LETO IV.
LJUBLJANA, 30. JANUARJA 1926.
STEV. 6.
NOČNINA ZA JVCOSU-VIIOČETRTLETNODINIS* CELOLETNOD1NOO/Z4-8NOZEM$TVO 1ED0DATI PO|TNINO/OOLA$I PO
cenikv/ posamezna Številka po mH • 150,
POŠT. ČEK. Kht 13.188
n
4
IB
AvbedniJtvoinvpr^a-
V-VČITELJSKI-TISKARNI/ ROKOPISI - JE • NE VRA-CAIO/ANONIMNICO-^ PlSl-SENEPRIOBČV-
& 1E1o/postnina-pia-
H XANA V COTOVINl
TELEFON ŠTEV. 906.
MMBH
Redukcija.
(Redukcija proračuna znaša 620,100.368 Din iu 5085 oseb.)
V Beogradu sestavljajo in izdelujejo te dni v finančnem odboru proračun v redakciji, ki bo predložena Narodni skupščini v pretres in glasovanje. Proračun znaša naravnost fantastično vsoto 12 in pol mil-jarde. ki jih iugoslovenski narod pod sedanjimi okoliščinami, nikakor ne bo mogel vplačati v fiskalno blagajno.
Tega se gospodje, ki vodijo krmilo naše države tudi dobro zavedajo. Zategadelj iščejo točk. Dri katerih bi bilo še mogoče proračun reducirati in znižati na vsai navidez razumljivo višino. Prva točka in sikoro edina, ki so jo pri tem upoštevali — so bili državni name' ščenci in sedaj čitamo. da je bilo reduciranih skupno 5085 oseb. in prištedenih na ta način približno štiri sto milijonov dinarjev.
Uradniško vprašanje, ki je baš v naši državi tako pereče, smo mi v našem listu že pretresali, Je to eno izmed tistih hib naše mlade države, s katero se je pečala zaman že cela vrsta ministrov specialistov. ki pa so navadn9 vprašanje. še samo bolj zapletli. Marsikateri del dedščine. ki io ie prevzela Jugoslavija od trule Avstrije, ni bil povsem intakten. Vojna psihoza, je z razkrojevalnim delom načela večino stanov, in jim v tistih prvih povojnih časih udarila svoie ob>-lježje. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je bil najbolj očuvan pred ndo uradniSki stan. ki se Je najvztrajnejše upiral tej epidemiji. Temu dejstvu Se ie v veliki meri z*a-hvaliti. da ie državni aparat v dnevih prevrata razmeroma tako brez hibno in točno posloval, izvzemši vojaškega.
Uradniški stan za to svoje veliko delo pri tvorjenju uprave nove države, ni našel prave hvaležnosti niti razumevanja za svoje težnje in želje, ki iih je imel napram svoji novi in domači delodajalki — državi. Nasprotno! Baš nesrečna uradniška para ie bila oni objekt, za katerega moledovanja in tožbe ni bilo moči najti v zemlji zaščitnika, ali vsai človeka, ki bi bil dovzeten zanje.
Ostalo pa ni samo pri tem. V uradniški stan so se pričele zanašati
manire, ki so bile naravnost v škodo njegovi notranji kvalitativni vrednosti. Uvajati se ie jel partizanski način nastavljanja uradnikov pristašev in zaupnikov posameznih partij, ki velikokrat niso odgovarjali niti kvalitativno niti efektivno sposobnosti in delazmož-nosti uradnikov pripadnikov nasprotne partije, ki so bili odstranjeni ali vsai zaposavljeni samo zbog svojega strankarskega odvojenega mišljenja. Uradniški stan so pričeli vedno bolj preplavljati nesposobni varovanci in zaščitenci režimov, ki so napravili v veliki meri iz uradniškega kadra, pribežališče strankinih agitatorjev.
Ker je na ta način kanalu preseglo število državnih nameščencev daleko potrebno število, ie povsem razumljivo, da so pričeli na vladi razmišljati o tem kako zmanjšati to silno število. Padla je beseda redukcija, ki je meso postala. Kedukcija ie bi]a izvršena. Izkazalo pa se je v najkrajšem času. da je bila samo pesek v oči narodu i,n izborno partizansko orožijc za izvajanje neupravičenih persekucij. Število uradništva se ni zmanjšalo, nego še povečalo za nove legije pro-težirancev raznih režimov, predvsem onega, ki sloni v veliki večini na delu uradniškega kadra.
Razumljivo je. da ie to postopanje zapustilo v mišljenju večine tudi pravih uradnikov sledove, in ti so pričeli obračati plašč po vetru, kakor ie pač bolje kazalo. Tako ie bila vsaj delna neodvisnost in svobodno mišljenje, ki ga ie očuval uradniški stan neokrnjenega v vojni, žrtvovan na oltar naših strankarskih razmer.
Kdo more dane« pravično oceniti škodo, ki sta jo utrpela radi tega postopanja država in njen na-stavljenec? Koliko najboljših ljudi je bilo vrženih na cesto samo zategadelj. da so napravili prostor novim. slabšim in nesposobnim, ki so napravili s svojim vstopom v državno službo, delodajalcu samo neprecenljivo škodo. Poleg tega jc morala država plačevati pokojnino še prejšnjemu nameščencu, ki ie bil odpuščen v najboljših letih. Kolik je pa zastoj vsled tega večnega izme-
njavanja uradniškega kadra pri opravljanju državnih poslov, to pa vedo najbolje vsi oni, ki imajo z njimi opraviti.
Pri sprejemanju sedanjega proračuna ie vlada sporazuma in sclja-ške demokracije zopet načela z reduciranjem in črtala vsega skupaj 5085 uradniških mest. Kako bo izvedla to redukcijo, se zaenkrat še ne ve. Gotovo pa je že danes, da pri niej ne bodo tangiranj radikali, ki so znali še pri vsaki redukciji očuvati svoje ljudi pred redukcijami. Vršile se bodo pač tako. kot še vselei in kot jih napoveduje že sedaj g. Radič s penzioniranji najboljših nacionalnih delavcev in pristašev narodnega in državnega edin-; stva. Neokrnjena pa bodo ostala preštevilna ministrstva, mesta državnih tajnikov in podtajnikov, število neštetih legij partizanskih satelitov, ki imajo samo ono pravo do državne službe, izhajajoče iz posesti katerekoli že partizanske legiti-maclle. V bistvu pa bo ostal tudi
proračun neizpremenjen. ker bo prav gotovo na drugih računih, toliko prekoračen, da bo ta previšek daleko nadkriljeval prištedene redukcije. posebno če pomislimo, da pripravljajo zopet volitve, ki stanejo v naši državi ne male milijone.
Redukcija je v naši državi krvavo potrebna. Toda redukcija pri glavi in od zgoraj navzdol. Uspeh te redukcije bi bil pri tovrstnem izvajanju slonečem na zdravih in pravili temeljih pravičnosti in enakopravnosti ter upoštevajočem delo W znanje, povsem drugačen, kakor pa bo ta. ki ga bo dosegel sedanji režim, ako ga bo sploh še zmožen iz-vati. Tega načina redukcije oa se-danii vlastodržci ne bodo mogli nikdar izvršiti, ker so že veliko predaleč zagaziti s svojo nemarnostjo. Ostal bo prihranjen zdravim silam naroda, k! ga bodo izvršile ooleg vseh drugih perečih vprašan] tako, da bo to državi in naciji v korist in spošno dobro.	A.	V.
Ob 50 letnici „Edinosti“.
(Primorska pisma.)
V.
Zakasnil sem se s pismom. Imel sem opraviti z našimi prijatelji črnosrajčniki, ki so mi hoteli za čas izbiti iz rok pero.
Usoda naša se vrti vedno bolj k popolni nivelizaciji celega našega naroda. Stanovi izginjajo in od dne do dne postajamo bolj in bolj amorfna brezpravna raia. Motijo pa se oni, ki hočejo v rifis zadušiti gias pokojnih, ki spe sewčf nemirni za&tifi sen pod zasužnjeno gnido.
Tema in noč ie vsenaokoli. En §am utrinek ie švignil preko meja, ki ie za hip vzradostil v tugi poje-klenela lica naših trpinov.
Bila ie 50-letnica »Edinosti«. Odjeknila ie ta obletnica preko vse naše zgnavljene in zbičane grude ter je utrdila v nas ljubezen do nje.
Z barbari nas psujejo in kulturo nam nosijo. Mi pa sejemo že petdeset let našo besedo po vsei tej zem-lii. ki je danes kakor ©na sama bolečin prepolna krvava rana.
In to besedo nam jemljejo. Se-dai po petih desetletjih boja za osvobojenie _ izpod jarma razpadajoče Avstrije, ki jo,, je zamenjala v tiranstvu nenadkriljiva dežela fa-
šistovsklh band. Avstrija nas ie zatirala. Italija pa nas ubija.
Pleni in razbija nam strode. izganja stavce in urednike, tako da s prestopom v prostore »Edinosti« tvega človek svoje življenje. Vse pa v poveličanje svoje in svojih volčjih sinov.
