobra enodnevni izlet v Furlanijo. Interesenti naj se zglasijo pri Justu Žerjalu - Dolina , tel. št. 228254 ali pri Sergiju Vatovcu - Ricmanje, tel. št. 281376 do nedelje, 29. t. m. Sekcija VZPI - ANPI E. Antonič iz Križa prireja 12. in 13. oktobra avtobusni izlet v Ligurijo (Portofino, Cingue terre, itd.). Vpisuje Gigi Bogateč, tel. št. 220175. išče izkušeno natakarico trikrat tedensko. Tel. št. 421481 od 8.30 do 9.30. KUPIM knjigo prava za četrti letnik trgovske. Tel. 231139. UVOZNO/IZVOZNO podjetje iz Gorice nujno išče uradnico/ka s povprečnim znanjem srbohrvaščine in angleščine. Zainteresirani naj pošljejo odgovore na Primorski dnevnik, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod geslo "Uradnica". PRODAM opremljeno stanovanje 80 kv. m pri Renčah (Jugoslavija) v dvostanovanjski hiši. Možnost odkupa cele hiši. Tel. 226317. PRODAM klavir za 700.000 lir. Tel. št. 228475 ob večernih urah. TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar...... 1258,350 1215.— Nemška marka........ 747,960 743.— Francoski frank..... 219,490 216.- Holandski florint ... 663,600 658.— Belgijski frank..... 36,297 35,50 Funt šterling....... 2181,950 2155.— Irski šterling...... 2001,500 1965.— Danska krona........ 193,790 188.— Grška drahma........ 6,724 6,30 Kanadski dolar...... 1108,500 1060.— T.,,.....ttp FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST Japonski jen .......... 9,428 9,20 Švicarski frank..... 859,570 848. Avstrijski šiling... 106,357 105.— Norveška krona...... 191,100 186. Švedska krona....... 205,070 200.-" Portugalski eskudo . 8,670 8,20 Španska peseta ....... 11,801 11,30 Avstralski dolar.... 999.— 940.— Jugoslov. dinar .......... —. 25. ECU................. 1530,700 BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 čestitke Danes praznuje v Dolini rojstni dan BORIS - MIRKO BANDI. Vse najboljše ter mnogo zdravja in sreče mu želijo žena Danica, hčerki Alenka in Valentina, mama, oče, sestra Neva in Loriano. šolske vesti Glasbena matica Trst — podružnica Milje obvešča, da bo vpisovanje gojencev za kitaro in harmoniko v šolo Glasbene matice v Miljah v ponedeljek, 30. t. m., ob 16. uri. ZALJUBLJENI V NEMŠČINO Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. (040) 635763/64 Tečaji nemškega jezika za otroke QQETHE- VPISOVANJE DO 3. OKTOBRA 1991 (razen ob sobotah) od 11. do 14. in od 16. do 19.30. INSTITUT Izbrali jo bodo na posebni prireditvi med 12 tekmovalkami Najlepša Slovenka? Drevi odgovor iz Rogaške slatine sklad mitje čuka jelka cvelbar Otrok in krizne situacije ROGAŠKA SLATINA - Še nekaj ur in radovednosti bo zadoščeno: še danes bo namreč znano, katera je najlepša Slovenka. Odgovor na to nedvomno zahtevno in za Slovence pomembno vprašanje bo malo pred polnočjo dala žirija, ki bo v Rogaški Slatini po tehtnem premisleku in še bolj poglobljenem ogledu izbrala med 12 tekmovalkami, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije. Izbor Mis Slovenije 1991 prirejajo slovenski tabloid Kaj, agencija DAČO in zdravilišče Rogaška Slatina, začetek prireditve pa je ob 20. uri. Prireditelji upajo, da bo izbiranje najlepše Slovenke privabilo v Rogaško lastnike številnih modnih agencij, podjetnike, direktorje, medijsko zanimive ljudi, skratka vse tiste, ki v Sloveniji nekaj pomenijo, k čemur naj bi Jugoslaviji nagradi PESARO - Jugoslavija dejansko ne obstaja več, dela, s katerimi se predstavlja po svetu, pa že žanjejo priznanja. Tako na primer tudi v Urbinu, kjer so na festivalu Prix Italia včeraj podelili nagrade za radijske in televizijske dokumentarce. Za radio si je prvo nagrado priboril Boro Kontič z oddajo Jazz Time, za televizijo pa Vuk Janič s Haldo. prispeval tudi tej ambiciji elitne prireditve primeren program. Prireditev bo začela z modno revijo, na kar bosta Miša Molk in Bogdan Barovič pozdravila goste in predstavila kandidatke. Po nastopu Emila Vukova s klaviaturam in zopetno modno revijo, bo končno prvi izhod vseh tekmovalk. Da bo žirija imela dovolj časa za tehten razmislek, bodo poskrbeli Vice Vukov (če mu bo uspelo priti iz Dalmacije, sicer bo namesto nejga nastopila Helena-Blagne), plesalci in spet modna revija. Z drugim izhodom kandidatk si bo žirija nedvomno zbistrila pojme, odločiti pa se bo morala po tretjem izhodu. Čas za premislek pa jim bodo dale vmesne modne revije, zopetni nastop Vica Vukova in violinista Josipa Klime. Naj dodamo, da je v žiriji poleg novinarjev, modnih delavcev, slikarjev in podjetnikov tudi predsednik slovenske vlade v senci Emil Milan Pintar, ki se očitno ne spozna samo na politiko in gospodarstvo. Mimo vprašanja, ali bo uradna vlada za to čast, ki je bila izkazana opoziciji, nemara nevoščljiva, iz sporočila organizatorjev tudi ni jasno, ali bodo tekmovalke, kot v Italiji, izpostavljenje javnemu merjenju, kar je izzvalo oster protest Maurizia Costanza. Morda pa je Slovenija s te plati vendarle korak naprej na poti v Evropo... OTROK IN DRUŽINA Izšla je deveta številka revije za družinsko in družbeno vzgojo Otrok in družina za september in oktober. Iz že uveljavljene tematske razdelitve vsebine izvemo marsikaj aktualnega, zanimivega in uporabnega v zvezi z vojno, ki je prizadela Slovenijo, v zvezi s šolo in vrtcem, zdravjem in družino. Pod naslovom Ne pozabimo na nedolžne žrtve agresije, uredniki opozarjajo na primer družine slovenskega vojaka, ki je umrl med boji na letališču Brnik in zapustil ženo s tremi nedoraslimi otroki v nedograjeni hiši. Reakcija otrok na krizne situacije je drugi članek, ki se odziva na nedavne dogodke v Sloveniji. Napisala ga je znana strokovnjakinja in pedagoška svetovalka dr. Anica Kos, ki bo temo nadaljevala v prihodnji številki. Manca Košir skuša drugače razmišljati o vojni v zapisu Vojna kot beg pred resničnostjo. Med bolj zanimive članke bi lahko uvrstili tudi še zapis Otroci alkoholikov v vzgojnih zavodih, ki ga je v tej številki začel, v prihodnji pa ga namerava nadaljevati Andrej Perko, ki je v službi pri Prehodnem mladinskem domu v Ljubljani. Kot vabilo k branju le podatek: v Sloveniji je približno 80.000 alkoholikov, zaradi alkoholizma pa v družini navadno trpijo tudi družinski člani. Zato lahko trdimo, da je v Sloveniji zaradi alkoholizma prizadetih vsaj 300.000 ljudi. Kaj vemo o spolnem vedenju mladostnikov, je tema, ki ob navajanju statističnih podatkov v mnogočem lahko pomaga staršem pri praktičnem reševanju problemov s tem v zvezi. Avtorici članka sta psihologinji Slavica Česnik in Bojana Slokan. Prostor, ki ga imamo na voljo, nam ne dovoljuje, da bi revijo podrobno opisali. Zato naj opozorimo ob zanimivih člankih o otroku in glasbi, o učenju angleščine v vrtcih, o začetku pouka in nasvetih s tem v zvezi še na zapis Tudi oni imajo svoje sanje... V njem Jožica Kokot Kek poroča o svojem obisku v oddelku za delovno usposabljanje zmerno in težje duševno prizadetih otrok v Podlipi pri Vrhniki. Članek je zanimiv tako za spoznavanje problematike duševno prizadetih otrok nasploh, kakor tudi za vse, ki se poklicno ukvarjajo z njimi. NAŠ ZBORNIK Izšla je druga številka revije Naš zbornik za leto 1991. Glasilo Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije prinaša tokrat kot glavno temo problem rejništva. Tilka Konečnik pripoveduje, kako je postala rejnica. V rubriki Pota možnosti Vlasta Rozman raz- mišlja o pravni ureditvi rejništva, o opravljanju rejniške dejavnosti kot poklica, o rejnini, o pričakovanjih, ki si jih obetamo od rejniške družine in o rejništvu za duševno in telesno prizadete otroke. Sledi nekaj člankov o konkretnih rejniških situacijah učencev posebnih šol iz Slovenije. V prilogi se revija ukvarja z ustnim zdravjem in nasveti zobozdravnikov. Izredno zanimiv je zapis Humanizacija sistematičnega pregleda triletnih otrok. VOŠČILNICE Ob začetku šolskega leta naj znova povabimo vse slovenske šole iz naše Dežele k izdelovanju voščilnic (božičnih, velikonočnih, za posebne priložnosti) za naš Sklad. Zato, da bo delo olajšano, vas prosimo, da upoštevate pri formatu voščilnic dimenzije, ki jih dovoljuje poštna uprava, in za katere so primerne standardne ovojnice. Zato, da bodo voščilnice lahko uporabne še drugo leto, vas prosimo, da nanje ne napišete letnice. Posamezni mentorji naj voščilnice zberejo na didaktičnih ravnateljstvih do 15. novembra 1991 ali pa prinesejo v naše urade na Opčine, Narodna ul. 126, od ponedeljka do petka do 15. ure. AUT*PARK B E LV EBERT BOX V PRODAJI ZA OSEBNO UPORABO ALI ZA NALOŽBO urnik poslovanja: N O N STOP INFORMACIJE TRST Ul. Udine Tel. 418519 Sili m rai i____________________ 5.55 TV film: Piccolo mondo antico 6.55 Aktualno: Unomattina 10.05 Igre brez meja 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Occhio al bi-glietto estate 12.30 Dok.: 30 let zgodovine 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 TV film: Le cingue gior-nate di Milano (zgod., It. 1970, 5. del) 15.00 Dok. DSE: Kuba - Socializem ali muerte? 16.00 Variete: Jesenski Big 17.35 Odprti prostor 17.55 Danes v Parlamentu 18.00 Posebno Prix Italia 18.45 Dok.: La macchina me-ravigliosa (vodi Piero Angela) 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Film: Fumo di Londra (kom., It. 1966, r.-i. Alberto Sordi, F. Lewis) 22.45 Dnevnik 23.00 Aktualno: Droga che fare — posebna oddaja 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.35 Rubrika opolnoči 0.55 Dok.: Viaggetto sul Po -II mestiere dell acgua f RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 8.25 Nanizanka: L'arca del dr. Bayer 9.10 Ena rastlina na dan 9.25 Izobraž. odd.: Campus 9.55 Film: II principe del cir- co (kom., ZDA 1958, i. Danny Kaye) 11.40 Nanizanki: Lassie, 12.10 Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik - Ob trinajstih 13.30 Rubrika o medicini 13.45 Segreti per voi 13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.20 Santa Barbara 15.10 Film: Gli amori di Erco-le (pust., It. 1960, r. C.L. Bragaglia) 16.45 Variete: Videocomic 17.05 Vesti in iz Parlamenta 17.15 Športna rubrika: Andia-mo a canestro 17.30 Nanizanka: Hill Street 18.20 Dnevnik in šport 18.35 Nanizanka: II commis-sario Koster, nato vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete: Merci beauco-up - G orni Kramer 23.15 Dnevnik in horoskop 23.35 Dok.: La via dello yen 0.30 Filmske novosti 0.40 Film: II risveglio della mummia (srh., Meh.) N BA| 3 I 11.00 Šport: polo, 11.30 atletika - 50 milj 12.00 Aktualno: Krožek ob 12. 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Šola se obnavlja 15.45 Tenis: turnir ATP 17.00 Drobci 17.15 Film: Gli spettri del Ca-pitano Clegg (drdam., VB 1962, r. P. Graham Scott, i. Peter Cushing) 18.35 Drobci 18.45 Športna rubrika: Derby, nato vremenska slika 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.05 Variete: Non e mai troppo tardi (vodi Gian-ni Ippoliti) 20.30 Film: Matrimonio e stupro (dram., ZDA 1980, r. Peter Levin, i. Mickey Rourke, Linda Hamilton) 22.05 Večerni dnevnik 22.10 Nan.: I Professionals (i. Gordon Jackson) 23.05 Nočni dnevnik 23.50 Vremenska napoved 23.55 Film: Mako, lo sgualo della morte (dram., ZDA 1976, r. William Grefe) f fr" TV Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Mozaik (pon.), vmes 1000 idej za naravoslovce - Triglavski park 9.20 Nad.: Mož, ki je stanoval v Ritzu 13.00 Poročila 14.35 Mozaik (pon.). Svet na zaslonu 15.05 Sova (pon.), vmes nan. Gremo na zabavo in Ognjena polja, nato Jazz, blues... 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik(pon.): Tednik 18.10 Spored za otroke in mlade: Originalni gorenjski plesi, 18.30 nan. Nevarni zaliv 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Forum 20.20 Dokumentarca: Festivali sveta, 20.50 Paralaksa 21.20 Nad.: Nikoli več 22.15 Dnevnik in vreme 22.40 Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, film Neka Swanova ljubezen (dram., Fr.-Nem. 1984, i. Jeremy Irons), nato erotični variete Dražljivo 1.20 Video strani (~^P) TV Koper_____________ 17.30 Športni pregled 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanter-na magica, nato dok. Enciclopedia Giramon-do in Zgodovina fotografije 20.30 Nad.: La speranza dei Rayan 21.00 Dokumentarec: Grki -potovanje skozi prostor in čas 21.30 Nanizanka: Agente Pep-per 22.20 TV dnevnik 22.30 Nadaljevanka: Rebecca 23.20 Rubrika o športu TV Slovenija 2 17.30 Regionalni programi TVS: Studio Maribor -Tele M 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 TV Dnevnik ZDF 20.00 Žarišče 20.30 Filmski obzornik: Ex libris - Zrcalo časa 21.25 Mozart na turneji: Mannheim 22.20 Yutel RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naš poletni bric-a-brac (pon.); 8.30 Orkestralna glasba; 9.00 Evergreeni; 9.30 Roman: Mozart na potovanju v Prago (r. Glavko Turk, 5. del); 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Nazaj k naravi; 12.20 Potpuri; 12.40 Naša pesem 1990: Akademski PZ Tone Tomšič; 12.50 Orkestri; 13.20 Narodnozabavna glasba; 13.40 Doživljati rojstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Slovenski Ikar; 16.20 Znani ansambli; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Mendelssohn-Bar-tholdy; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.35 Vreme; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Glasba; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Čestitke; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. CANALE5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanka: Bonanza 9.35 Film: Paper Moon (kom., ZDA 1973, r. Peter Bog-danovich, i.Ryan O Neal, Tatum 0’Neal) 11.45 Kviza: II cercaparole, 11.50 II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) 12.40 Variete: Non e la RAI 12.55 Canale 5 News 14.25 Kviz: II cercaparole 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone 16.00 Otroški variete 18.00 Kvizi: Ok il prezzo e giu-sto, 18.55 II guastalettere, 19.00 Cose cose, 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News 40.25 Variete: II Tg delle va-canze (vodijo I Tretre) 20.40 Variete: 40 let skupaj s »Sorrisi« 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes News 1.05 Variete: II Tg delle va-canze 1-20 Nan.: New York New York - Istinto materno 4-25 Nanizanke non stop 8.00 Nan.: Strega per amore 8.30 Nadaljevanke: La valle dei pini, 9.05 Senorita Andrea, 10.00 Stellina, 11.00 Valeria 11.50 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 Piccola Cenerento-la, 15.20 Cristal, 16.45 Riviera, 17.25 La valle dei pini 17.55 TV4 Vesti 18.05 Nadaljevanki: General Hospital (i. John Reilly), 18.30 Febbre d amore (1. Tricia Čast) ‘ 19.00 Variete: I Cartonissimi 19.40 Nadaljevanki: Primave-ra (i. Gigi Zanchet-ta),20.35 Manuela 22.30 Aktualno: C eravamo tanto amati. 23.00 Film: E' nata una stella (dram., ZDA 1976, r. Frank Pierson, i. Barbra Streisand, Kris Kristof-ferson) 1.30 Nanizanke: Charlie's Angels, Lou Grant 3.10 Nanizanke non stop 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio 9.00 Nanizanke: SuperVicky, 9.30 Chips - L indovinel-lo del morto, 10.30 Mag-num P.I. 11.30 Odprti studio 1.1.45 Variete: Mezzogiorno italiano 13.45 Avtomobilizem Fl: VN Španije 14.45 Film: Tobia, il cane piu grande che ci sia (kom., ZDA 1973, r. Joseph McGrath) 16.20 Nanizanki: Supercar -Salto nel passato, 17.20 A-Team 18 20 Šport in vreme 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: I ragazzi della terza C - La časa magica (i. F. Ferrari) 20.00 Variete: Mai dire Banzai 20.30 Film: La patata bollente (kom., It. 1979, r. Steno, i. Renato Pozzetto) 22.30 Film: Delitto al Blue Gay (kom., It. 1984, r. Bruno Corbucci, i. T. Milian) 0.30 Odprti studio 1.00 Nočni spored 13.00 Risanke 14.30 Film: Il segno di Zorro (pust., ZDA 1940, r. R. Mamoulian, i. Tyrone Power) 16.00 Dokumentarni film: Continente perduto 17.30 Film: Li chiamavano i tre moschettieri... invece erano guattro (kom., It. 1973, r. Silvio Amadio, i. Tony Kendall) 19.30 Risanke 20.30 Film: Febbre da cavallo (kom., It. 1976, r. Steno, i. Gigi Proietti) 22.00 Variete: Emozioni nel blu 23.00 Film: Ray Mast er 1'inaf-ferrabile (dram., It. 1966, r. Vittorio Sala, i. Felix Martin) TMC ___________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nanizanki: Sceriffo Lobo, 10.00 Strike Force 11.00 Dok.: Segreti e misteri -La mente 11.30 Nan.: Autostop per il cie-lo, 12.30 Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.40 Nadaljevanka: Gabriela 15.26 Film: La statua (kom., VB 1971, r. Rod Amateau, i. David Niyen, Vima Lisi) 16.55 Rubrika: Zenska TV 18.45 Kviz: Arriva la banda (vodita Gabriella Car-lucci in Luca Damiani) 19.45 Risanke: Snack 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Kviz: Arriva la banda 22.00 Aktualno: L'Appunta-mento - Intervju s Clau-diom Baglionijem 22.45 Nad.: L'ultima frontiera 23.55 Večerni dnevnik 0.15 Film: Il giardino della violenza (dram., ZDA 1961, i. Buri Lancasterer) TELEFRIULI____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Zgodovina pop glasbe 16.Č0 Risanke: Ciao ragazzi 18.00 Nad.: Lapadroncina 19.00 Večerne vesti 19.30 Nan.: La guerra di Tom Grattan 20.00 Rubrika: Občina 21.30 TV film: Una donna tutta sbagliata (biog., It. 1988, i. Ombretta Colli) 22.45 Nočne vesti 23.15 Rubrika o motorjih TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30; 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6,30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital predstavlja Klasiko; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Slovenija; 23.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 12.00 Glasba po željah v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Komedijant; 16.00 Veselo poletje; 17.00 Telefonski pozivi v živo; 17.50 Poletni kocert; 18.00 Marlboro; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time. Razprava o eni ali dveh bolnišnicah se nadaljuje Na Pokrajini bodo razpravljali S.oktobra Majo (PLI) izpodbija trditve Brancatija Koaliciji ki upravlja goriško občino , je zaenkrat uspelo preprečiti razpravo o izbirah glede bolnišničnih ustanov, to je o gradnji ene osrednje ali dveh manjših bolnišnic. Drugačno ozračje je, kot se zdi, na Pokrajini, kjer bo vprašanje na dnevnem redu seje, ki je predvidena 3. oktobra. V pokrajinskem svetu je resolucijo, ki naj bi bila osnova za razpravo, predstavil svetovalec Gandin (PRI). V okviru priprav na omenjeno sejo, je Predsednik Pokrajine Gino Saccavini sklical srečanje z deželnim odbornikom Brancatijem. Poleg članov pokrajinskega odbora, so bili na srečanje povabljeni tudi načelniki vseh svetovalskih skupin. Deželni odbornik za zdravstvo je pojasnil razloge v korist dosedanje izbire o gradnji dveh bolnišnic. Ti naj bi bili predvsem finančne narave. Gradnja sodobne bolnišnice za okrog osemsto pacientov bi po današnjih izračunih veljala okrog 200 milijard lir. Izgradnja, dveh bolnišnic (dokončanje tržiške, izgradnja nove bolnišnice v Gorici) pa bi veljala 135 milijard lir, ki so menda že na razpolago. Predlagana rešitev po mnenju odbornika Brancatija ne pomeni deklasifikacije javnega zdravstva na Goriškem in tudi ne razmetavanje javnega denarja, saj bi z ustrezno reorganizacijo služb in osebja zagotovili kakovostno raven storitev. Predlog za gradnjo ene same, osrednje bolnišnice, bi naletel na vrsto težav (mimo sporov lokalističnega značaja), tako glede izbire lokacije, zazidalnih površin in ne nazadnje birokratskih težav v zvezi s financiranjem. Medtem se je s posebno noto oglasil tudi odbor, ki podpira zamisel o enotni bolnišnici ter argumentirano zavrnil nakazane rešitve o komplementarnosti obeh predvidenih bolnišnic ter o nakazanem možnem sodelovanju z bolnišnicama v Vidmu, oziroma Trstu. Po mnenju odbora bo tudi zelo težko, če že nemogoče, izvesti uspešne oblike sodelovanja med obema bolnišnicama, tako kar zadeva osebje in opremo, oziroma aparature, saj se nekaterih ne da premeščati tako enostavno, ali tako pogosto kakor bi sicer želeli. Podobne so tudi težave kar zadeva osebje. Vse to pa se ne sklada preveč s politiko varčevanja, oziroma s politiko omejevanja javne porabe. Zanimivo bo tudi, po nekaj letih, gradnja bolnišnic je namreč sila dolgotrajna zadeva (tisto v Krminu so gradili lep čas, čim pa je bila dograjena, so jo zaprli, tržiško pa tudi gradijo že kakšno desetletje), potegniti črto in ugotoviti, kolikokrat se je, ali se bo povečata tistih 135 milijard