Strašni so udarci, ki so že padali po »Edinosti«. Ta ni omahnila niti za hip. Ostala ie na mrtvi straži v najtežjih časih m dokazala, da je vredna zaupanja in'vere nacionalistov to in onstran meiia. ki vidijo v njei svetilnik za čas. ko bodo udarili tia kamor jim srce in dolžnost velevata.
Na kraških skalah stoji aša »Edinost«. Kamnarji, ki so ii klesali temelje, so postavili to tako trdno, da je ni sile črnih peklenskih hord. ki .bi jih zamogla samo za spoznanje premakniti.
»Edinost« ie danes že delo rodov. Zaman so napori .zdegenerira-nega paralitičnega voditelja sedanjega italijanskega naroda sužnjev, da bi s svojimi tresočimi rokami izbrisal, iz osvobojenih pokrajin to pre-čudežno ime. ki je šlo vseh težkih petdeset let romanja našega naro-
Vsebina „Orjune“ štev, 5;
Redukcija. — Ob 50-letnici »Edinosti«. — T. P. D. in vojni obvezniki. — Ptujska sramota, — Prekoračimo Karavanke. — Nazai na pravo pot. — Dopisi. — Tužni glasi. — Po-kret. — Službene objave. — Kronika. — Zrna. — Listek: Mi in Italijani v avstrijskih taboriščih. — Prosveti: Vladimir Levstik. — Zabavi: Fašist Roberti.
da preko vseli viharjev in nevarnosti, pred njim. kakor Bog pred Izra“ elei.
»Edinost« ie bila v Trstu, ko je še Velika Italija omagovala pod posledicami katastrofalne zmage pri Visu. Ostala pa bo še tudi neokrnjena tedaj, ko bo pripovedovala o se-* danjih divjanjih požigalcev in morilcev v Julijski Benečiji samo še za strah in grozo, jugosl o venska majka razposajeni deci.
Kije je še ta dan ne vemo! Da daleč ni, to pa slutimo. Dotlei pa z »Edinostjo« ramo ob rami
...Hranit čemo tiče ždraloviče, naše pleme izginuti neče...
Janez Trpin.
Ptujska sramota.
Kdo širom Slovenije ne pozna bojev, ki so iih bojevali ptujski Slovenci za svoi obstoj? Komu niso znana vsa nasilstva. ki so jih nad mirnimi Slovenci uganjali ptujski nemškutarji, pod vodstvom ranega-ta Orniga. Kdo se ne spominja naj-ostudnejšega političnega boia ptujske nemškutarske mafije napram Slovencem? Kdo je že pozab!! nepozabne seDtemberske dni leta 1908. ko ie ta druhal, kot tolpa steklih psov napadala na tolovajski način mirne Slovence, metala nanje gnila jajca in kamenje, bila z bikovkami in palicami po njihovih ramah in glavah slovenskih žen in deklet ter pobila na tla zavednega okoličana,
Stara tovarna nogavic in pletenin.
Ustanovljena leta 1888
N.FRANZL & sinovi
fHfm30VW
Lastnik: FELIKS FRANZL LJUBLJANA, Privoz 10
PoStni predal 44	Telefon	št.	425
LISTEK.
DR. I. L.:
Mi in Italijani v avstrijskih taboriščih.
(Konec.)
napravil T’i'ckemZ' ksi ie “. ze,11|iC * *"«
za take stvari nuna s.misia __ cj podloži kamen ali opeko in 5eipi-Dolce far niente. Toda, ko je bila uta gotova — glej Italijan sedi v hf trdi- da je »komuna«. Z. pride cphf»r°!L kot gospodar prostor za
premakne*3? ItaIijan sed> in se ne Sde med n« y svoii hudomušnosti
El&TE p ™
Italijan ni razumel prezirala J? *a Je zasluzil, kajti tudi 0n bi si bil lahko napravil uto, pa je bil prelen. To so prav čudni pojavi. jaz sem si v grmovju napravil klop. da sem sedel na nji, kajti nič ti ne postane bolj zoperno kakor ljudje, če sc jih ne moreš znebiti. Pridem zopet na svojo klop glej. Italijan sedi. I rosini za piostor. Nc, »s* 0 com line«. Jaz dokazujem, da ie moja
last in da nečem družbe. Drugo jutro ie ležal na klopi velik smrdljiv znak italijanske kolegijalnosti. Morda ie ta njihov komunizem, ki ne razlikuje moje od tvojega kriv, da pri nas niso na dobrem glasu gledg osebne svfliine.
Povdarjati moram, da smo imeli opraviti z onim delom naših južnih sosedov, ki so morda najslabši del tega naroda. V čemer se mi morda najbolj razlikujemo od njih. ie naša ljubezen do prirode, ki ie njim popolnoma tuja. Ako človek živi v takih krajih, zaprt od sveta, ga razveseli vsaka bilka, vsaka cvetka, vsako drevesce. V taboru ie bilo nekai grmov in drevesc, ki so kmalu popolnoma izginili. Spomnil sem Se takrat na naše kraške gozde Po dvorišču ie rastlo par jablan! Predno ie mogel sad dobiti vsaj obliko lešnika, so planili na nje. klatili s koli in pri tem lomili mlado veje. Nisem se mogel vzdržati in sem rekel, da je to italijanska kul-iK<?° bi m°Kel storiti kaj huj-turo i,0r].razžaliti italijansko kul-
so me že dolgo na
piki. Nastalo Je natezanje na dvorišču, potem smo odšli v barako. Jaz sem trdil, da je tako uničeval je mladih dreves barbarstvo.
Na italijanski strani ie nastal krik. Jugosloveni smo se postavili v svo* jem oddelku skupaj. Bili smo kakor dve armadi. Dalmatinci so že grabili za orožje. »Voi siete barbari« je vpil O or in — takrat pa zagrmi naš Vladimir Levstik »E voi siete porchi«. Trenutno se je zdelo, da bomo planili drug na drugega. V baraki ie bil že mrak. K sreči je prišel wachmeister in smo se za enkrat pomirili. Po večerji smo šli molče spat. Vrelo je na obeh straneh. Bilo ie vse pripravljeno za boj. Ena sama beseda bi bila mogla provzročiti grozen pokoli v terni in naši Dalmatinci so se nanj pripravili s koli. K sreči ni nihče izzival — slišalo se je. kako se težko dvigajo prsi. kako polovica barake zadržuje dih. kako se vsak premaguje. da bi ne sprožil puščice, ki bi provzročila grozno nesrečo. Tako smo srečno prespali to kritično noč. Drugi dan so se duhovi pomirili in tudi jablane na dvorišču so imele mir.
Bilo je med njimi mnogo inteligentnih ljudi, učiteljev, profesorjev itd., marsikateri iz nas bi bil rad porabil to priliko, da bi se bil pobli-že seznanil z italijanskim jezikom in literaturo — a ni bilo mogoče.
čutili smo vedno, da nas gledajo s preziranjem, ki je bilo samo dokaz njihove domišljavosti. Ne enkrat smo morali strmeti nad niih ignoranco. ko ie n. pr. eden i« njih vprašal, ali je za Gorico še kakšna gora — ali pa n pr. ali je »Moravia« na Češkem. Sploh smo sklepali le malo prijateljskih zvez: čutili smo, da smo si nasprotniki, saj se ie odločala usoda Gorice, Istre. Trsta in Dalmacije ... Seveda so verjeli v svojo zmago. Nekoč mi ie rekel neki trgovec da bo njegov najsrečnejši dan, ko bo vkorakala italijanska vojska v Trst. Imel pa je sina v italijanski armadi in mu je pisal, naj pazi, da ostane v Milanu, da ne pride na fronto. Jaz sem mu rekel, da mi mislimo drugače; da bi bil zame najsrečnejši dan. ko' bi vkorakala jugoslovenska vojska v Trst in bi imel sina v tei vojski, bi mu pisal: sine, pojdi na fronto in glej, da mi prideš v Trst, če ne, se mi ne vračaj domov.
Usoda je hotela, da sem ostal z njimi skupaj do maja 1916. in sem celo skupaj z njimi odšel k vojakom na Dunaj in celo na fronti smo bili skupai in smo prenašali križe in težave vojaškega življenja, šele ko so me odnesli iz bitke, sem se jih
rešil. — Ostali smo si ves čas tuji, tiho nasprotni.
Ko sem po prevratu leta 1918. čakal v Pragi nadaljnih dogodkov, je prišel iz Istre neki profesor, kot odposlanec narodnega sveta in me prosil, da bi ga seznanil z važnimi češkimi osebnostmi, da bi jih opozoril. kako so prišli Italijani v Istro in kai tam delajo. Šla sva in govorila z mnogimi — toda Čehi so imeli sami s seboj mnogo dela in niso utegnili protestirati. In zdelo se mi je. da se tisti del naše domovine izpreminja v kak internacijski tabor in ko so zavihrale po Ljubljani črne zastave, sem razumel bolest naše zemlje, kajti vem. kai se pravi biti skupaj z njimi.