lir, ki naj bi bile na razpolago. Škoda le, da takrat ne bomo imeli več istih sogovornikov, kar se politike tiče. Morebitne napake pa bo (itak je to zmeraj tako) plačevala skupnost. Sicer pa je včeraj deželnega odbornika in goriš-kega prvaka KD Brancatija in njegove izjave javno spodbil odvetnik Majo, do nedavna svetovalec liberalne stranke v občinskem svetu. V Rimu je na ministrstvu, (vodijo ga liberalci) dobil zanimive podatke: v primeru, da bi spremenili dosedanji načrt in namesto dveh zgradili eno samo bolnišnico, ne bi izgubili obljubljenega financiranja, niti ni razpolaganje z zazidljivim zemljiščem pogoj za dodelitev finančnih sredstev. Tudi predvideni strošek (200 milijard) ni argumentiran. Majo navaja, da je v Evropi precej specializiranih podjetij, ki so sposobne za veliko manj denarja in v kratkem času zgraditi novo bolnišnico. Kdo govori neresnico ? Tapiserije M. Tavčar in "ikone” L. Prelaza V galeriji Exit začenjajo četrto razstavno sezono V razstavni galeriji Exit v Favettije-vi ulici, ki je v teh letih postala nekakšen kulturni večnamenski center, saj se tu poleg razstav slikarskih in kiparskih del, dizajnov, raznih drugih izraznih oblik sodobne umetnosti, odvijajo tudi glasbeni in pesniški večeri, srečanja in druge podobne prireditve, začenjajo danes četrto sezono. Ob 18. uri bodo odprli razstavo tapiserij Magde Starec Tavčar in "ikon" Lucia Prelaza. Dela bodo na ogled do 29. oktobra. Tavčarjeva, ki je svojo umetniško pot začela kot ilustratorka, se uspešno uveljavlja s svojimi tapiserijami v deželnem in mednarodnem prostoru. Delavnica Ročno tkanje, ki jo vodi v Trstu, je med drugim častno predstavljena na razstavi v Tolmeču, posvečeni Linussiu. Oblikovanju keramike, fotografiji in v zadnjem času slikarstvu se posveča Lucio Prelaz, po rodu iz Izole, ki pa je korenine pognal na Goriškem, kjer vodi šolo za oblikovanje keramike v Šempetru ob Soči in kjer v Foljanu tesno sodeluje s tamkajšnjim fotografskim krožkom. Razstava v galeriji Exit, ul. Favetti 16/3 je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure. Po planinski tranzverzali Vsakdo, ki je v celoti ali deloma prehodil Slovensko planinsko tran-zverzalo, jo je doživljal po svoje. Koliko vtisov, zanimivih srečanj, doživetij na poti od Maribora do morja! Med preko petstotimi planinci, ki so doslej opravili to pot, je tudi Vilko Fajt iz Sovodenj. Svoje vtise s tran-zverzale je zbral na diapozitivih, ki jih bo prikazal drevi, ob 20.30 v predavalnici knjižnice v Križni ulici 3. Vabilo na predavanje, ki ga pripravlja Slovensko planinsko društvo, velja vsem planincem in ljubiteljem narave. Statut občine Doberdob so sprejeli soglasno V Doberdobu so na zadnji seji, v sredo, izpolnili še eno obveznost, ki izvira iz zakona 142/90. Odobrili so Statut občine, ustanovno listino, ki bo urejala odnose med občani in občinsko upravo, določala ureditev in načip delovanja občinskih organov in služb, na najbolj jasen in uspešen način skušala v prakso uvesti osnovna načela zakona št. 142 ( participacija, prozornost pri sprejemanju odločitev itd). Listina, ki so jo po daljši razpravi odobrili soglasno, obsega 54 členov. Postopek priprave osnutka in nato najpomembnejše točke Statuta je obrazložil župan dr. Mario Lavrenčič, ki je tudi vodil komisijo, ki se je več mesecev ukvarjala s to problematiko. V Statutu je slovenščini kot jeziku pretežnega dela doberdobske skupnosti zajamčena enakopravnost rabe v javnosti, posebej v odnosu med občani in Občino. Nekaj razprave je bita tudi glede člena, ki predvideva znanje slovenščine vodilnega občinskega funkcionarja (tajnika) in kako reševati to vprašanje v primeru, da tajnik ne zna (obvlada) tega jezika. Med razpravo je prišlo na dan še nekaj različnih pogledov na posamezno problematiko. Tako glede veljavnosti, oziroma verodostojnosti zapisnikov. Odbornik Černič je pojasnil, da v primeru spora velja zapisnik napisan v italijanščini. Dr. Lavrenčič je pojasnil tudi, da je v pripravljalnem postopku občina sklicala širše posvetovanje z občani, da pa odziv ni bil tolikšen, kakor bi bilo pričakovati. Precej pasivno pa so občani sprejeli tudi naslednjo fazo, to je možnost predstavitve amandmajev. Načelnik svetovalske skupine SSK Maks Gergolet je menil, da je vtis o pasivnosti prebivalstva le navidezen. Dejansko so občani zelo intenzivno, verjetno na drugačen način sodelovali pri pripravi osnutka, le da to ni prišlo na zeta opazen način na dan. Ob tem velja zabeležiti še, da je občina Doberdob v pripravi Statuta zavzela, kljub posvetovanju s predstavniki drugih občin z narodnostno mešanega območja, precej samostojno stališče. V Doberdobu osvojili resolucijo za prenehanje vojne na Hrvaškem Na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu, je tekla beseda tudi o vse bolj zaskrbljujočih dogodkih na Hrvaškem. Občinski svet je svoje stališče do dogajanja strnil v naslednji dokument, ki je bil seveda tudi odobren: " Doberdobski občinski svet zbran na svoji seji dne 25. septembra 1991 izraža globoko zaskrbljenost zaradi nasilnih vojaških poskusov reševanja sporov med jugoslovanskimi narodi in republikami, ker v njih ne vidi nobene možnosti zbliževanja nepobotlji-vih zahtev novonastalih političnih stvarnosti. Samo v miru za pogajalsko mizo je možno začeti usklajevati različne razdružitvene zahteve in vsem zajamčiti osnovne človekove pravice vključno s pravico do samostojne politične ureditve za republike in narode Jugoslavije, brez nasilnega spreminjanja notranjih mej, sicer je bodočnost jugoslovanskih narodov, ki bodo še naprej živeli v soseščini, zatemnjena s sovraštom in ruševinami, ki so jih doslej povzročili surovi vojaški spopadi, kakršnim v Evropi nismo bili priča od druge svetovne vojne. Ker je Jugoslavija nastala sporazumno kot skupek narodov in narodnostnih manjšin, je potrebno ene in druge enako upoštevati, tudi ko le-ti ne nameravajo več živeti v državi Jugoslaviji, kakršna je obstajala do pred nekaj meseci. Občinski svet zato poziva italijansko vlado, naj sprejme jasne mednarodne - izključno diplomatske - odločitve, da se ob prizadevanjih za priznanje osamosvojitvenih in plebiscitarnih izbir Hrvat-ske in Makedonije, in že prej Slovenije, ki jih je treba spoštovati, po mirni poti rešujejo tudi zahteve narodov in narodnostnih manjšin, ki v teh republikah živijo, kajti brez njihovega političnega doprinosa, niso možne stvarne in trajne institucionalne spremembe v bližnji Jugoslaviji." Padli v SZ Ponoči bo na letališču v Ronkah pristalo letata s posmrtnimi ostanki 214 italijanskih vojakov, padlih na ruskem bojišču med drugo svetovno vojno. Gre za padle 3. in 6. bersaljerskega polka. Danes ob 8.30 bodo padlim izkazali vojaško čast, nato bodo krste prepeljali v Redipuglio, kjer bo dopoldne osrednja slovesnost. V Sovodnjah odgodili glasovanje o Statutu Resolucija v podporo enotne bolnišnice Statut sovodenjske občine bodo sprejeli šele na prihodnji seji, ki bo predvidoma v torek, 8. oktobra. Tako so soglasno odločili na torkovem zasedanju občinskega sveta. Seja je trajala, tudi zaradi precej izdatnega dnevnega reda, do poznih nočnih ur. Pretežni del seje je bil namenjen prav predstavitvi osnutka Statuta. Dokument je svetovalcem predstavil odbornik in požupan Igor Petejan, ki je vodil komisijo za Statut. Med drugim je dejal, da je bil dokument oblikovan s skupnimi močmi, tako večine kot opozicije, možnost morebitnih dodatkov ali pripomb pa so imeli tudi vsi občani, člani društev in občinskih ustanov, katerim so v vednost poslali kopijo dokumenta. Žal, je poudaril, se občani ne zavedajo pomembnosti obravnavanega dokumenta, saj odziva sploh ni bita. Načelnik opozicijske skupine Branko Černič je nato predlagal, naj bi posvetili sprejetju statuta celotno naslednjo sejo. Poleg tega je izrazil željo, naj bi končni dokument dali v pretres še izveden- V občinskem svetu se bo danes nadaljevala razprava o statutu. Na dveh dosedanjih sejah so odobrili petnajst od skupno petindevetdesetih členov osnutka. Torej čaka svetovalce v prihodnjih dneh še zeta naporno delo in že zdaj je jasno, da v napovedanem roku (do ponedeljka 30. t.m.) ne bo mogoče zaključiti postopka. Današnja seja se bo pričela ob 9. uri. Prav tako jutrišnja. Napoveduje se vroča razprava, saj so na dnevnem redu členi, ki določajo pristojnosti občinskih organov, od župana in sveta, preko članov odbora, do članov komisij, način delovanja itd. Prav glede te problematike je v zadnjem času prišlo do ostrih, lahko bi rekli, že stalnih sporov med županom in odborom ter svetovalci. Takoj po tem svežnju členov statuta pa je na vrsti razprava o občutljivem (in spornem) vprašanju rajonskih svetov. To problematiko opredeljujejo členi od 31 do 34. V osnutku statuta, ki ga je predstavil občinski odbor je predvidenih sedem rajonov namesto dosedanjih desetih. Predlog, ki med drugim predvideva združitev dosedanjih dveh rajonov Podgore in cema, ki naj bi natančneje pregledala pravilnost njegove izdelave in opozorila na morebitne napake ali pomanjkljivosti. Srečanje z izvedencema je bilo sicer že programirano, ampak je odpadlo. Po daljši na trenutke polemični razpravi, v kateri je posegla večina svetovalcev, so soglasno sklenili dati statut v pregled izvedencema odv. Petru Sanzinu in dr. Štefanu Bukovcu. Tako pregledano besedilo pa bodo spet postavili na dnevni red prihodnje seje. Na torkovi seji je tekla razprava tudi o aktualnem vprašanju organizacije javnega zdravstva, oziroma gradnje bolnišnic. Po daljšem posegu odbornika Rafka Butkovi-ča in kasnejši razpravi so soglasno sprejeli resolucijo v korist enotne bolnišnice, ki naj bi jo zgradili na območju med Faro in Gradiščem. Na torkovi seji so poleg tega imenovali tudi člana gradbene komisije, izvedenca za okolje. To funkcijo bo opravljal dr. Mirko Primožič. Župan Vid Primožič je ob koncu seje seznanil svetovalce z raz- Pevme v enega samega, združitev rajonov Rojce in Madonnina, medtem ko bi območje dosedanjega rajona centra mesta razdelili med sosednja rajona v Stražicah in za severni del mesta, je že naletel na ostre proteste bodisi predstavnikov rajonov, kakor tudi prebivalstva. V