Nisem hotel s temi spomini sramotiti naroda, dasi vem. da se oni kot kulturni narod ne sramujejo o nas Pisati mnogo bolj ponižujoče. Vem. da so povsod dobri in slabi ljudje, in da so povsod častne izjeme. Končujem z besedami, Ako je to. kar oni delajo z našim narodom, kultura, potem smo mi ponosni na svoje barbarstvo, kajti to je tista sila. ki ie še mlada in krepka in zdrava, in nas bo le veselilo, ako se bo mogel narod, zvest svoji naravni kulturi, še dolgo braniti kulture. ki ni do njegovem srcu.
starega Brenčiča in ukradla, kakor krade lo tatovi, med drugim tudi dr. Žerjavov klobuk.
Ptujske nemškutarske propalice so izdajale v Ptuju v slovenskem jeziku pisan list. ki se ie posebno odlikoval pod vodstvom renegata Drevenška in njega vrednega de-fravdanta Linharta — list »Štajerc«, ki ie bljuval iz svojega žrela žveplo in oceni na naše narodne svetinje. Vzdrževali oa so ta Ust. ki smo ga imenovali »ptujsko glftno kroto«, tukajšnji nemškutarski trgovci.
Pričakovali smo no osvobojencu, da bo narod pomedel za vedno s lemi ljudmi in da se bodo predvsem naši slovenski trsrovci potrudili v tetn boju.
Opažamo na žalost, da temu ni tako. Pred kratkim so dalj tukajšnji slovenski trgovci na iniciativo uslužbenca Avgusta Kraigherja po budo. da se priredi dne 6. februarja skupno z nemškimi trgovci »Trgovski ples«. Izvolili so sledeče častno predsedstvo: Artenjak (Nemec!). Kraker- (Nemec). Paul Pi-riich (Nemec!!) in Lenart (Slovenec); v odboru pa so: menjajoči se Dostal (Slovenec). Avg. Kraigher (Slovenec), Vaupotič (Slovenec). Kostanjevec (Slovenec), Mach&ika
(Nemec!), Hoinig (Nemec!). Tog-nio (Nemec), Nedo"- (Nemec 1), Schoschteritsch ml. (Nemec!) in ne-kai nameščencev. S tein dejstvom se ie večina ptujskih slovenskih trgovcev osramotila ne le pred vsem poštenim in zavednim slovenskim. temveč med vsem jugoslo-venskim svetom.
Dolžnost naša je bila. da smo opozorili pravočasno našo Javnost na ta škandal. Predvsem pa naše vrle zavedne okoličane, ker so slovenski trgovci sami zavrgli geslo: »Svoji k svojim« In ker se tl razlikujejo po niih delu sodeč od svojih nemških kolegov samo po nepopačenih imenih. Duševno vs. so se pobratili itak z niimi. tako da bo v ranih urah oo plesu, vsekakor užitek za gledalce prizor, ko si bodo ti naj“ novejši bratci napivali s »Heil und Sieg« ter »Živio«. Uverjeni oa Sfio le, da bodo slednji klici primerno ponižni, če jih bo sploh čuti.
Pričakujemo, da se nobeden zavednih Ptujčanov ne udeleži te prireditve. katero smatramo za znak degeneracije ali Da popolne ohromelosti narodnega ponosa
V sled tega bomo tudi vestno poročali. kdo se ie veselice udeleži! in morda še kaj druzega.
T. P. D. in vojni obvezniki.
O postopanju T. P. D. napram iu-goslovensklm življu priča še sledeče žalostno dejstvo:
Znano je, da so dobili za časa avstrijske vlade pri T. P. D. vojni obvezniki pri odhodu k vojakom za čas vojaške službe vedno dopust in po končani vojaški službi zopet delo.
Danes, ko obstoji Jugoslavija, so taki ljudje pri T. P. D. kot nalašč mnogo na slabšem, da oni, ki so oženjeni so naravnost nesrečni, kajti tuja T. P. D, jih kot Jugoslovene po dovršeni vojaški službi ne sprejme več v delo, če ravno sprejema med tem novince v delo. —
Zadnje dni je vrgla T. P. D. na novo enega svojih najboljših in zaslužnih delavcev, po imenu Mušeriin, na cesto, ker je ta zaveden naš dr-žavljau, t. J. orjunaš____
Ali ne dela tuja T. P. D. v naši državi poljubno vse kar hoče? Kdo še ne spregleda zadržanja T. P. D.? Odkod ta navidezno nepremagljiva moč?
Ali vlada in naši številni zlasti klerikalni poslanci, kateri stanejo Slovenijo neznosne davke, res ne čutijo svoje narodne dolžnosti, da bi odstranili enkrat brezobzirno največje od tujca naperjeno zlo, proti naši mladi državi, ki mrzi hote In namenoma naše mlade državljane,
j našo vojsko In državo. Kdo ne razumeva teh brezvestnih židovskih namer?
Pozivamo posamezne občine in stranke v Sloveniji, da nastopijo skupno takoj brezobzirno pri vladi radi delovana T. P. D. 1. Ker ta po sprejemu mladih zdravih ljudi iz raznih občin po 30 do 40 letih trdega in nevarnega dela, bolane in pohabljene v najhujši zimi trdosrčno na cesto meče in iste revnim občinam kot občinske siromake naprtuje, sama pa vsako leto približno 39 mlljo-nov čistega dobička iz žuljavih rok stradajočega slovenskega delavstva v svoj žep vtakne. — 2. Ker ne sprejema delavcev po dosluženi vojaški službi nazaj v delo, kakor je bilo to za časa Avstrije običajno. 3. Ker šikanira in zatira sploh vse kar čuti in se zaveda svoje jugoslovenske narodnosti.
4. Da se one, ki T. P. D. ščitijo in podpirajo, detajlno razkrinka, zlasti one, ki so pri in z pomočjo T. P. D. na račun drugih obogateli. In iste pokliče na odgovor, kako In od kod njih ; imetje in blagostanje. —	!
One trpine, ki so utrpeli krivico pri T. P. D. ali podobno, pozivamo, da pridejo z resničnimi podatki, katere bomo v doglednem času nujno potrebovali. Ker, kar ni pravično, nima obstanka!
»O R J U N Ac
čita. Znano te, da je dr. Stojadino vič doživel popolen neuspeh v Parizu, kamor je šel sanirat naše medvojne dolgove. Koliko fe Drl tem kriva njegova nesposobnost in nepripravljenost. o tem bo mogoče soditi šele do njegovem povratku, ko bo podal ekspoze o svojem delu. (Seveda, če ne bo posnemal g. zunanjega ministra, ki principielno ne daje ekspozeiev in o vseh svojih delih in nedelih vneto in trdovratno molči).
Znano Pa le tudi. da ie tisk nam drage in-posebno še baš radikalnim veljakom tako simpatične Francije zelo nekvalificirano napadal ob prihodu g. Stojadinoviča našo državo. Pričakovali smo odločne reakcije od strani našega tiska na ta dobro premišljeni napad, k! so ga povzročili vzhodni vetrovi. V pričakovanju smo se varali. Tisk fe padel le po Stojadinoviču (sicer upravičeno), popolnoma na ie zamolčan odgovor francoskemu časopisju, ki nam očita, da ne maramo plačevati vojnih dolgov.
Ljubimo in spoštujemo vitežki francoski narod, vendar navzlic temu ne dopuščamo, da bi se nas sramotilo na tak način, kot se je to ob omenjenem slučaju zgodilo. Fran-cozje so bili prvi bankirji sveta in kot taki dobro vedo, kako redno smo doslej Jugosloveni poravnavali naše obveznosti. S svojim bistrim Kalsklm razumom so br-ezdvcvmno
S
te6.
lahko precenili težki ooložaj v katerem se ie nahajala naša domovina po osvobojenju. Po tem precenjeniu so zamogll spoznati, da do zadnjih časov ni mogla poravnavati svoj: h obveznosti, kakor bi sicer želela.
Jedva pa se le bila vsaj de oma restavrirala. že je bila na mestu in odrajtovala svode obveznosti točno In pravilno. Včasih morda še celo preveč! Posebno tedaj, kadar ie bilo potreba plačevati nabave, ki so se vršile potom posredovanja nadebudnega deteta našega oremijera* Enako bi Jugoslavija, brez dvoma do zadnjega, poravnala tudi dolgove iz svetovne vojne; tudi brez napadov francoskega časopisja. Strah pred eventuelnimi posledicami vzhodnega pakta zaenkrat tudi še ni tako utemeljen, da bi se na njegov račun morala Franclja že sedaj odpovedovati dolgovom v Jugoslaviji po ruskem vzorcu, ki ravno te dni zapira kar v stotinah komunistične rovarje.
Sicer oa smo Jugosloveni že do-vollkrat morali tudi za ceno svole krvi ooravnati naše obveznosti napram prijateljskim in nam naklon'e-nlm državam. Da bi bila cena naše krvi manjša od suhega z’ata »Francoske banke«, tega ne more trdSti i na.iboli oduševlieni mamonist In oboževalec zlatega teleta, ki fe vsaj slišal samn zvoniti o trpljenu in mukah našega naroda pred Uiedj-nleuiem.	Janez Troln.
i rodnjake v močne falange in z njimi na Podlagi socialne pravičnosti upravlja in vlada nad svojimi ustanovami.	 c__
Proda se več letnikov
»ljubljanskega Zvona44.
Ugodno!
I
!
Škodoželjnost.
Jugoslovensika Škodoželjnost bo prišla gotovo tudi prej ali slej v pregovor. Osobito pa še ona. ki Izvira iz strankarskih ozirov.
Naše stališče napram razkošno izvedenem potovanju g. finančnega ministra Stojadinoviča smo že po-daH. Obsoditi in ožigosali smo njegovo razsipanje z državnimi novci,
kot je bilo primemo. Tako, da nam ne more nihče oCltatl. kakih simpatij zanj. ali pa celo za radikale.
Naše strankarsko časopisje vseh barv in načel je namreč prineslo te dni poročilo o uspehih romanja g. finančnega ministra v Pariz, ki pa so bila sestavljena tako zlobno, da je človeka v resnici sram, ko to
Nazaj na pravo pot!
(K volitvam v humanitarni in bolniški fond D:rekclje državnih železnic v Ljubljani.)
Pred boljševiškim prevratom je pokazala ruska inteligenca toliko svojih in splošno slovanskih slabosti v razdvajanju med seboj in nacionalno čuteč:m narodom, ter v popuščanju napram raznim razvratnim elementom, da so skoro brez vsakega napora boljševiki prevzeli vlado v svoje roke. — Prvo korenito delo novo pečenih vlaistodrž-cev ie bilo, neusmiljenjo streljanje in pobijanje ravno te zares nič drugega vredne inteligence, ki se je tedaj skrivala in begala na vse strani prqd zloglasno črezvičalko. Danes tavajo v velikem številu ti vsega pomilovanja vredni ruski inteligenti kakor brezdomovinci po celem svetu In premišljujejo svoje napake, s katerimi so si sami nakopali neizmernega gorja, pahnili matuško Rusijo na rob propada ter splošnim interesom slovanstva ogromno oškodovali.
Volitve v oblastni upravni odbor humanitarnega in bolniškega fonda Direkcije državnih železnic v Ljubljani so pokazale prav slične znake Pri naši inteligenci na železnici. Ne samo. da so bili po krivdi nacionalnih organov pri Direkciji izvoljeni samo inernacionalno-ko-
munlstiSni skupš&lnarii za Klavno
skupščino tega fonda, temuč tudi med od direkcije Imenovanimi skup-ščinarji ni moglo priti do sporazuma i« so vodili 24. t. m pri glavni skupščini na dve listi. To vse radi dveh gospodov D. in O., ker bojujeta boj z mlini na veter, radi ma-
lenkostnih osebnih kapričic. drugi pa brez razmišljanja drve eni za tem. drugi, za drugim.
Gospoda tako n:karl Ker s tem ubijata skupni cilj nacionalizma in to tistega nacionalizma, kateremu se imata zahvaliti za svoie društvene in službene položaje. Umevno nam je. da se borba lahko vodi na razne načine. Enkrat z bolj. drugič z manj posrečeno taktiko za zastavljene cilje. — Neumevna nam pa ostaja borba za cilj, katerega se s čudno taktiko že vnaprej izpusti h rok in popolnoma onemogoči. — Ce pojde tako naprej, se bo god;lo naši inteligenci še prav gotovo slično. kakor se godi danes ubogi po celi zemlji razteoenl ruski inteli-’ genci. ki je v svoji zaslepljeni, egoistični medsebojni borbi, vsled nastalega brezmooja, zapustila nacionalizem, ki združuje svoje sona-
(Koroška pisma.)
V.
Strah Nemcev, — Zveze med svobodnimi in neodrešsn;mi. — Karavanski predor pot Jugosiovenov na
sever!
Oglasil se nisem že dalje časa. Zapadel ie sneg in zima nas je potisnila za peč. Pooktofoersko razpoloženje se je deloma pomirilo. Nem-čurji gledajo sedaj z malo večjim pogumom na zasnežene grebene Karavank, teh strašnih mejnikov, ki so bili leta 1920. tudi mnogo pripomogli k našemu sedanjemu obupnemu položaju. Zavest, da ie elo-boki sneg na Karavankah najboljše varstvo pred morebitnimi presenečenji z one strani, jih ie nekoliko pomirila. Tako, da sedaj nekateri zopet tostran Drave Donosnejše Rrledajo okoli sebe. Dru#i pa so Se vedno previdni, ker vedo. da ni daleč čas. ko bo skopnel sneg in da se io združitev z materjo Germa-niio odstavila za čas z dnevnega reda.
Koroški Slovenci so se v zadnjih zarije^ pretežkih časih prav hne-nitno držali proti vsem navalom svojih tiranov. Sedai se jim obetajo vsaj na videz boljši časi. v katere mi, ki živimo na tem slovenskem kosu zemlje, gorja in trpljenja prav nič ne verujemo. Nastopili pa bodo, če smemo verovati v resnici vanje, samo zbog res odločnega nastopa našega ljudstva, ki je začudenim Nemcem pokazalo že v par slučaih, da so minuli plebiscitni časi. ko nas je lahko vsakdo pretepaval in pobijal, kakor ga ie bila pač volja.
Sredstvo, ki ga ie propagirala Orjuna, ie kot je videti, zaleglo dobro in da ie najuspešnejša narodna odbrana pojačanje narodne ofenzive in jačine narodne ekspanzivnostt Zato pa ie potreba Pomoči tudi z one strani Karavank, kjer nam boste na»bo'je pomagali s tem. da iih prekoračite in da nas obiščete v naših bolih in jadih. Nihče ne more
Velik	a maškerada 0 pod geslom	»rjune
„K»	1EČKA OH<	snr
se vrši na pustni torek, 16. februarja, v areni »Narodnega doma44 ob 20. uri.
Prosveta.
ORJUNAŠKI PISCI:
Vladimir Levstik.
(O priliki štiridesetletnice.)
I.
Jugoslovenska nacionalno revolucionarna omladina Slovenije je pred vojno prešla od nejasnih teženj in neurejenih ciljev, do urejenega, izdelanega in realnega programa, ki ga jc Izjavila že leta 1910. ko je Milan Plut osnoval dnevnik »Jutro«. Tedaj sc ie omladina zavedala sefoe in svojega cilja; vedela je. da ni dovolj, zrušiti Avstrijo, temveč, da le poleg negativnega dela treba še v večji meri pozitivnega in konstruktivnega. ki naj na razvalinah Avstrije zgradi jugoslovensko državo, ki bo moderno urejena in v kateri bo prišla do izraza nacionalna kultura. Zato se je omladina okremla in si trajno prizadevala prodreti v najširše narodne sloje, v zadnjo najbolj siromašno kočo. da tudi tam postavi solidni temelj 'svojim idejam Maso je bilo treba pridobil proti Avstriji in moralo se jo ie pripraviti do tega, da postane
vredna svobode. Tam pa. kjer je težnja do svobode zamrla, jo .ie bilo treba obuditi znova. Isti cilj pa sta imela tedaj omladinsfki tislk In leposlovna knjiga. \Dnevniki so bili najprimernejše propagandno sred-j stvo. Zato so se rodili »Jutro«, »Dan«, »Glas Juga« in »Preporod«. Pisali so tako lasno, da iih ie lahko razumel vsak. kdor ie le hotel; določnejše in jasnejše pisati niso mogli, ker se je že pojavil cenzor, detektiv in denuncijant. katerih ie bilo v onih časih več kot dovolj. Kar pa'; ni smelo v politični članek, in kar ni smela javna propaganda, to je zmogla leposlovna knjiga ki za Avstrijo ni izgledala tako nevarna, kot je bila v resnici. Literatura je imela vsled tega gotovo tendenco: izražala se je v simbolih In parabolah. Hladni razum ie moral ustaviti razmah fantazije in govoriti tako, da je bilo ustreženo cenzuri in da ni zgrešilo svojega cilja. Kajti cenzura5 je posvetila svojo pažnjo tudi leposlovni knjigi. Cankar ie pisal svoje »Podobe iz sanj« (okrog l. 1917.) pod nadzorstvom, Zupančič se je izražal abstraktno. Lah je moral skrivati svoie zapiske in tudi Levstik je moral paziti kaii piše.
Tendenco, kakor tudi opreznost tedanje literature so priznavali p^ci I
one dobe tudi sami: Cankar v pred" govoru svojih »Podob iz sanj« iti Levstik v predgovoru druge izdaje »Gadjega gnezda«. Posebno ie oči-vidina tendenca v neki daljši Levstikovi povesti v »Jutru« 1910 (št. 78.—97.) pod naslovom »so vrstili se divji psalmi«, ki le bila kasneje natisnjena v posebni knjižici (z naslovom »Svoboda« — Lj. 1910). O vsebini te knjige bom govoril pozneje. a za dokaz, da se ie resno mislilo na tendenco je dovolj če vem*?, da se ie omenjena knjiga razpečala v mnogo tisoč izvodih po celi Sloveniji.
Po vsem tem se nam stavlja vprašanie, dali se sme tendenciozna književnost šteti med leposlovno književnost in umetnost. Tendenca je zavedno delo, delo hladnega razuma; o onem pa, brez česar ni umetnosti, o kaki tendenci ne moremo govoriti, j Neumetniška je samo prisiljena tendenca; ono pa. kar izvira iz srca In duše pravzaprav tendenca niti ni Ideja svobode in nacionalizma predvojne omladine oa ie bila tako globoka, da se mnogi niso ustrašili zanjo trpeti in celo umreti. S tem ie stavljeno vprašanje rešeno in hotel sem le opozoriti na vez, med politični gibo-ni^m predvojne doJe in tedanjo
turo. Eno in drugo ie imelo isti cilj in zato šlo vzporedno.