Pevmi so za ohranitev samostojnega rajona pripravili peticijo, ki jo je podpisalo nad 95 odstotkov volilcev tega območja. Predvidoma bo razprava o tem sklopu členov potekala jutri. Sojenje roparjem Na okrožnem kazenskem sodišču se bo danes začel pro.ces proti petim osebam (vse so v priporu) v zvezi z ropom, 14. avgusta lani, v uradu avtomobilskega kluba na mejnem prehodu pri Štandrežu. Na zatožni klopi bodo 39—letni Luigi Pantano in 34—letrji Moreno Formaggio iz Padove, 44—letni Gianni Paoletti in 47—letni Gian-franco Sabba iz Gorice ter 37- letni Giorgio Paoluzzi iz Fos-salona. Rop naj bi izpeljala Pantano in Formaggio. nimi pobudami in odločitvami uprave. Poleg poročila o obisku v občini Medicina je napovedal srečanje s predsednikom goriške pokrajinske uprave 'Ginom Saccavi-nijem. Srečanje bo v torek, 1. oktobra. Občinska uprava je v teh dneh dala v zakup dela za ojače-nje vodovoda (gre za dela v vrednosti 131 milijonov lir) in za asfaltiranje cest v Gabrjah in na Peči. Dežela je pred nedavnim dala soglasje za nakup novega tovornjaka za pobiranje smeti in premičnih smetnjakov. Župan je med drugim tudi obrazložil zaplet pri nadzornem odboru v zvezi s sklepom o dodelitvi prispevka (1,5 milijona lir) za pomoč Sloveniji. Nadzorni odbor je namreč zavrnil sklep občinskega sveta, češ da ne spada v obvezne naloge. Zato je občinski odbor že poslal nadzornemu odboru ugovor, rekoč, da gre za posebno moralno obvezo. čestitke Leda Marušič iz Štandreža slavi danes petdeset let. Še na mnoga leta ji želijo oče, sinova in vsi domači. I razna obvestila Koncerta Tržaškega okteta, ki je bil napovedan za danes, ob 20.30 v Kanalu, v okviru Kogojevih dni, ne bo. Jutri ob 20.30 pa bo v Kanalu nastopil Komorni orkester RTV Slovenija. Otroški pevski zbor KD Oton Župančič začenja novo sezono. Prva vaja bo v ponedeljek, 30. septembra, ob 15. uri v domu Andreja Budala. SPD — rekreacijska telovadba stopa v 22. sezono. Prvo srečanje bo danes, ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Nato bo vadba vsak torek in petek ob 21. uri. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Scappatella con U morto«. VERDI 18.00-22.00 »Che vita da cani«-Igra Mel Brooks. VITTORIA Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Prebujanja«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Divji v srcu«, 22.30 »Grofičine opolzke igre«. DESKLE Danes zaprto. Jutri 20.00 »Lepi John«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna št. 1 — Štandrež ul. San Michele — tel.21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 — ulica Manlio 14 A/B — tel. 480405. Danes ponovno razprava o Statutu Jutri predvidoma spopad o rajonih Knjiga zgodovinarja Lucia Fabija Podoba in preteklost Gorice Posnetek Gorice s konca prejšnjega stoletja Gorica je bila že od srednjega veka mesto na stičišču med slovanskim in romanskim svetom. Vanjo so se priseljevali trgovci in obrtniki iz Furlanije, Veneta in Lombardije kot tudi uradniki in pripadniki raznovrstnih slojev iz dežel habsburškega cesarstva. Njen gospodarski in družbeni razvoj se je začel v 18. stoletju, ko je njeno prebivalstvo naglo rastlo. V tem stoletju je Gorica zadobila urbane značilnosti in središče mestnega življenja je postal Travnik. Podobo in preteklost Gorice od časa Habsburžanov vse do danes je osvetlil Lucio Fabi v knjigi, ki je izšla z naslovom Zgodovina Gorice (Storiadi Gorizia, II poligrafe - Edizioni della Laguna, Padova, 1991, L. 42.000). Avtor je pristopil k preučitvi goriške preteklosti s stališča urbane zgodovine. V ospredje svojega raziskovanja je postavil nastanek in razvoj mestne identitete in njen razvoj v času. Njegova osvetlitev goriške stvarnosti skozi čas vseskozi upošteva splošne in širše zgodovinske silnice, kar pomeni, da delo premešča ozkost, ki marsikdaj označuje krajevno zgodovinopisje. V prvi polovici 19. stoletja je Gorica doživljala upočasnjen demografski razvoj, kateremu niso botrovali le neugodni higienski pogoji, v katerih je tamkajšnje prebivalstvo živelo, temveč tudi gospodarski zastoj, ki ga lahko pripišemo posledicam Napoleonove zasedbe, slabim komunikacijskim zvezam in splošni zaostalosti habsburške monarhije. Glavnina goriškega vodilnega razreda, ki so ga sestavljali nemško in italijansko govoreči pripadniki goriškega meščanstva ter plemstva, je takrat izkazovala svojo zvestobo in pokornost avstrijskemu cesarju. Vendar v drugi polovici 19. stoletja so ideje italijanskega Risorgimenta tudi z v vrstah goriškega italijanskega meščanstva imele čedalje večji vpliv. Prišlo je do razdora med konservativci, ki so gledali proti Dunaju in izkazovali svojo zvestobo centralnim oblastem, in nacionalno liberalno stranko, ki je zahtevala večjo politično in gospodarsko avtonomijo. Prizorišče teh političnih spopadov je vse do razpada monarhije, podobno kot v Trstu, postal goriški občinski svet. V goriškem gospodarskem življenju druge polovice 19. stoletja je odločilno posegla družina podjetnikov Ritter, ki je na goriških tleh postavila vrsto industrijskih obratov in z njimi bistveno pripomogla gospodarski in tudi trgovski rasti Gorice. Nova delovna mesta so privabila v mesto obubožano podeželsko prebivalstvo, zlasti iz slovenskega zaledja. Narodnostno razmerje sil se je v mestu naglo spreminjalo, čeprav je po mnenju Fabija v nižjih plasteh prebivalstva delovala močna asimilacijska sila vse dotlej, dokler se ni v družbenem, političnem in gospodarskem smislu uveljavilo slovensko meščanstvo. Dokler so bili mojstri le italijansko oziroma furlansko govoreči obrtniki, dokler so bili meščani pretežno Italijani, so priseljenci videli v prevzemu italijanskega jezika možnost za hitrejši družbeni in gospodarski dvig. Nastop slovenskega meščanstva pa je istočasno v drugi polovici 19. stoletja in zlasti na prehodu iz 19. v 20. stoletje poglobil nacionalno nasprotje z italijanskim srednjim slojem. Goriški nacionalno liberalni politiki so izkoriščali geslo "slovenske nevarnosti" in goriški občinski svet je prevzel vlogo branitelja goriškga italijanstva. Z raznovrstnimi političnimi in družbenimi pobudami je le-ta krepil ita-lijanstvo v vrstah srednjega sloja in zlasti med nižjimi in marginalnimi plastmi goriškega prebivalstva. Avtor meni, da je tematika nacionalne in družbe integracije v goriškem urbanem tkivu neraziskana. Neznani ostajajo dejavniki integracije z večinskim elementom, njih ritem in končno tudi vzrok njihovega zastoja. Gorica je z urbanistično preureditvijo v drugi polovici 19. stoletja dopolnila svoj mestni videz, čeprav so njena predmestja ohranila močan ruralni značaj. Kljub nazivu "avstrijske Nice", to je mesta ugodnih klimatskih razmer, je bila umrljivost goriškega prebivalstva višja kot v sosednji Furlaniji oziroma na Krasu. Kljub temu, da je bila kvaliteta življenja družbeno pogojena, so v Gorici primanjkovali osnovni higienski pogoji (na primer kanalizacijska mreža) in učinkovite zdravstvene strukture. Občinske oblasti so iz gole politične in nacionalistične računice vlagale javni denar v gradnjo cest, razsvetljavo in šolstvo, to je v strukture, ki so ustvarjale politični in nacionalni konsenz. Ob koncu 19. stoletja, naglaša Lucio Fabi, je bila Gorica večjezično in večet-nično mesto, v katerem so prihajali navzkriž interesi slovenskega in italijanskega prebivalstva, goriškega meščanstva in težnje goriškega plemstva, klera ter vladne birokracije. Ker je goriško gospodarstvo ostalo pretežno obrtniško-trgovskega tipa, je Gorica v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja vse šibkeje delovala kot urbani privlačevalni pol. Podeželsko prebivalstvo se je iz goriškega okoliša, Tolminskega in Vipavske doline izseljevalo zlasti v Trst. Odnos mesto-podeželje, ugotavlja Fabi, je nedvomno zadobil nacionalno poanto in mesto je vseskozi težilo po izkazovanju svoje premoči. Gorica je v svojem zaledju videla predvsem svoj "vrt", ki jo je zalagal z živili in ji dajal možnosti za oddih. Drugi del Fabijeve študije obravnava dogajanja v času prve svetovne vojne. Množična mobilizacija julija 1914 je bila v Gorici prvi znak izbruha vojne. Mestno življenje se je korenito spremenilo šele z odprtjem soške fronte. Začelo se je izseljevanje mestnega in okoliškega prebivalstva, sledilo je razdejanje samega mestnega središča, prihod italijanskih čet, nakar povratek avstro-ogrske vojske. V teku vojne se je v Gorici okrepilo iredentistično gibanje, ki je ohranilo elitami značaj, vendar je zlasti po koncu vojne monopoliziralo vojno izkušnjo in italijansko osvoboditev mesta. Fabijevo mnenje je, da je glavnina goriškega prebivalstva odmaknjeno doživljala iredentistične zahteve, čeprav se ni po drugi strani navduševala za Avstro-Ogrsko. Mirovni pogodbi v Saint Germainu in v Rapallu sta zapečatili usodo mesta. Priključitev Gorice in njenega slovenskega zaledja italijanskemu kraljestvu je okrepila protislovensko ost goriških italijanskih političnih krogov, ki so obnovili geslo izpostavljenosti in ogroženosti italijanskega goriškega otoka v slovenskem morju. Že v prvih povojnih letih se je začela načrtna italijanizacija slovenskega goriškega prebivalstva, ki je pozneje dosegla svoj višek za časa fašizma. Nove oblasti so odprle le polovico slovenskih šol, nadzorovale so slovensko inteligenco, zavedajoč se njene narodnostne, politične in kulturne vloge. Olajševale so priselitev prebivalcev iz ostalih italijanskih dežel, da bi ugodno posegle v etnično razmerje sil. Raznarodovanje slovenskega goriškega prebivalstva se je s prihodom fašistov nadaljevalo in še zaostrilo. Fašistični režim je načrtno izvajal asimiliacijo slovenskega življa in prepovedal obstoj njegovih političnih, gospodarskih in kulturnih teles, ob indi-ferenci velikega dela italijansko govoreče večine. Odklonilen odnos do fašistične raznarodovalne politike so zavzeli le goriška Cerkev in vse prešibki opozicijski krogi. Tisti, ki niso pristopili k fašističnemu režimu, so kot drugod v Italiji najpogosteje reagirali z molkom. Nove italijanske oblasti so se morale najprej soočati z ogromno gmotno škodo, ki jo je vojna prizadela industrijskim objektom, stavbam in