Najznamenitejši literat, predstavnik revolucionarne omladine je poleg Juša Kozaka — Vladimir Levstik.*
Rodil se ie pred štiridesetimi leti. 19. januarja 1886, v Št. ‘Vidu nad
* O njem se je pisalo zelo malo; razen „ neke biografske notice v »Slovencu« 1. 1908.. str. 30.. par ocen njegovih del v »Zvonu«, »Slovanu« in »Dom in svetu« in nekoliko besedi v praški reviji »Slovanski Prehled« (XII. 1910.. str. 335.) v članku Dr. Kidriča »Slovinska literatura« r. 1909. hi v »Savremeni-ku« 1. 1910. od Zofke Kvedrove, ničesar. Za točno biografijo to niti od daleč ne zadostuje. Do materija-la iz vojne dobe (policijski sodni in vojaški protokoli) le danes težko priti, ker vse niti ni ohranjeno. Najvažnejši materijal, do katerega sem mogel priti, ie sledeč: predgovor k
2. Izdaji »Gadjega gnezda«, nekaj v »Zvonu« 1907. objavljenih člankov iz Pariza. Literarno pismo v »Slovanu« 1908., polemičen članek v »Jutru« 1910. (štev, 259). članek
VI.	L. o slov. literaturi v »Zvonu« 1919.. In par neznatnih beležk.
P. B.
Mozirjem na Štajerskem. Študiral je v Celju (od 1896.), Mariboru, nato zopet v Celju in končno v Ljubljani. Kake utise mu ie ostavila gimnazija se vidi najboljše v »Višnjevi repatici« (1922.) in v »Rdečem volku« (»Zvon« 1924.), kjer se nahaja nekaj posebno interesantnih, satiričnih beležk, na račun klasičnih profesorjev. Nek študent, iz njego-. ve »Višnjeve repatice«, napravi samomor in se v pismu, v katerem so poslavlja od tega sveta, podpiše; Drejče Rovan, žrtev humanistične izobrazbe. V svojih nistnih pa. ki jih piše iz Pariza, priobčenih v »Zvonu« 1907. (str. 202.) pravi dobesedno: Učna metoda v naših šolali, ki se tako striktno varuje praktičnih vaj v govoru in faktične uporabe jezika. mi je žalibog tako temeljito pokvarila prejšnje veselje za lep« p.rški jezik, da sem ga svoi čas. ki se ga nerad spominjam, vedno vestno zanemarjal...
V »Zvonu« in »Slovanu« ie pri-* čel sodelovati že od 1. 1903. Prva njegova dela so pesmi — balade in soneti — močni v izrazu in lepi. Pozneje se manj bavi s pesmijo in piše rajši krajša prozaična dela. dokler ne p ide končno do izraza v lepi prozi. Za Gaberščka v Gorici prevaja Gorkega »'lomaža Goidje-ljeva
med Vami dovelj ceniti pomena takih obiskov, ki dvignejo v našem Korošcu neizmerno njegov od-poi, ker občuti do teh obiskih, da Je res nasilno začasno odtrgan del silne celote za Karavankami.
Prilik za tovrstne nad vse koristne obiske ie vec. kako- dovelj. posebno pa še do »postavitvi nove turistične konvencije. Sai so posebno Nemci oni. ki znajo tovrstne konveneje izborno izrabljati za svoje prekomejno delo. O tem vedo zlasti mnogo Italijani v Poadiž-ju. čemu bi potem mi ne uporabljali njihovega preizkušenega orož-
ja?	•	• Ir
Karavanke so v resnici visoke, a ovire so zato. da se Jih premaga.
Sicer pa je komodnejšim turistom na razpolago tudi karavanški predor. Časi so se izpremenlli. Njegova naloga ie b:la pod Avstrijo, da j® bil odtok za nemško mark proti Jadranu, sedaj pa moramo Jugoslove-ni preko njega prodirati na sever, da očuvamo pred tujci narodno posest in da najdemo z njimi, ki danes še ne vedo kod in kam, pravih in tesnih stikov.
Zatorej Jugosloveni na noge m preko Karavank, čim bolj-se zvežemo med seboj s prijateljskimi vezmi in poznanstvi tem večia ie gotovost. da bomo orele našli naše steze in požgali trnje, ki nam in Vam zabranjuie pohod na Gospo-sveto.	Rob	Koroški.
Tuini glasi,
Priključitveno gibanje še daleko ni povsem prenehalo, kakor bi radi dopovedali pretkani Nemci jugoslo-venskim in drugim diplomatom. Istina ie samo ta. da delajo sedaj boli na globoko m boli tiho. ker ho-hočeio lepega dne postaviti svet pred svršeno dejstvo. Vrše se že medsebojni dogovori o načinu naj-tišjp, in naiožije združive obeh držav v bodočo Veliko Nemčijo. Vodijo iih najvišji krogi. Za Avstrijce dr. Dinghofer, predsednik avstrijskega parlamenta, ki si je postavil za življenjski čili doseči priključitev. Za to priključitev so. kot trdijo Nemci, tudi Italijani, ki hočejo s teni prisiliti Jugoslovene. da bi se boli na nje uprli
Zbog tega tihega gibanja tudi ono navido/, uslužno postopanje s koroškimi Slovenci, ki jih hočejo Nemci še enkrat prevariti za sobica svobodnega luč. Bližamo se neizbežno mogočnemu trenutku, ki mora nafti pripravljene Vas za Karavankami. Posebno na še OrjunaŠe, od katerih baš vsled nemške reklame in njihovega vsem zasužnjenim Korošcem dobro poznanega dela, danes vsi tu največ pričakujejo.
Hvaležnost Italijanov. Fašisti ustanavljajo tudi v inozemstvu faši-je. v katerih predvsem skrbe za to. da ohranjajo člane pred eventuelno asimilacij z avtohtonim narodom. Seveda Imajo fašije tudi v Ameriki,
kjer uživa lepo število makaronar-jev dobrine Sama. Ti fašiji se pečajo predvsem s kontrolo Italijanov, ki prestopijo v ameriško državi:an-stvo. Gorje potem tem optantom, če potujejo v Italijo. Šikanira in per-sekuirira jih vse od vstopa v sveto kraljevino Velikega kralja pa do izstopa iz tega Danteevcga pekla. Vse na samo zategadelj, ker so opti-rali za Uso. ki ie v svoji dobročut-nosti tako znatno črtala dolg nacije pesnikov in herojev. Usa ie že ponovno protestirala proti temu postopanju.
Zaleglo na ni nič! Bo že potreba malo nategniti uzde. ki jih je nadel duce Uzorpatore italijanskemu narodu z garancijami za redno odplačevanje dolga Uniji.
Italijanski fašisti so menda za okrepljenie prijateljskih odnošaiev z Jugoslavijo poslali prebujenim Madžarom 40 zabojev orožja in munici-je. K sreči ie dunajska policija ustavila ta transport, o katerem se sedaj mnogo komentira. Kot je razvidno zopet iz tega slučaja, je danes navzlic vsem paktom iti pogodbam padifistom vseh narodov še vedno tako, kakor Danijelu v levji kletki.
Samo gospon Momčilo Ninč>č molči in vsega tega ne občuti, ker ga ,1e že zdavnai oslepil sijai »šestega« roglja savojske zvezde.
se Istega udeležili bodisi od začetka, bodisi po gledališki predstavi sledeči Slovenci: zobotehnik Reich s svojo nemško ženo. železniški inženir Novak s svojo nemško ženo, trgovec Anton Vaupotič s svojo nemško? ženo, železniški inženir Ozvald. trgovec Alojzij Brenčič in ponovno več oficirjev. Nadalje ste bili učiteljica Majer od sreskega poglavarstva, ki radi bolezni ne more poučevati in učiteljica Jurman od Sv. Vida. — Navzoče ie bil seveda tudi uradnik Ljubljanske kreditne banke.Jurin, kar je za nekdanjega »Turnerja« pač umljivo. Nerazumljivo je le za Kreditno banko, da kljub vsemu še vedno drži takega uradnika.
Orjuna Gradac. Dne 10. t. m. se ie vršil v društveni sobi občni zbor Orjune Gradac. Kot delegata Oblastnega odbora sta se udeležila zbora br. veliki čelnik M. Kranjec in br. Prosenc.
Predsednik br. Mazele Julij ml. je otvoril občni zbor. se zahvalil članom za lepo udeležbo in pozdravil brata delegata ter vse navzoče člane. V kratkem govoru ie očrtal delovanje organizacije v prošeni letu. Zahvalil se ie vsem onim, ki so pokazali kakršnokoli naklonjenost mladi organizaciji. Konstat'ral pa ie tudi žalostno dejstvo, da je belokranjska inteligenca preveč nacionalna samo ob priliki kake za-
bave i« ori čaši vina drugače pa je sicer vse preje kot nacionalna. Za bratom predsednikom ie sestra Milena podala tanlško in blagajniško poročilo. Nato ie bil enoglasno izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik br. Mazele Julij ml., podpr. br. Kolar Albin, tajnik br. Kaučič Anton, blagajničarka sestra Mazelle Milena, odborniki: br. Puš Franc, Kambič Anton in Ivec Anton, preglednika računov br. Jelenc in br. Župec Ivan.