cestam. Vendar sta birokratska počasnost in pomanjkanje finančnih sredstev otežkočala gospodarsko in družbeno obnovo mesta. Goriško gospodarstvo se je z veliko težavo vključevalo v italijansko tržišče, od države je pričakovalo javno podporo. Niti prihod novih italijanskih podjetnikov, uvedba davčnih in raznovrstnih gospodarskih olajšav niso omogočili vzleta goriške industrije v času med obema vojnama. Večalo se je število brezposelnih, zlasti potem ko se je končala gradbena obnova mesta. Goriško gospodarstvo je vedno v večji meri označevala trgovina na drobno. V zadnjem delu svoje knjige Lucio Fabi osvetljuje dogajanja v Gorici v času druge svetovne vojne in po njej. Na eni strani niza Koncert sodobne slovenske glasbe Pihalni kvintet RTV Slovenije, ki je bil v ponedeljek gost mednarodnih srečanj s sodobno glasbo »Trieste prima« v evangeličansko luteranski cerkvi na Trgu Panfili, je povsem opravičil svoj sloves enega najboljših tovrstnih komornih ansamblov v Evropi. Žal dokaj skromnemu številu poslušalcev, zato Pa toliko bolj zagretim, je predstavil dela izključno slovenskih avtorjev iz prve polovice tega stoletja do sodobnikov: Lucijana Marije Škerjanca in Slavka 0sterea v prvem delu ter Uroša Kreka, Pavla Mihelčiča in Iva Petriča v drugem delu, torej nekakšen Pregled najbolj raprezentantivne slovenske kreativnosti na področju sodobne komorne glasbe. Pihalni kvintet v sestavi: Jože Pogačnik (flavta), Božo Roge-fja (oboa), Alojz Zupan (klarinet), Jože Falout (rog) in Jože Banič (fagot), je s tem opravil pomembno kulturno poslanstvo v okviru zanimive glasbene ponudbe z udeležbo avstrijskih, hrvaških, slovenskih, italijanskih ter domačih tržaških italijanskih in slo-venskih izvajalcev. Pihalni kvintet RTV Slovenija je v prijaznem, če-ruvno ne najbolj akustičnem gotskem okolju, uvelja-VU tako individualne kot ansambelske odlike komornega muziciranja, posebej pa še globok občutek Zq interpretiranje sodobne glasbe, ki zahteva ne le °d izvajalca, marveč tudi od poslušalca, veliko zbra-nost v dojemanju in tudi podoživljanju novih harmonij- Tako so v uvodnem Škerjančevem mladostnem stiristavčnem Quintettu prišle do lepega izraza vse Prvinske značilnosti Škerjančevega skladateljskega pristopa od romantike in impresionizma do sodobnega izpovedovanja, ki pa le ohranja lirično spevnost in melanhonijo. Iz obširnega opusa enega najplodovitejših in ino-vatorskih slovenskih skladateljev prve polovice tega stoletja - Slavka Osterca, je Pihalni kvintet RTV Slovenija predstavil Kvintet za pihala (1932), sestavljen iz petih kratkih stavkov Allegro, Lento, Vivace, Trnquillo in Presto. V izvedbi je prišla do izraza vrhunska interpretativna sposobnost posameznih instrumentalistov. Episodi concertanti Uroša Kreka so vrsta pihalnih stavkov velike formalne jasnosti in zvočne zgoščenosti, ki dajejo izvajalcem priložnost za intenzivno muziciranje, v katerem prihajajo do veljave vsi inštrumenti, začenši pri uvodnem rogu, ki uvaja tematsko zasnovo celotne skladbe, preko flavte, klarineta in ostalih do skupnega živahno razgibanega allegra v finalu. Kljub navidezni raztrganosti in skorajda aleatoričnosti je v izvedbi Pihalnega kvinteta skladba lepo odražala skladateljevo izvirnost. Pri Mihelčičevi skladbi Team je bilo v mojstrski izvedbi zaznati skladateljev vsebinski koncept, ki se izhajajoč iz kratkih solističnih tem vklaplja v tematsko poustvarjalno celoto. V tej skladbi je še zlasti prišla do veljave virtuoznost članov Kvinteta, ki je sklenil spored s Petričevim enostavčnim a večplastnim Pihalnim kvintetom št.3, ki se po uvodnih ločenih vstopih pihal sprosti v orkanu in po umirjenju sklene v živahnem in močnem finalu, (jk) razplet dogodkov po razpadu fašistične Italije, prihod nacističnih oblasti, delovanje partizanskih enot, na drugi strani osvetljuje odnos krajevnega prebivalstva do teh dogajanj. Avtor ugotavlja, da se večina goriškega prebivalstva ni prepoznavala v odporniškem boju. Goričani so bili bolj odmaknjeni gledalci kot pa aktivni udeleženci osvobodilnega boja. Še enkrat sta odločilno vlogo pri večini italijanskega prebivalstva odigrala strah pred slovenstvom in skromna tradicija delavskega in socialnega gibanja na Goriškem. Pozdrav, ki so ga Hitlerjeve čete doživele na goriških ulicah tolmači zgodovinar kot izraz bojazni, da bi mesto zasedli partizani in da bi v Gorici zavladal totalen kaos. Dejansko je postal položaj v mestu tudi po prihodu nacistov spričo prisotnosti mongolskih, kozaških in četniških odredov problematičen. V kolaboracionistu:-nih vrstah se je pojavljalo tudi rivalstvo med fašističnimi vojaki in domobranci. Ko so aprila 1945 nacisti zapustili Gorico, piše Fabi, ni mesto doživelo osvoboditve zaradi notranjih nasprotij v odporniškem gibanju. Sledilo je štirideset dni jugoslovanske zasedbe, med katerimi so se še poglobili spori med voditelji OF in goriškega osvobodilnega odbora CLN. Jugoslovanske oblasti so v tistih dneh obračunale z sovražnikom, s kolaboracionisti in tudi s tistimi italijanski antifašisti, ki so postavili v dvom legitimnost vodstva in oblast OF. Pri obravnavi povojnega obračunavanja vključuje zgodovinar pojav nasilja in deportacij v širši politični in ideološki okvir, ki sta ga začrtala najprej fašizem in v času vojne ter po njej stalinizem. Povojno obračunavanje je vredno obsodbe, naglaša Fabi, kot vsako grozodeljstvo in nasilje, ne glede na njegovo številčnost. Zgodovinarjeva naloga je, da osvetli ne le potek nasilnih dejanj, temveč tudi njih vzgib. Avtorjevo mnenje je, da ni bil še napisan objektiven in nečustven zgodovinski pregled povojnega dogajanja. Vse prepogosti so poenostavljeni pristopi, ki zanemarjajo kompleksnost ideoloških in čustvenih dejavnikov, ki označujejo nasilna dejanja povojnih dni. Septembra 1947 je Gorica z novo državno mejo izgubila svoje zaledje in del svojega okoliša. Izguba teritorija je pomenila delno izgubo industrijskih obratov in zlasti porabnikov, a predvsem okrnitev njene urbane identitete. Tudi tokrat je krajevni politični razred iskal rešitev v pomoči od zunaj, v javni fašistični podpori in davčnih olajšavah. V zadnjih straneh svoje študije avtor predoči politične, gospodarske, družbene, demografske in kulturne značilnosti goriške stvarnosti v drugi polovici 20. stoletja. Avtorjeva vodilna motivacija je pri preučitvi goriške preteklosti prikazati razplet zgodovinskega dogajanja, kompleksnost motivacij, ideologij, obnašanj in dejanj, ki so se udejanile v času in so izoblikovale sedanjo podobo mesta. Njegovo prepričanje je, da je naloga zgodovinopisja, da premosti in zavrne protislovna in izkrivljena tolmačenja preteklih in polpreteklih dogajanj, ki so bila izvor globokih delitev in razhajanj, ter naj večja ovira za narodnostno in kulturno sožitje vseh komponent goriškega prebivalstva. Pri pisanju zgodovine Gorice Lucio Fabi kritično pretresa že objavljeno zgodovinsko literaturo, predoči nam nove arhivske vire in obse*zno bibliografijo. V Fabijevi knjigi lahko pogrešamo podrobnejšo obravnavo slovenske prisotnosti v Gorici. Vendar pri tem moramo tudi upoštevati odslej opravljeno delo v vrstah slovenskega zgodovinopisja in tudi dejstvo, da avtor obravnava goriške Slovence kot politični, družbeni in gospodarski subjekt, pomemben ne le v preteklosti Gorice, temveč kot komponento, ki bo odločala tudi o njeni prihodnosti. MARTA VERGINELLA Po sinočnji zmagi v italijanskem košarkarskem pokalu Jutri start ženskega odbojkarskega EP Stefanel že v četrtfinalu SZ prvi favorit STEFANEL - LOTUS 84:59 (39:29) STEFANEL: Middleton 10 (2:3, 4:8, 0:3), Pilutti 10 (-, 5:7, 0:1), Pučka 10 (-, 5:7, -), De Pol 6 (4:4, 1:3, 0:1), Bianchi 13 (2:3, 1:4, 3:6), Gray 8 (-, 4:7, -), Meneghin 8 (2:2, 3:7, -), Cantarello 8 (2:2, 3:7, -), Vettore 4 (-, 2:3, -), Sartori 7 (-, 2:5, 1:2). LOTUS: Anchisi (-, 0:3, 0:1), Ca-pone 12 (-, 3:6, 2:4), Zatti (-, 0:1, 0:1), Boni 12 (-, 3:10, 2:7), Rotelli, Johnson 8 (-, 4:8, -), Rossi (-, 0:1, 0:3), Palmieri 2 (-, 1:2, -), Amabili 6 (2:2, 2:4, -), McNealy 19 (3:6, 8:14, -). SODNIKA: Baldi in Giordano iz Neaplja. PON: nihče. Z lahko zmago v povratni tekmi proti Lotusu iz Montecatinija se je Stefanel uvrstil v četrtfinale italijanskega pokala. Tržačani so zlahka obvladali veliko šibkejšega nasprotnika. V napadu so gostje le s težavo prišli do meta, na nasprotni polovici igrišča pa so Tanjevi-čevi varovanci zlahka prihajali do koša. Tako si je Tanjevič lahko celo privoščil, da je pustil za celih 16 minut na klopi oba Američana, ne da bi ekipa pri tem utrpela veliko škode. Ko sta Gray in Middleton v 14. min. zapustila igrišče, je bil izid 28:16, ko sta v 30. min. ponovno vstopila pa 59:44. Stefa-nelova druga peterka je bila torej boljša od nasprotnika za 3 točke! Na svoj račun je tako prišlo vseh Teniški turnir v Palermu Nargiso in Cierro že v četrtfinalu PALERMO — V četrtino finala teniškega turnirja v Palermu z nagradnim skladom 300 tisoč dolarjev sta se uvrstila dva Italijana. Poleg Nargisa, ki je s 6:4, 4:6, 6:1 premagal Francoza Gilberta, je to še Massimo Cierro. Njegov nasprotnik Španec Lopez je odstopil v drugem nizu, ko je zgubljal s 4:2. Prvi niz je Cierro osvojil s 6:2. Furlan je s 6:2, 6:3 izgubil proti Francozu Fontangu, Pistolesija pa je s 7:6, 6:3 ugnal Noah. Nosilec 1. skupine Emilio San-chez je Argentinca Jaiteja z 2:6, 7:6, 6:4 premagal po treh urah igre. Četrtfinalni pari: E. Sanchez - Muster, Nargiso - Vajda, Cierro -Fontang, Arrese - Noah. Brazilijo bo vodil Carlos Alberto Parreira RIO DE JANEIRO — Vest sicer še ni uradno potrjena, vendar pravijo, da vanjo ne gre dvomiti. Novi trener brazilske nogometne reprezentance naj bi po neuspeli izkušnji s Paulom Robertom Falcaom postal Carlos Alberto Parreira, kateremu bo kot tehnični direktor pomagal Mario Žagalo, ki je z Brazlijo osvojil svetovni naslov leta 1970. Boks: azzurri presenetili ZDA NAPOLI — V prijateljskem srečanju sta amaterski boksarski reprezentanci Italije in ZDA izenačili 10:10. Proti močnim Američanom so Italijani dosegli pet zmag, kar jih pred olimpijskimi igrami v Barceloni še kako opogumlja. Simeonijeva zavrača očitke RIM Bivša