Po končanih volitvah .ie brat Marko nodal lepo sliko o delovanju Orjune. Člani so lepemu govoru svojega velikega čelnika pazno sledili in upamo, da so navodila, kako mora Orjuna nadaljevati svojo not ostala v srcih vseh. Posebno pa se mora novoizvoljeni odbor držati navodil br. Marka.
Po navdušenem govoru br. Prosenca ie predsednik zaključil občni zbor te naše trdnjave v Belikrajini, ki bo morala z vzvišeno mislijo Orjune tudi med narod kateri danes tam zbegan hodi okoli brez pravih in poštenih vodnikov.
Laško. Bratu Francu Flrmu, bivšemu predsedniku mestne Orju-Laško izreka ista tem potom iskreno zahvalo in popolno priznanje za tekom vseh štirih let vestnega iti uspešnega delovanja v organizaciji.
Mestna Orjuna Laško.
Naš pokret.
Dopisi.
Rakek. Zopet je posegla neizprosna smrt v naše vrste ter nam istrgala iz naše sredine sestro Faniko Zorčevo v najlepših mladih letih. Zazevala je nova vrzel v naši agilni delavni ženski sekciji. Kdor je poznal pokojno Faniko, ta ie žaloval za njo. Da ie imela dosti prijateljev, nam priča to. da je bilo skoraj vsako oko solzno, ko ie padla prva gruda na njeno deviško belo krsto
Orjuna. svesta si svoje do'žno-sti napram svoi?m pravim, .io je spremila na zadnil poti. Na grobu se je poslovil od nje v imenu organizacije br. Završnik. Bile so kratke besede br. Završnika, vendar so občutile vse ono kar Čuti jugoslo-vercski nacionalist ob izgubitvi agilne sestre.
Orjuna Rak ©k s© še enkrat klanja njenemu spominu, zakJdno pa
žaluje za nio z njenimi sorodniki.
Ptuj. Tukajšnja čitalnica io priredila svoi Silvestrov večer v »Narodnem domu«. Obisk ni bil povo-ljen. Dvorana se je posebno takoj po polnoči skoraj Izpraznila. Nekateri slovenski trgovci in obrtniki so čutili potrebo, da so šli ob!skati tudi Nemce v »Društveni dom«, kjer je bilo tudi pet oficirjev v gala-uni-formi, dočim v »Narodnem domu« ni bilo enega. Na tel švabskl prireditvi ie imela žena trgovca in barvana (on pravi, da ie stari farbar) Strossa širok trak v pruskih barvah okrog vratu. Policija — dasi opozorjena — se za to ni niti zmenila.
V soboto 16. t. m. je priredilo tukaišnio dramatično društvo svoio prvo predstavo z rusko dramo »Spi moja deklica«. Gledališče ie bilo do tri četrtine zasedeno
Ob istem času se ie vršil v Društvenem domu »Bauemtanz« in so
I. seja oblastnega upravnega odbora Orjune za Liublansko oblast
se ie vršila v nedeljo, dne 17. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih oblastnega odbora. Udeležila se je je večina delegatov. Na seji se ie pretresalo vprašanje organizacije v ljubljanski oblasti in sklenilo z vsemi silami nadaljevati akcijo za čim intenzivnejše pronicanje orjunaške ideologije med Široke p'asti naroda. V ta namen se ;e ustanovila tudi posebna propagandna sekcija oblastnega odbora, ki ie prevzela nalogo poskrbeti za agitatorje in predavatelje.
Dalje je bil natančno proučen sedanji politični položaj, kakor tudi likvidirani sipor Pribičevič-LeorTč, o katerem so bili vzneseni soglasni in enodušni sklepi ter ugotovitve. Posebna pozornost :e bila posvečena stanju našega pokreta med se-ljaškim narodom in delavstvom.
V daljšem poročilu je bil izne-šen Upravnemu odboru tudi načrt postavitve spominske plošče v Trbovljah na kraju nesrečnega spopada 1. junija. Poskrbreno ie vse potrebno, da bo ta načrt čim preje izvršen padlim junakom v dostojen spomin.
Poleg tega je bila obravnavana še cela vrsta slučajnosti.
Potek seie Upravnega odbora *e jasno dokumentiral enodušnost Orjune v ljubljanski oblasti in ovrgel vse pritajene upe onih, ki niso računali na izgrajeno oriunaško zavest slovenskih Orumašev.
B. C. O Celje
poziva vse organizacije kakor poverjenišva sav. bat. okruva (to so Celje Šoštanj, Velenje. Mozirje, Polzela. Št. Peter, Št. Jurii ob Taboru. Zabukovce-Griže. Petrovče, Braslovče Po'-čane, Rogatec, Vransko in Gornji-
grad). da skličejo v mesecu februarju. marcu, najpozneje do srede aprila sestanek četnkov, ki so in ki se žele vpisati v četniško sekcijo, da se ista ustanovi, ako še ne obstoji. Obenem se bode vršila tudi revizija četniških odborov kakor članov. Na sestanke Pride kot delegat en član od B. C. O. Dan in čas sestanka naj se iavi na B. Č. O. Orjuna Celje.
Ako bi se gornjemu pozivu ne odzvale organizacije in poverjeništva, bo B. Č. O. sklical sestanek sam. pač pa nedelaven odbor predlagal na O. O. Maribor k razpustitvi.
Sklicati sestanek so dolžna vsa poverjeništva in organizacije, ki ima.io. vsat 10 članov Orjune. ,
Bratje zavedajte se: da je jedro Orjune akcijona, brez akcijone ni Orjune!
Komandant sav. bat. Okroga: Z. Kožmari.
Orjuna Ljubljana je preložila svoj občni zbor. ki bi se moral vršiti 5. februarja na 11. februarja. Vrši se v verandi restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Začetek točno ob 8. uri. V slučaju nesklepčnosti pol ure pozneje. Dnevni red običajen. Glasovalno pravico imajo samo oni, ki so plačali članarino za leto 1925.
Orjuna Šiška poziva svoje članstvo na sestanek, ki se vrši dne 1. februarja t. 1. v prostorih brata Šte-pica v Šiški.
Dnevni red: priprave za letni redni -občni zbor ki se bo vršil dne 21. februarja 1926.
Na sestanku bo pobiral brat blagajnik članarino. Vsak član naj stori svojo dolžnost.
Prireditvena sekclla Oblastnega odbora priredi na pustni torek, dne 16. februarja v okusno dekorirani
JOŽA LIKOVIČ:
Fašist Roberti.
Stopil sem v glasno krčmo »pri Tomincu«, kjer je pravkar razkladal dobrovoljček Sila svoje učeno-v' i° žl’dežno lepih starih časih.
vSatacTnteS SS,5? “ “T
val; Skozi
mali veselo Pivsko družbo. Nenadoma ie vstopil oni - lePo oblečeni Roberti. Postal je na vratih, skri-vaje je stiskal na hrbtu pločevinast« Posodico za olj ti o mažo. Biisko-* ,e oreietel z iskrečimi očmi pra-wPSp"e hi s stolicami zastavljene sodo r.0S^ele na.ash.ie v kot oo-del na dr,,*
,ne m malomarno „aroM uUae6oRrC Micka ie nažgala luč. ki ie mahoma razgnala sivo pomračie. Zagledal sem se v čudaškega delavca ...
Z večerno družbo, ki se ie shajala pri stalnem omizju blizu mene, je prišel tudi postajni načelnik Živahno je pogledal p0 gostih, se prijazno klanjal znanim obrazom. Slednjič je opaz'I seveda tud: onega. Zasmejal se je. Pristopil k nje-
areni »Narodnega doma« velik tna-skeradni ples pod devizo: »Kmečka olicet«. na katerem predstavi gostom. maskiranim in nemaskirainm starešina mladega, postavnega ženina in še mlajšo, a zavber nevesto! Da bo postrežba č m bolja, bodo skrbeli agilni bratje m sestre!
V nedeljo 14. februarja pa bodo vozniki z ženinom vozili skozi mesto nevestino balo. katere naj cenj. občinstvo ne opusti ogledati si jo!
K najobihiejši udeležbi na »Ohcct« vabi imenom mladega para prireditveni odbor!
Or.,una Logatec. Dne 24. t. m. se je vršil pri br. Riharju letni redni občni zbor. ki radi dveh drugih zborovanj — ki sta se vršili istočasno — in katerima so prisostvovali tudi naši člani, sicer ni bil obiskan kot sicer, a ie vendar potekel prav zadovoljivo! Otvoril ga ie s top imi besedami podpredsednik br. Šmuc, ki se ie predvsem spomnil prerano umrlega, agilnega predsednika in glavarja br. Janeza Nagodeta, ki nas ie zapustil v svojih najlepših letih, ko bi bil mogel izvršiti še toliko vzvišenega dela. Br. podpredsednik ie nato pozdravil vse navzoče. zlasti pa delegata Oblastnega odbora br. Poharca. Mesto — vsled smrti v družini zadržanega tajn'ka br. Tavzesa je podala tajniško poročilo s. namestnica. Njenemu poročilu je sledilo pregledno sestav- ‘ iieno poročilo s. blagajničarke. Obe poročili sta bfll soglasno odobreni. Pri sledečih volitvah ie b i soglasno izbran odbor, ki nam ie jamstvo za uspešno delo v organizaciji. Izvoljeni so bili sledeči bratje in sestre v odbor: Leskovec Nace, Kunc Janez. Čuk Irena, Lenassi Franc, Antičevič Peter, Marolt Vilko in Leskovec Tine. Za namestnike: Jazbec Jože, Mavec Franc in Rus Jože ter za računske preglednike: Puppis Miro. Punčuh Leopold in Arhar Ivan.
Pri slučajnostih ie pozdravil občni zbor imenom Oblastnega odbora br. delegat, ki ie v kratkem govoru orisal naše naloge v bližnji bodočnosti ter s pozivom na delo in na Širjenje orjunaškega tiska, želel novemu odboru in organizaciji uspeha. Br. Šmuc izreče še br. delegatu željo, da dovoli Obastni odbor spomladi razvitje prapora, ki ic že gotov — nakar zaključi občni zbor Zdravo!
Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Tr-novo poživlja vse svoje člane in č'a-nice na sestanek, ki se vrši v sredo, dne 3. februarja t. 1. ob 8. (20.) uri zvečer v gostilui br. Kavčiča. Pri-> voz 4 s sledečim dnevnim redom: Ustanovitev po štatutu raznih sek-vij. Razgovor o prireditvi veVkc pustne zabave, katero namerava prirediti naš bratski Oblastni odbor Ker je dnevni red velike važnosti za članstvo, katero je pripravljeno sodelovati pri eni ali drugi sekciji ter v bistvu in srcu pravi Orjunaš oziroma Orjimašica ter blagor jugoslovanske bojne organizacije. jim veleva dolžnost, da se sestanka udeleže. — Odbor.
Službene objave.
Poškodbeni fond ic potreba tudi za letošnie loto vplačati pri poravnavanju članarine. Na to opozarja-
mo in ga prijazno potrepljal po ramenih :
»Buona sera. signor Roberti! Non siete stasera in servizio?«
Dober večer, gospod Roberti! Kaj nocoj nimate službe?
»No, seveda jo imami« se je jec-ljaje opravičeval ogovorjeni.
»Stekel sem malo sem. da se pokrepčam! Bom takoj gotov in na svojem mestu.« Z uslužnim poklonom mu ie hitel še zatrjevati, da delo ne bo pri tem nič trpelo.
»Kaj ste orodje in olje pustili kar na progi?« ie iel načelnik poizvedovati uradno.
»O ne!« Urno ie vstal in z naglimi kretnjami pokazal v kot.
‘»Tja. v oni kot sem vs© postavil!« Načelnik je nevoljno zanosljal:
»Pa zakaj ravno v nasprotni kot! Vas ie morda sram delavskega poklica ...« Roberti ie prišel v mučno zadrego. Šel ie narkrat z rokami v goste, nakodrane lase in nekaj
Pomrmra!.
x ,^a0kd° bo opravljal ta čas Va> se delo. « ga ic glasno ukoril načelnik. Roberti je godrnjaje glasno zategnil:
»F. saj so tam schiavi. Oni mo-raio delati, jaz sem itak plemeniti
Italijan!« Vleknil sc ie na komolce, kot da ga ni več volja poslušati uradnega načelnika. Ta je skontz-nil z rameni, kakor da tu neha njegova uradniška oblast in prisedel k glasni družbi. Oni ie lagodno pose-deval pri svoji kupici vina in vneto nrslil na Veliko domovino. Premišljeval je tudi svoj težavni posel in barbarsko kraško ljudstvo. Z oči mu ie kresala zlobna sev. ostrina njegovih oči.
Luč so gasili frfotavi, črni nočni metulji, ki so se nerodno zaganjali v bleščavo steklovino in pijano od-letavali kakor da so si osmodili nežne tipalnice. Od železne ceste sem Pa ie Teknil od časa do časa ostro rezki zvok jeklenih voznih odbijačev in ubijal tihoto dremajočega večera.
Čez teden dni ie vzela lenega Robertija noč.
II.
V Krasnem selu so praznovali slovesno proščenje cerkvenega na-trona. Včasih so valovi radovanja zalivali slovesno razpoloženje faranov. Topiči so prešerno treskali v zlato jutro, fant »e so ubrano vozvn-njaii in pritrkavali.
Sedaj je puščobno dolgočasje morilo lepi dan. Nekaj osamelih mlajev se ie košatilo okoli cerkve. Oko je zaman iskalo na njih pestre slovenske trobojnice, ki bi ponosno veselo vihrala v jutranjem vetriču. Manjkalo je tudi frfotajočih papirnatih okraskov, narezanih trakov v narodnih barvah, ki so se tako prilegali zelenemu smrečju Le cvetlični venci spleteni iz julijskih zaspanih rumenih in !>isano rdečih rož, so opletali široko razraščene vrhove. Vmes se ie vila svetlo zelena, dišeča kita lipovine.
Popoldan se .ie lenobno vlekel in počasi mineval med živahnim razgovorom ob kupici kiselkaste vremščine. Ko so posiveli, ozlateli večerni oblaki, pa se je našel potu-rlca. ki je za Judcževe groše splezal na vitki mlaj in privezal nanj, doigo italijansko trikoloro. Domači fantje, ki so vsled praznika razvneti, to noč malo novasovali. so io šele v mraku opazili. Sneli so to in io v svitku potožili za grmičevje vrtne mejice.
Komai ie šinila rdeča zora izza globokega ostenja Šifentaborja. že
so sušilaII nekateri zaroamov i, Ja- so fantje ponoči onečastili ui-
žavno zastavo. Zlobna beseda fe rodila ostudno govorico, ki ie dosegla hudobni namen: škodovati domačinom.
Karabinijerji so pričeli preiskovati dogodek. Uradno in tankovestno. kakor znajo to le Italijani. Vrgli so par fantov v verige in jih gnali v Postojno, kjer so javili početje fantov na podlagi izjav naročen h prič in to na način, ki je bil usode-polen za fante.
Zadeva ie oriši a na uho tudi fa-šistovskim prenapetežem. ki so zopet vzdivjali v vsej svoji zverinski posurovelosti. Na Dar kamijonih so pridrveli v vas drugega dne. vsi oboroženi od zob do ne ta. Ko so bili še daleč od sela. ie bilo čuti že n ih Duškarjenie in ostro prasketanje r> volverskih stre'ov. Komaj so zaznali preplašeni vaščani za strašni obisk, že so pričeli gostje divjati in uradovati
(Dalje prihodnjič.)
Razmnoževalne aparte
ITUE REX C0., Ljubljan".
bil Staljin izrekel misel, da sme pričeti selo zopet z zbiranjem bogastva, ker na njem sloni država. Očitajo mu. da naravnost propovedtije kapitalizem in načelo »bogatenja. Na zadnjem kongresu v Moskvi je padel zbog te politike tudi klic: V Rusiji se pripravlja termidor. Nekateri že vidijo tudi vstajati nad sov.iuzom senco bodočega ruskega Napoleona, ki bo izrabil pravi moment.
Vsega tega ne vedo, ali ne marajo vedeti voditelji naših komunistov. ki še vedno hujskajo nezavedne mase k činom, kateri so v ria-sprotstvu z zakoni in uredbami zcinlie. Posledica tega je. da imajo sile. ki so v resnici sovražne delavstvu. proste roke napram njemu in da zamoreio postopati z njim na račune, ki so mu vse preje, kakor v korist. Težko ie povedati grenko rcsnico. toda možje, ki niso. samo šleve in proletarski borci na parke-tih salonov, morajo biti zmožni tudi to izpovedati.
Časi, ko ie grozila »diktatura proletarijata«. so minuli. Zgodi sc pa lahko, da bo vrgel v jedru komunizma — Rusiji lepega dne proletarijat »diktaturo proJetari-jata«.
sko zbornico, ie ni v vseh listih sko-ro notice, ki bi mo»la samo za las očitati Orjunašem kako nekorektnost v tej borbi. Razen enega samega dopisa iz Kranja, ki pa je bil tudi neresničen, ie ni pritožbe čez Orjurto, ki ie ravno nasprotno baš v zadnjem času dovelj jasno pokazala. da ie v resnici pokret iz naroda in da živi z njim nerazdružljivo tako v trpljenju, kakor v radosti.
Radič reducira in penzionira kar za stavo. Vedno pa le one, ki so bili jugoslovensko in monarhistično ori-jentirani že tedaj, ko je sedanji g. minister prosvete in nosilec lente sv. Save I. razreda še pil republikansko navdahnjen čaj z gospodično Dur-ham. Tako je penzioniral v Zagrebu devet profesorjev in izvršil pri tem nečuven atentat na našo prosveto.
Kako dolgo bo smel sedanji minister prosvete še nekaznovano provocirati jugoslovenske nacionaliste?
V Novem Sadu je bil pozdravljen že s kamenjem, ki je vpilo proti njegovemu postopanju, ker zaenkrat še narod molči!