italijanska atletinja šara Simeoni je te dni v vrtincu polemik zaradi izjave, da bi bilo treba ukiniti protidoping kontrole. Simeonijeva je včeraj zanikala bistvo te trditve. .Hotela je le izraziti dvome glede popolne učinkovitosti teh pobud. Pellegrini zaupa Orricu APPIANO GENTILE (Como) -Predsednik Interja Ernesto Pellegrini je izrekel polno podporo trenerju Orricu in potrdil, da bo Klinsmann še dve leti igral za njegovo ekipo. Mansell najhitrejši BARCELONA — Na včerajšnjih prostih poskusnih vožnjah v Barceloni, kjer bo v nedeljo dirka v formuli ena za VN Španije, je najboljši čas dosegel Mansell (williams renault v 1'22"239. Drugi je bil Senna (mclaren honda) v 1'22"810, 3. Schumacher (benetton ford) v 1'22"828, 6. Patrese (williams renatilt) v 1'24"382, 7. Aleši (ferrari) v 1'24"464, 10. Prost (ferrari) 1'25"086. Dino Meneghin 10 igralcev, ki so se vsi vpisali med strelce. Na nasprotni strani je velik del bremena nosil McNealy, ki je tržaški publiki dobro znan, saj je v prvenstvu 1982/83 igral za D'Ami-cov Bic. Razočarali pa so stari center Clemon Johnson in Capo-ne ter Boni. Čeprav ni bil nasprotnik na višini, so Tržačani le dokazali, da so v dobri formi pred težkima prvenstvenima gostovanjema v Rimu in Caserti. (Marko Oblak) SINOČNJI IZIDI Fernetbranca Pavia - Scaini Benetke 93:84 (46:46), 1. tekma 97:93, kval.: Fernetbranca; Stefanel Trst - Lotus Montecatini 84:59 (39:29), 1. tekma 80:78, kval.: Stefanel; Benetton Treviso - Kleenex Pistoia 87:87 (38:51), 1. tekma 92:88, kval.: Benetton; Knorr Bologna - Trapa-ni 95:92 (51:40), 1. tekma 90:70, kval.: Knorr; Clear Cantu - Glaxo Verona 85:79 (42:40), 1. tekma 80:96, kval.: Glaxo; Philips Milan -Sidis Reggio Emilia 112:85 (54:46), 1. tekma 104:84, kval.: Philips; Sca-volini - Robedikappa bo 1. oktobra. ČETRTFINALNI PARI (22.10 in 21.11.): Fernetbranca - Stefanel; Benetton - Messaggero; Knorr -Glaxo; Philips - zmagovalec dvoboja Scavolini - Robedikappa. Keys zamenjal Kukoča BENETKE — Poškodovanega Tonija Kukoča bo v košarkarskem moštvu Benetton začasno zamenjal 25-letni ameriški dvometraš Randolph Keys, ki igra na položaju krila. Keys naj bi zaigral že v nedeljo. Društveni zdravnik Benettona dr. Motta je medtem izjavil, da je operacija pokazala, da je bil kirurški poseg nujen, naglost, s katero so Kukoča spravili na operacijsko mizo pa naj bi skrajšala tudi obdobje okrevanja, ki bo vsekakor trajalo petdeset dni. Skušal bo doseči normo za nastop na 01 v Barceloni Edwin Moses se vrača BERGEN (Norveška) - »Živa lengenda" Edwin Moses, rekorder na 400 m z ovirami, dvakratni svetovni prvak in olimpijski zmagovalec, se vrača na atletske steze. Kot je sam dejal, že trenira. Skušal bo doseči normo za nastop na OI v Barceloni. Moses je prehenal z dejavnostjo po igrah v Seulu, kjer sta ga v finalu nepričakovano premagala rojak Phillips in Senegalec Dia Ba. Davisov pokal: finale v Lyonu PARIZ — Finalni dvoboj za teniški Davisov pokal med reprezentancama Francije in ZDA bo od 29. novembra do 1. decembra v Lyonu, kjer premorejo športno palačo z 9.000 sedeži. Francoska teniška zveza mora do ponedeljka sporočiti, kakšno bo igrišče, skoraj gotovo pa je, da se bodo opredelili za srednje hitro sintetično podlago. Za gositelja finala so se potegovali še Pariz, Marseille, Nimes, Bordeaux in Grenoble, kjer je leta 1982 Francija v finalu že igrala. Sisley tvegal BOLOGNA — Sinočnji izidi osmine finala italijanskega odbojkarskega pokala: Jockey Schio -Sisley TV 2:3 (15:17, 14:16, 15:7, 15:8, 9:15); Ingram Citta di Castel-lo - Mediolanum Milan 0:3 (11:15, 11:15, 13:15); Moka Forli - Maxico-no Parma 0:3 (3:15, 11:15, 2:15); Ga-beca Montichiari - Carimonte Mantova 3:2 (15:10, 15:8, 10:15, 14:16, 17:16); Fochi Bologna - Sidis Falconara 3:1 (17:16, 15:8, 7:15, 15:6); Banca Popolare Sassari - Gi-vidi Milan 3:1 (16:14, 11:15, 15:12, 15:4); Catania - Charro PD 1:3 (8:15, 15:9, 4:15, 12:15). Zmagovalci so se neposredno uvrstili v četrtino finala. Pomoč hipnoze RIM - Znani televizijski časnikar Mino Damato trdi, da se svetovna prvakinja v teku na 100 in 200 Nemka Krabbejeva poslužuje hipnoze, da bi povečala učinek svojih nastopov. To naj bi pokazala analiza posnetkov s tekmovanja za SP v Tokiu. Posnetke bodo predvajali med jutrišnjo oddajo "I.T.". Damato je poudaril, da hipnoza nima nič skupnega z dopingom. Dvanajst žeskih odbojkarskih reprezentanc, ki bodo nastopile na letošnjem 17. EP, so praktično končale s pripravami. Od jutri naprej bo šlo v Ravenni in Bariju zares in odbojkarice čaka sedem izredno zahtevnih tekem. Tudi v ženski konkurenci igra za končni vrstni red samo osmerica. Pri evropski odbojkarski zvezi CEV so upoštevali, da so tekme vse bolj izenačene ter neverjetno dolge (čeprav se niz konča z osvojitvijo 17. točke ter morebitni peti set po tie- breaku), tako da sta dva prosta dneva še kako potrebna, da se igralke spočijejo in naberejo nivih energij. Prvi prosti dan bo po treh kvalifiksacij skih tekmah, drugi pa pred zahtevnimi polfinalnimi in finalnimi srečanji. V skupini, ki bo igrala v Ravenni, je nesporni prvi favorit Sovjetska zveza, ki brani evropski naslov. Pred zadnjim evropskim prvenstvom v Nemčiji so Sovjetinje postale olimpiske prvakinje v Seulu, lansko leto pa še svetovne prvakinje na Kitajskem. Za zadnje tri najvišje naslove pa ima največ zaslug temperamentni trener Kar-pol, ki tako z reprezentanco kot tudi klubsko ekipo Uroločke v mednarodni areni ne pozna porazov. Mimogrede pa je letos z Mladostjo Monterjem iz Zagreba osvojil še najbolj prestižno klubsko lovoriko - pokal prvakinj. K tem rezultatom moramo dodati še letošnji prvi naslov mladinskih svetovnih prvakinj v Bernu, ko je branilo barve SZ nič manj kot 11 igralk iz »njegove« Uroločke. Pri reprezentanci SZ je prišlo v letošnji sezoni do nekaterih sprememb, med katerimi jnajbolj preseneča dejstvo, da ni več odlične tehničarke, 26-letne Irine Kirilove Par-homčuk, ki je brez pretiravanja najboljša podajačica na svetu. S Čebukino je sestavljala izjemno uigrano dvojico, še posebej s hitro kombinacijo v coni dva, saj sta bili nerešljiva uganka tako za blok kot tudi obrambo. Zahtevno vlogo podajačice je tako prevzela dve leti starejša Nikulinova, ki bo imela ob sebi izredno dobre odbojkarice, tako da »zbornaji« ne bo težko osvojiti trinajstega evropskega naslova. Povprečna višina prve postave je nekaj več kot 184 cm, starost pa 24 let in pol. Pred odhodom v Ravenno so bile Sovjetinje na sedemdnevnih pripravah v Poreču. V četrtek dopoldan na poti iz istrskega turističnega kraja v Ravenno nam je na mejnem prehodu na Škofijah trener Karpol zaupal naslednje: »V Italijo prihajamo s trdnim namenom, da ubranimo evropski naslov. Trenirali smo dobro in v pripravljalnem obdobju odigrali preko 30 prija-tejskih tekem. Reprezentanca je nekoliko pomlajena, a ne glede na to se igralke odlično poznajo in so dobro uigrane, saj jih je kar deset od Uroločke. Izjemi sta samo Sidorenkova, ki bo v prihodnji sezoni igrala za Mladost Monter iz Zagreba in prihaja iz CSKA iz Moskve ter Čebukina, ki bo tudi v prihodnjem letu branila barve zagreb- škega kluba in je bila prej članica Alma Ate. Vključili smo tudi tri mlade visoke igralke, ki so v Bernu osvojile svetovni naslov brez izgubljenega niza.« Za konec še dodajmo, da bo v Ravenni igrala ekipa, ki nima enakovrednega nasprotnika ne samo v Evropi, ampak tudi na svetu in ki je sad dela tega izjemno uspešnega trenerja. V Ravenni bo igrala tudi Italija in domači strokovni tabor je bil izredno zadovoljen, da so v skupini s SZ, ker se ji tako izognejo v polfinalu in lahko računajo, da jo bodo spet srečali v finalu. Če so Sovjetinje praktično nepremagljive, zna biti sila nevarna Bolgarija. Ostale tri reprezentance (Grčija, Francija in novinec dosedanjih EP Albanija) pa ne bi smele mešati štren domačinkam. Trener Sergio Guerra je izbral naslednje igralke: Sabrino Ber-tini, Manuello Benelli, Alessandro Zambelli, Helgo Chiostrini, Sabino Turrini in Danielo Saporitti (vse članice Teodore iz Ravenne), Consuelo Mangifesta (Pescopagano Matera), Claudio Gatti (Orion Šesto S. Giovan-ni), Mimo Marabissi, Barbaro Fonta-nesi, Anno Marasi (Occhi verdi Medena) ter Cinzio Flamigni (Asso vini Bari). Reprezentanca je bila dolgo časa skupaj in je odigrala številne tekme. Po pripravah v Bormiu se je preselila v Ravenno, da bi na prizorišču prvenstva dokončno izpilila formo. Italijanski trener Guerra pravi tako: »Upam, da so bile priprave uspešne in da nismo nič zgrešili pri načrtovanju. Glede SZ res ne gre izgubljati besed. Srečali smo jo na turnirju «Umbria verde» in seveda tudi izgubili. S tem nasprotnike se ne moramo kosati. Za nas so nevarne Nemčija, Nizozemska, Bolgarija in Romunija. Slednjo smo premagali v torek s 3:1, toda v prvem delu igra v drugi skupini. Odločilna tekma za osvojitev drugega mesta v skupini bo bržkone spopad z Bolgarijo, s katero se v letošnji sezoni nismo pomerili. Vsekakor pa imam filmski posnetek, katerega si moram pazljivo ogledati in ga preučiti. Z Nizpozem-sko smo na zgoraj omenjenem turnirju izgubili s 3:0, Nemčijo pa smo premagali s 3:2. Bržkone pa prijate) ske tekme niso realno merilo glede moči nasprotnikov, ker vsak trener taktiziza in noče odkriti vseh kart. Trenutno je najbolj važno, da ni nebena igralka poškodovana in so dobro pripravljene za to veliko in za nas še posebej važno tekmovanje.