Komunizem se v Rusiji umika na celi črti znosnejšim oblikam družabnega življenja. Pojav in nazira-nje Staljina, da zahtevajo sedanje ekonomsko - finančne prilike v Ev-ropi od Rusije, da odstopi od njenega skrajnega komunizma, pridobiva vedno več privržencev. Saj je
mo vse naše organizacije, ki še doslej niso pobrale tega prispevka.
Oblastni odbor. Propagandna sekcija Oblasinega »dbora poziva člane, ki bi hoteli sodelovati v njej. da Se javijo pisme-,10 pri tajništvu oblastnega odbora, finako orosi tudi vse Orjunaše pre-iavatelje. da ii prijavijo svoia predavanja.
Vsem organizacijam priporočilno, da si nabavijo za svoje četni-,:,ke sekciie vsaj no 1 izvod knjige Jr. M. Rusa: »Prva pomoč«, ki se laroča ori Učiteljski tiskarni v Ljub-jani. Knjigo nujno priporočamo, ker smo že iz dosedanjih izkušeni lah-to izprevideli, kako potrebno je Or-iiinašu poznanje • vsebine te knjige.
Oblastno tajništvo.
ZRNA
nar je v. Seveda ie Pa tudi vsebina progra;na komedij vse drugačna.
Književnost.
»Ženski svet«. Izšla ie 1. številka II. letnika tega lista naših žen od Brd pa do Špilja. ki ga čita slovenska mati v Rožu s tako sveto pobožnostjo, kakor na Krasu. Močne so naše žene in v njih leži usoda vseh stotisočerih onkraj meja. ki so nam iih zasekali v srce. da nas peko kot večni ogenj Veliki smo svobodni v besedah. Prihitimo in podprimo z našimi širokimi rameni oboke naše domačije, ki vise na ženah Cankarjevih mater in Franck iz klanca. Pomagajmo jim pri razširjanju njihovega in našega lista; ki tudi no vsebini zasluži, da najde pot v sleherno našo hišo. A. V.
Tisoč in ena noč. Zbirka pravljic z Jutrovega. Za odrasle priredil Andrej Rape. II. zvezek. Založila Učiteljska tiskarna. Strani 323. Cena 50 Din.
Priljubljenih orientalskih pravljic »Tisoč in ena noč«, ki so se svojčas celo v nemškem jeziku či-tale med našo inteligenco, ie izšel sedai že drugi zvezek za odrasle. Prvi zvezek,' ki je izšel v isti založbi in stane 40 Din, se ie zelo priljubi! našim knjižnicam, ker ga rado bere vse od preprostega Seljaka do mestne inteligence. Nič mani le-< Po ve ilustriran drutri zvezek, z na? slovno sliko v barvotiskn jn drugimi, ki so tudi prav dobro pogodene* Jezik jc lahak, razumljiv in kar ni dovolj lepo in bajno opisano z besedo. izpolnjuje fantazijo še slika. Drugi zvezek prinaša pravljice: Salomon in kraljica iz Sabe. — Nur al - Din Ali in lepa Perzijanka. — Zgodba o kralju Omarju, sinu al -Numana, -in njegovih sinovih Šar-kanu in Zau al - Makanu. Posebno v zimskih večerih so priljubljeno čtivo te Dravljice — Za mladino je izšla v isti založbi posebna zbrana zbirka pravljic »Tisoč in ena noč«. Nobena knjižnica r.e sme pogrešati teh knjig in jih toplo priporočamo vsem prijateljem lepe knjige.
Rade Pašlč — izgnan? Milo dete našega sedega premiiera ie sprejelo po »Jutranjem listu« z zelo visokega mesta nasvet, da se kar najhitreje spravi iz naše države. Človeku se zdi to. prav podobno kot v Romuniji. Samo s to izjemo, da ie morala tam vlada odstraniti zbog ugleda države prestolonaslednika. pri nas pa predsednikovega sina, najbrže ker ie smatral za svojo dolžnost vtikati se v državne posle, ki so ponavadi v zvezi z dobro nesočimi posredovanimi kupčijami.
Želimo samo, da bi jo dete. kar kmalu odvozilo iz naše zemlje. Morda k svojemu očetu v Monte Carlo. kjer lahko ostaneta oba. saj časa in denarja imata oba več. kakor dovolj...
NajkrasneJšo toaleto ie imela na zadnjem dvornem plesu v soboto, dne 16. t. m. soproga zunanjega ministra. Beležhno kot kronisti...
Dnevnice. V narodni skupščini reducirajo sluge, uradnike in hrano državnim konjem. Očetje domovine so pretresali tudi proračun Narodne skupščine. Ni baš majhen, ker dosega fantastičnih
47,042.023 Din.
V tej vsoti odpade na dnevnice poslancev
38.108.412 Din.
Vsak noslanec sprejema na dan 300
dinarjev, ali 9000 dinarjev na mesec, ali 108.000 dinarjev na leto.
Ko je predlagal neki opoziciona-Icc. da se reducirajo i dnevnice, ni dosti manjkalo, da ga ni pošteno premlatil takoj v celoti sporazumni Finančni odbor.
V Franciji dobiva poslanec dnevnic
160.60 dinara.
ali 60.000 dinarjev na leto. Pri nas Stedimo in dajemo samo 108.000 di-
Kronika
Gadje. Oficielni boj SLS proti Orjunj je zadnje čase nekoliko popustil in to iz raznih razlogov. Vendar se ta lepa družba od slučaja do slučaju, še vedno izkaže v vsei goloti brezmejnega sovraštva proti Orjuni. Doslej še ni zamudila niti enega slučaja, da ne bi ob primerni priliki brizgnila svojega strupa na Orjuno. Tako je celo ob smrti bla-gopokojnega dr. Periča po svoji preizkušeni praksi izrabila ime pokojnega in ga navezala na »orjunaško strahovlado«, ki je razpustila ljubljanski občinski svet. Vemo. kako cenijo nositelji narodne in socialne pravde našo moč. če pa veru-ieio v to. da smo iim mi razpustili pestro »Zvezo delovnega ljudstva« po 1. juniju, potem io pa močno precenjujejo, kar jim mi prav radi povemo, ker ne maramo veljati za več, kakor smo.
Kolika je podlost teh naših prijateljev, je najlepše moči preceniti iz dejstva, da smo bili baš mi ob času. ko ie opozicija pokojnega Periča najhuje napadala, temu pošteno priznali njegov moški nastop ob priliki ustoličenja patrijarha v Peči (»Orjuna« letnik II. štev- 41.. str. 3.) Častita gospoda ie ta naš akt oči-vidno nrezrla, ker smo v omenjenem članku tudi precej dobro ka-rakterizirali njeno razorno delo pri vpreganju vere v službo dnevne strankarske politike.
Zapisali smo tedaj tudi: »Krivico so delali dobrovoljcu dr. Periču tisti, kj so mu očitali, da ie eksponent klerikalizma in židovske internacionale«. I11 zbog teli besedi smo sc še močno zamerili pri nekaterih gospodih iz opozicije, danes pa oride lažnivi škofov kljukec in nam očita, da smo tako nekako preganjali in strahovali pokojnega dr. Periča, kj je moral prenašati vse drugačni teror, kot je or junaški.
Kie so nasilneži In teroristi delavstva ie mogoče najlepše konsta-tirati pri sedanjih volitvah v Delavsko zbornico. Dočim imajo sedaj politični listi cele strani ponisane z opisi aktov terorja in nasilja nad delavstvom pri volitvah v Delav-
Naročajjte „Pobedo“!
ta neprekosljiva sestava mSis In terpentina
vsebuje pristno
zlato!
Amerikenska strojna olja cilinderska olja au&oolja bencin surovine za svečarne surovine za tniSame i. t. d.
V vsaki tisoči komad je vtisnjen pristen zlatnik, ki čaka srečnega kupca.
Kupite takoj komad tega idealnega mila, mogoče najdete tudi Vi zlatniki
mm Zakotnik
tscsfni iesarsšti mojster
Ljijbljapa, Dunajska cesta 46. Tel. 379.
Vsakovrstna lesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga. Tovarna furnirja.
GLEUM
družba z c. z,
TELErONi ŠYEW. 910,
Za plesno jezijo
|	W O X
I glasbene pSošže j (troti potreb&iM
S	Glavna zaloga
j	H. Kenda
|	Ljubljana
sl	Mestni trg 17.
TEODOR
(prejo HENRIK KORN)
Poljanska cesta 8.
Krovce, piavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališka in ktosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
ING. DUKIC IN DRUG
GRADBENO PODJETJE
RESTAVBaCUA
UUBIJANSKI
mm
da se oblačila v.a gospode, dečke in otroke, kakor tudi raznovrstna obutev najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti it ‘2 in v Gradišču st. 4.
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
(et!ls'al> s« tovarna:
Emonska ceata 8
Bscjjrud, Sremska ulica 4
Šolski zvezki za osnovne jnjrednie soje Risatike, dnevnik* in hežežircg.
Je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tiskarnlška dela od najpripro-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
(YOUGOSLAVE EXPRESS RfcCLAME C O MI’ A N Y)	D.	Z	O.	Z.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj,
ifclj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani
_____________________Štev.	6,