« Glede na trenutne razmere v Jugoslaviji je prišlo pri sestavi reprezentance do hudih zapletov. Najprej je odstopil trener Vinko Dobrič, nakar so odšle še vse igralke Mladosti Monterja iz Zagreba (sestri Danjela in Tanja Bilbija, Lorber in Kuzmanič) ter Rečanki Redjevičeva (ki je dve leti igrala v Italiji) in Kuglerjeva. Pod silo razmer je trenersko mesto prevzel Branislav Moro iz Beograda, ki je tudi trener Crvene zvezde. Reprezentanco bodo sestavljale igralke Črvene zvezde ter Radničkega, prav tako iz Beograda. Menimo, da se bo Jugoslavija poslovila od EP že v Bariju, ker bo s tako zasedbo in kratkotrajnimi pripravami težko premagati Poljsko, ČSFR, Romunijo, Nemčijo in Nizozemsko. SPORED JUTRIŠNJIH TEKEM: Ravenna: 15.30: Grčija - Francija, 18.00: SZ - Bolgarija, 20.30: Albanija -Italija, Bari: 15.30: Jugoslavija - Poljska, 18.00: Nizozemska - ČSFR, 20.30: Romunija - Nemčija. (G. Furlanič) Po katastrofalnem nastopu v Sofiji proti Bolgariji kritike Vicinija in Matarreseja Azzurri obljubljajo, da bo v Moskvi drugače Vtallija so bolgarski branilci stalno obkoljevali... (AP) MILAN — Ni težko ugotavljati, da si bo Italija kaj prida malo pomagala s spodrsljajem Sovjetov v kvalifikacijski tekmi z Madžari (2:2), če bo 12. oktobra v Moskvi igrala tako slabo kot v sredo proti Bolgariji. Res je, da prijateljska tekma v Sofiji niti približno ne more odtehtati odločilne tekme za nastop v sklepni fazi EP, še zlasti, ker je vsem, ki količkaj sledijo azzurrom, znano, da ti zelo neradi igrajo na tujem ob sredah, ko so še pod vtisom dogodkov z nedeljskih prvenstvenih tekem, hkrati pa že razmišljajo o prihodnjem kolu v domači ligi. Kakorkoli že, se je vojna živcev med SZ in Italijo že začela. Razvnel jo je trener Sovjetov Bišovets, ki je obtožil Italijo, da je podkupila Madžare, da bi se ti v Moskvi nekoliko bolj... potrudili, italijanska nogometna zveza FIGC pa je od UEFA že zahtevala odprtje preiskave, da bi dokazala svojo popolno nedolžnost. Užaljeni so tudi azzurri, ki jim podtikanja le še povečujejo bojno razpoloženje, vendar pa ima Vicini na voljo dokaj neurejeno armado, v kateri se vsak bojuje po svoje. Poznavalci trdijo, da potrebuje Italija novo strategijo igre, ker so se tehnične kvalitete posameznih igralcev spremenile. Libero Baresi ni več nezmotljiv, Maldini vse manj sodeluje v akcijah, igra reprezentance pa ni po meri Viallija ih zlasti Mancinija, ki sta le bleda senca svoje prvenstvene inačice v dresu Sampdorie. Pred tekmo v Moskvi se torej spet dvigujejo kotacije tandema Schillaci-Baggio, čeprav ta pri Juventusu vse prej kot blesti. Sicer pa so to le ugibanja. Kolikor toliko zanesljivo je moč trditi le to, da bo Donadoni-ja dokončno nadomestil Lentini, če bo seveda okreval. Na tiskovni konferenci v Milanu ob po-vratku iz Sofije je Vicini priznal, da je bil to naj slabši nastop azzurrov, odkar jih trenira, a jim svojega zaupanja ne odreka. Vicini je prepričan, da ga "njegovi fantje niso izdali, da mu še verjamejo, čeprav ga je predsednik zveze Mattarrese že odpisal in mu za naslednika že predčasno določil Sacchija. Prepričan je tudi, da bo v Moskvj drugače, z njim pa soglašajo tudi igralci, trdijo, da niso vrgli puške v koruzo. Vicinj je vsekakor ošvrknil tiste, ki so se v Sofij1 vedli nekorektno: »Živčnost in provokacij6 ne opravičujejo reakcij«. Matarrese pa \e opozoril nogometaše, da ne smejo sami določevati, kdaj je tekma važna, kdaj pa ne. 2. novembra začetek odbojkarskih Kg z našimi društvi Deset slovenskih šesterk Na državnem atlestkem ekipnem finalu Coslovicheva presenetila V soboto, 2. novembra, se bodo začela tudi odbojkarska prvenstva v nižjih državnih in deželnih odbojkarskih ligah, v katerih nastopa tudi večina slovenskih društev s svojimi članskimi ekipami. Kljub temu, da je ženska postava Konto-vela žal po končani minuli sezoni izpadla v pokrajinsko 1. divizijo, se je število naših ekip v teh ligah povečalo za eno enoto, kajti iz pokrajinskih lig sta v D ligo napredovali po ena Borova in ena Slogina ekipa. Slovenskih ekip, ki nas bodo zastopale na najvišjih državnih in deželnih ligah, bo torej letos kar deset v potrditev velike popularnosti in kakovosti te športne panoge pri naš. Društva so: Bor v ženski B-2, moški C-l in ženski D ligi; Sloga v ženski C-l in moški D ligi; 01ympia in Valprapor v moški C-2 ligi; Sokol in Agorest v ženski C-2 ligi; Soča v moški D ligi. Znani so tudi že sestave skupin in koledar tekem, za vsa omenjena prvenstva pa velja, da so skupine sestavljene iz 14 ekip, igrali pa bodo vse do 16. maja. Ženska B-2 liga Po štirih letih imamo v zamejstvu spet drugoligaša, to je ženska postava Bora, ki bo nastopala v B skupini B-2 lige. Čaka jo naporna sezona, v kateri se bo pomerila tudi z ekipami iz Emilije, Lombardije, Veneta in Trentina. Ekipe so sledeče: BOR TS LATISANA UD SOMMACAMPAGNA VR FERRARA FE CMC VE SAN GIORGIO MN PAV UDINE UD CUS PADOVA PD ROVERETO TN SAV BERGAMO BG CREMA VOLLEV CR SGT TS FELTRE BL PORDENONE PN Moška C-l liga Tudi v moški konkurenci nas bo na najvišji ravni zastopal novinec Bor s sponsorjem Agrimpex. Ostali tekmeci skupine C so iz Triveneta: VIVIL UD ARCO TN NOVENTA PD MONTECCHIO VI POVO Dl TN BOR TS MUSSOLENTE VI SAN GIORGIO VE S. GIUSTINA BL VOLLEV SEDICO BL MANIAGO PN ASFJR ČEDAD UD VOLLEV BASSANO VI LASEDIA UD Ženska C-l liga Sloga, ki jo sponsorizira podjetje Koimpex, po katerem se bo ekipa tudi poimenovala, bo v C-l ligi igrala drugo leto zapored. Lani je bila na končni lestvici osma. C skupina C-l lige je takole sestavljena: MARTIGNACCO UD FONTANE TV VOLLEV ARIANO RO FINCANTIERI GO VOLLEV CHIOGGIA VE VIVIL UD SLOGA TS S. MARIA MADDALENA RO KENNEDV UD CUS UDINE UD MIRA VE SARMEOLA PD GHEMAR PIOVE PD VOLLEV DOLO VE Moška C-2 liga V tej ligi bosta tudi letos igrala 01ympia Cassa di Risparmio (lani 7.) in Valprapor Imsa (lani 8.). V enotni deželni skupini so še: PAV NATISONIA Muša (iz C-l lige), SAN LUIGI Gorica, PREVE-NIRE Trst (iz D lige), FINCANTIERI Tržič, VOLLEV PORDENONE, BUIA (iz D lige), VALPRAPOR Gorica, TOLMEZZO Tolmeč (iz D lige), ROZZOL Trst, SACILE (iz C-1 lige), FRIULI Povoletto, PAV RE-MANZACCO, OLVMPIA Gorica, PRATA Pordenone. Ženska C-2 liga V tej ligi bosta, tako kot že lani, nastopali nabrežinški Sokol (spon-sor Indules) in goriška združena ekipa Agorest (sponsor Posojilnica Sovodnje). Sokolovke so bile na lanski končni lestvici četrte, Gori-čanke pa šeste. POLISPORTIVA RIVIGNANO Rivignano, ASFJR PALLAVOLO Čedad, CORDENONS Cordenons, AUSA PAV LIBERTAS CERVIG-NANO Červinjan (iz C-l lige), JU-NIORS Casarsa, TARCENTO Centa, LIBERTAS BO FROST Fiume Veneto (iz D lige), PALLAVOLO PORDENONE Pordenon, AGOREST Sovodnje, VOLLEV CLUB Tržič, US PAV Martignacco (iz D lige), SOKOL Nabrežina, AP TOR-RIANA Gradišče (iz D lige), PALLAVOLO ALTURA Trst. Moška D liga Ob Soči (s sponsorjem Sobema), ki je bila lani sedma, bo letos nastopil tudi novinec Sloga. Skupina: CUS TRIESTE Trst, LIBERTAS TURRIACO Turjak (iz C-2 lige), TORRIANA Gradišče (iz C-2 lige), VOLLEV CORNO Rodeano Basso (iz 1. div.), SAN GIORGIO Porcia, VOLLEV CLUB Trst, SOČA Gorica, LIBERTAS FAEDIS Fojda (iz C-2 lige), FIUME VENETO, SLOGA Trst (iz 1. div.), TRAVESIO Trave-sio (iz. 1 div.), FAVRIA San Vito al Tagliamento, ACLI RONCHI Ron-ki (iz 1. div.), VOLLEV BALL Udine (iz C-2 lige) Ženska D liga Mesto Kontovelk je prevzela druga Borova postava mladink (sponsor Friulexport), ki je lani zmagala v 1. diviziji. Sestava skupin: BOR Trst (iz 1. div.), PALLAVOLO SAN VITO, SAN LEONARDO (iz 1. div.), FINCANTIERI Tržič (iz 1. div.), SAN GIORGIO Porcia, SANGIORGINA San Giorgio di Nogaro, Celinia Maniago, VOLLEV BALL GEMONA Humin, PAV NATISONIA San Giovanni al Na-tisone, VIRTUS Trst, PALLAVOLO MOSSA Muša, LUCINICO Ločnik, DOPOLAVORO FERROVIARIO Videm (iz. 1 div.), PALLAVOLO FONTANAFREDDA (iz C-2 lige). Na državnem finalu najboljših atletsksih ekip v San Donatu je bivša Borova atletinja Claudia Cos-lovich dosegla v metu kopja odlično znamko 51,20 m. Coslovicheva, ki od letos nastopa za ekipo Sisport Fiat iz Turina, je na tekmovanju zasedla drugo mesto in istočasno premagala najboljšo metalko iz F-JK, Marinello Ambrosio, ki je orodje zagnala nekaj nad 49 metrov. Rezultat slovenske atletinje je vsekakor presenetljiv, ker je med letošnjo sezono metala običajno precej manj in tudi ni zabeležila vidnih uvrstitev na važnejših tekmovanjih. Do nastopa v San Donatu je bil najboljši rezultat atletinje pri znamki 49,62 m, katero je Coslovicheva dosegla ob koncu sezone 1989 in ki predstavlja tudi deželni mladinski rekord. Med obema dosežkoma je skupni imenovalec obdobje, v katerem sta bila dosežena: konec sezone. Met kopja je v domači atletiki od vedno zelo kakovostna panoga. Pri Boru so imeli stalno na »zalogi« odlične metalce, ki so posegali po visokih mestih v deželi. Najprej je v tako kategorijo sodil Stojan Udovič, ki je presegel 63 metrov, v zadnjih letih pa se je močno uveljavil Gabrijel Sedmak, ki je z novim orodjem dosegel 62,14 m. Trenutno je pri moških od slovenskih atletov najboljši Igor Stopar, ki je pred kratkim dosegel 49,08 m. Atlet, ki je še mladinec, nastopa za tržaški klub CUS. Vsekakor gre pripomniti, da ni na vidiku novih navdušencev za to panogo in blesteča tradicija je brez dvoma v veliki nevarnosti, da se prekine, (k.b.) Množični pohod na Slavnik Obalno planinsko društvo Koper tudi letos prireja že tradicionalni množični pohod na Slavnik, in sicer v nedeljo, 6. oktobra. Letošnji pohod bo potekal v znamenju mladih planincev, saj bo zanje pripravljen zabavni program s tekmovanji in nagradami. Vzpon bo v treh smereh, iz Podgorja, Prešnice in Skadanšči-ne. Kdor se pohoda udeleži prvič, prejme posebno izkaznico za vpisovanje nadaljnjih pohodov, udeleženci 3 pohodov prejmejo bronasto značko, šestih srebrno, devetih zlato, ob 10. pohodu pa društvo podeli posebno priznanje. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM iz Gorice sporoča, da se je pričela vadba minibasketa za letnike 1980-85. Treningi so ob torkih (15.30-17.00) in ob petkih (14.45-16.00) v telovadnici Kulturnega doma. SHINKAI KARATE CLUB obvešča člane in zainteresirane, da so se pričeli treningi v telovadnici občinskega vrtca na Proseku, Ul. S. Nazario. Za podrobnejše informacije telefoniratje na št. 327342 v popoldanskih ali večernih urah. SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo suhi treningi ob torkih in četrtkih ob 17. uri. Zbirališče na Brdini. ŠZ GAJA - TENIŠKA SEKCIJA obvešča, da se 14. oktobra pričenjajo začetniški teniški tečaji, na- Urenjeni predvsem otrokom izpod 12. leta in pa izpopolnjevalni tečaj za lanske tečajnike. Tečaji bodo potekali dvakrat tedensko do konca maja. Vpisovanje na sedežu kluba (tel. 226115) vsak dan, razen ob torkih, do vključno 5. oktobra do 16. do 19. ure. ŠD MLADINA RESCO baletni ODSEK obvešča, da se začnejo redni treningi v četrtek, 3. oktobra za prvo skupino ob 16. uri, za drugo ob 17. uri, za tretjo ob 18. uri v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Vpiso-vanje novih gojencev bo na licu mesta. ŠD POLET KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da bo vadba minibasketa, Pod vodstvom trenerja Andreja Vremca, v telovadnici Pristaniških delavcev v Briščkih po naslednjem sPoredu: ob torkih in četrtkih od 14.30 do 15.30 za letnike 1983/84/85; °b torkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 za letnike 1982/81/80. PLAVALNI KLUB BOR organizira tudi letos v bazenu pri plturi plavalne tečaje za neplavalce, mhnike plavanja za plavalce in vad-"o rekreativcev. Vpisovanje še da-bes do 27. t.m. od 18. do 20. ure po mlefonu št. 51377. KK BOR SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da so treningi v minibaske-Ju na stadionu Prvi maj, kot sledi: ob mrkih in petkih ob 16.00 za letnike 1982-85; za letnike 1980 in 1981 ob Ponedeljkih in torkih ob 16.30 v telovadnici osnovne šole pri Sv. Ivanu, *"k Caravaggio in ob petkih ob 15.30 stadionu Prvi maj. Tudi tokrat žal ni šlo brez disciplinskih ukrep Med ekipami, proti katerim tokrat niso podvzeii disciplinskih ukrepov, je bil tudi trebenski Primorec (na sliki desno med tekmo z Isonzom), medtem ko kriška Vesna (na sliki levo med domačim srečanjem s Cividalesejem) pa eno kolo ne more računati na diskvalificiranega Malusaja (Foto Mario Magajna) V zadnjem uradnem sporočilu deželnega odbora vsedržavne nogometne zveze amaterjev so objavili tudi nekaj disciplinskih ukrepov, ki se nanašajo na naša društva. Tako so štandreški Juventini (promocijska liga) naložili 100.000 lir kazni zaradi nekorektnega vedenja njenih navijačev, diskvalificirali so dva njena igralca (Marca Černigoja za eno kolo, Paola Chizzolinija za dve koli), na igrišče pa ne bo do 8. oktobra mogel član vodstva Luciano Mauri (zaradi nekorektnega obnašanja do sodnika). V 1. amaterski ligi sta bila za eno kolo diskvalificiran Ivo Grgič (Zarja), in Sandro Malusa (Vesna), a v 2. amaterski ligi ne bo mogel dveh tekem odigrati Giuseppe Pa-doan (Kras). danes igra za vas. - danes igra za vas konjske dirke - konjske dirke Aleksandra Ažman Cagliari - Torino X 2 Cremonese - Atalanta X Fiorentina - Roma X 2 Foggia - Parma 1X2 Juventus - Bari 1 Lazio - Inter X 2 Milan - Genoa 1 Napoli - Verona 1X2 Sampdoria - Ascoli 1 Bologna - Lucchese X 2 Piacenza - Palermo X Como - Siena 1 Barletta - Casarano 1 Glavni favorit v Meranu je nedvomno Dancer Violet (sk. X), vendar ne gre prezreti Miocamena (sk. 2), ki je v izvrstni formi. Omembo si zasluži še regularni Bal Star (sk. 1). Težavna je napoved za dirko v Rimu, saj je več kandidatov za zmago. Vsekakor bi se najbolj zanesli na Marisa delta Valle (sk. 2), ki je nedavno zmagal v podobni shemi. Za prvo mesto bi se moral odločno potegovati tudi Dolcis-sima (sk. X), presenečenje pa lahko pripravi Little Lotta (sk. 1). V Montecatiniju je glavni favorit kvalitetni Indio d'Assia (sk. X). Na sprintu hitri Ghento Pl (sk. 1), ki je poleg tega še v dobri formi, bo njegov najresnejši tekmec. Pozabiti ne gre še na regularnega Geroma Om (sk. 2). V Tarantu bi se moral uveljaviti Eroz (sk. 2). Po nedeljski prepričljivi zmagi lahko pričakujemo ponoven uspešen nastop Flaga (sk. X), a iz druge vrste bi se znal prebiti Dervis Ve (sk. 1). V Padovi naj bi Ignazio Cam (sk. 2) izkoristil ugodno startno pozicijo, paziti pa se bo moral pred Espalionom (sk. X), ki je na zadnjih nastopih pokazal napredek. V sk. 1 gre slediti regularnemu Fadalbu Mo. Zadnja dirka bo v Trstu, kejr bo nastopil Frisbi Jet (sk. 2), ki je na svoji zadnji preizkušnji sicer imel smolo, a bi se tokrat znal za to oddolžiti. Nekako iste možnosti za zmago bi pripisali Gashaku (sk. X), soliden pa je še La Mecca Park iz sk. 1. DIRKA TRIS Naši favoriti za dirko tris: 7 Sovereign Fleet, 17 Caro Bold, 9 Tommx Sky. Za sistemiste: 16 Meltdown Monday, 18 Slo-ane Ranger, 8 Palmezzano. totip 1. — prvi 2 1 drugi X 2. — prvi 2 drugi X 1 3. — prvi X drugi 1 2 4. — prvi 2 drugi 1 X 5. — prvi 2 drugi X 1 6. — prvi 2 X drugi 2 Odbojkarica Aleksandra Ažman (letnik 1976), ki se je v začetku svoje uspešne športne kariere ukvarjala tudi z atletiko (ponaša se s pokrajinskim naslovom in rekordom v metu kroglice), je s soigralkami Bora Friu-lexport osvojila celo paleto mladinskih državnih, deželnih in pokrajinskih naslovov, letos pa je bila promovirana v člansko ekipo B-2 lige. Je tudi članica mladinske reprezentance FJK, s katero se je poleti udeležila Trofeje dežel v Bariju. Prejšnji teden je Andrej Vremec zadel 9 rezultatov. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. dnevnik petek, 27. septembra 1991 I TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Slepo nasilje nekdanje delavske avantgarde zahtevalo štiri življenja in sto ranjenih Rudarji v Bukarešti zrušili vlado Petra Romana ki so jo lani rešili pred študenti in opozicijo BUKAREŠTA — Bukarešta doživlja ponovno tragične trenutke, ki so do sedaj terjali štiri mrtve in več kot sto ranjenih, pod pritiskom razjarjenih rudarjev pa je moral premier Petre Roman odstopiti. Vse se je začelo pred dvema dnevoma v južnokarpatskem premogovnem revirju, ko so rudarji začeli protest zaradi mezdnih zahtev. Rudarji se čutijo opeharjenje, ker so junija lani priskočili na pomoč sedanjemu režimu in v Bukarešti ob podpori policije izvedli pravi pogrom proti študentom in opoziciji, sedaj pa naj bi jim vlada vrnila uslugo. Resnici na ljubo so po »obrambi« romunske »demokracije« rudarjem res zvišali mezde, tako da so bili najbolje plačani delavci v Romuniji. Inflacija in gospodarska kriza pa jim je že požrla mezdni privilegij, tako da skušajo sedaj z nasiljem uveljaviti svoje pravice. Najprej so pred dvema dnevoma izvedli pravi napad na Craiovo, se prepustili nasilju in plenjenju. Z lahkoto so opravili s krajevno policijo, pretepli celo poveljnika krajevne garnizije in se polastili vlakov za pravi pohod na Bukarešto. S tem so presenetili oblasti, ki so jim lani dale na razpolago to- vornjake in so bile sedaj prepričane, da na lastno pest ne bodo prodrli do Bukarešte. V glavnem mestu so rudarji naleteli na prvi odpor šele pred vladno palačo. Padle so prve žrtve, v glavnem med nemočnimi varnostniki, ki se niso znašli pred maso s krampi in železnimi palicami oboroženih rudarjev. Položaj se je iz ure v uro dramatično stopnjeval. Predsednik Ion Iliescu je zato poklical na pomoč vojsko, ki je z oklopnimi transporterji obkrožila vladno palačo (zgornja slika AP) in začela uspešneje obračunavati z rudarji (spodnja slika AP). Včeraj pa je v Bukarešto prispel nov vlak z rudarji. S svežimi okrepitvami jim je uspelo prebiti celo vojaški kordon in vdreti v poslopje. Tedaj je premier Roman sprejel odločitev o svojem odstopu. Sklep je pojasnil z namero, da bi ustanovili novo vlado narodne enotnosti. Ob tem razpletu in potem ko je bilo jasno, da bo predsednik Iliescu ukazal vojski, naj nasilno razžene rudarje, je njihov vodja Miron Cosma z balkona vladne palače pozval rudarje, naj se vrnejo domov, ker so »vse dosegli«. V Bukarešti pa je še vedno skrajno napeto, vladne sile, ki so z istimi rudarji lam obdržale oblast sedaj trdijo, da se pripravlja »neoboljševiški puč«. Moldavski specialci pripravljeni na poseg proti ruskim aktivistom MOSKVA — V sredo zvečer so prispeli v Dubossary, drugo največje moldovsko mesto, specialci republiškega notranjega ministrstva, da bi preprečili morebitne akcije ruskih in ukrajinskih aktivistov. Kot znano so Rusi, ki živijo v Mol-dovi (in ki jih je približno 700 tisoč), ko je ta proglasila svojo neodvisnost, proglasili neodvisno Prid-njestrsko republiko. Moldovske oblasti nove ruske republike niso priznale, kar je vir stalne napetosti med romunsko večino, ki živi v Moldovi in rusko manjšino. Ruski aktivisti na protestnem shodu v Dubossaryju V Kinšasi novi spopadi povečali reko beguncev KINŠASA — V zairski prestolnici so včeraj ponovno izbruhnili spopadi, ko so sile javnega reda začele streljati na manifestante, ki so zahtevali odstop predsednika Mobutuja. Za zdaj ni vesti, če so bili v spopadih tudi mrtvi, zato pa je humanitarna organizacija » Me-decins sans frontieres« v Bruslju poročala, naj bi od ponedeljka v spopadih v Zairu umrlo več kot 100 ljudi, nad 1.500 pa naj bi jih bilo ranjenih. V nasprotju s temi podatki uradna zairska tiskovna agencija govori o 18 mrtvih, nekateri viri pa trdijo, da naj bi bilo žrtev približno trideset. Medtem pa še naprej na tisoče beguncev - v glavnem tujcev, med katerimi so tudi, Italijani - na splavih in pod zaščito belgijskih in francoskih enot beži na drugi breg reke Kongo v Brazzaville. V sredo naj bi preko 3,5 km širokega Konga zbežalo več kot tri tisoč ljudi. Ljudje pa bežijo tudi iz drugih zairskih področij in ponoči sta v Johannesburgu pristali dve letali s po 200 begunci z zairskega rudarskega področja Šaba. Včeraj pozno zvečer je na Fiu-micinu pristalo letalo - s približno 150 italijanskimi državljani. Danes bodo v Zairu začeli tudi z evakuacijo približno 3.500 Američanov, že včeraj pa so s pomočjo francoskih in belgijskih padalcev, iz Kin-šase v Brazzaville spravili 70 Švicarjev, 20 Avstrijcev in 20 Skandinavcev, ki bodo danes z letalom Svvissair odleteli proti Ziirichu. V Kinšasi naj bi bilo zdaj po podatkih švicarskega zunanjega ministrstva še približno 250 Švicarjev; ki jih bodo še evakuirali. BUONI DEL TESORO POLIENNALI ■ BTP so 5-Ietne obveznice s koriščenjem 1. septembra 1991 in zapadlostjo 1. septembra 1996. ■ Obveznice dajejo letno. 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca d’Italia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. septembra. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Izklicna cena znaša 95,95% nominalne vrednosti. ■ Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96,00%), je maksimalna letna donosnost 13,55% bruto in 11,83% neto. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. septembrom: ob vplačilu (3. oktobra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. Ni zaračunana nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS: 11,83 %