Piesreče. Pri padcn si zlomil hrbtenico. GTletni posestnik Pavel Špegel iz Brezna pri Vitanju je gnal živino napajat. Na cesti mu je spodrsnilo, padel je v obcestni jarek in si zlomil hrbtenico. Po prepeljavi ,v celjsko bolnico je umrl. Težka poškodba radi neprevidnosti s smcdnikom. V kamnolomu v Lokah pri Orehovici v bližini Novega mesta so razstreljevali skalovje. Zaposlen je bil tudi 231etni delavec Viktor Miklavčič. Izvrtano luknjo je napolnil s smodnikom in nato je nastavil na smodnik sveder in njegov tovariš je nabijal po smodniku, da bi ga bolj stisnil. Smodnik se je vnel vsled udarcev in ek&plozija je težko poškodovala Miklavčiča. Premikač smrino ponesrečil. Na glavnem ikolodvoru / Ljubljani je smrtno ponesrečil dne 21. »eptembra premikač Jakob Jeraj. Med premikanjem tovornega vlaka mu je spodrsnilo, padel je tako, da so ga zagrabila 'kolesa stroja in so ga vlekla seboj. Ko ga je stroj odvrgel, je bil revež že mrtev. Grozna smrt delavca. Na Javorniku pri Jesenicab je bil zaposlen pri takozvani pogtobljeni peči 571etni delavec Martin Valentar. V peči je bilo žareče železo za predelavo in Valentar je hotel s pomočjo plinskega ognja izravnati neki železni drog. Pri tem poslu je spodrsnil in padel na razbeljeno peč. Dobil je tako Lude •opekline, da je umrl po prepeljavi v tvorniško bolnišnico. Pokojni je oče devetih otrok, od fcaterih še trije niso pri svojem fcruhu. Usodepolno trčenje dveh kolesarjev. Dne 23. s-eptembra je bila v Gotni vasi ,pr: Novem mestu kolesarska • dirka. •Posestnikov sin Anton Turk iz Gornje .Težke vode je tudi ikolesaril po opravjkih. Pri N-ovi gori sta trčila v polnem diru dirkač Rifelj, uslužbenec pri tvrdnki PavŁi<_ v Novem mestu, in Turk. .Turk je padel s kolesa, pri padcu mu !je počila lobainja, in je obležal pri priči mrtev. Kmetu zgoreli dve poslopji. V Žužemberku na Dolenjskem je začel v noči goreti skedenj posestnika Vincenca Urbančiča. Skedenj je bil poln krme ter ikrit s slamo in radi tega je bil kmalu v objemu plamenov še hlev, iz katerega so komaj rešili živino. Mirnemu ,vremenu in gasilcem gre zahvala, da ni prišlo do v&čje požarne nesreče. V. Urbančiču sta pogoreli obe poslopji. Precejšnja škoda ni krita z zavarovalnino. Hnda nesreca brezposelnih v češko slovaškem premogovcika. Na ozemlju premogovniika na Rudi blizu nemške mcje na Čehoslov&škem, se je pripetila idne 22. septembra huda nesreča. Odpadke premoga so odvažali s posebnim ivlakom. Med odpadki so tudi kosi premoga. Prevoz odpadkov spremljajo irezposelni, da izkopavajo iz njih kose premoga. Naertkrat pa je švignil iz enega od vagonov, ki so bili naložen z odpadki, plamen, ki je bil 15—20 m ivisok in 20 m širok. Plamen je traja samo nekaj sekund, a posledice so bile strahovite. Približno 50 brezpoivelniiij ki so bili slučajno v bližini vagona, jel plamen zajel ter jih grozno opekel. Odigrali so se strašni prizori. S premogovnim prahom pokrita obleka nesrečnežev je pričela goreti v plamenih. Slični živim gorečim bakljam s-o začeli begati okrog kričaje na pomoč. Mnogim so odpadla zoglenela ušesa in nosovi, neki ženski pa celo prsa. Nekateri so odhiteli preko žarečega pepela po pobočju ter planili v bližnjo mla!vo,ii da bi pogasili plamene, ali pa so se valjali po blatu, >ki je nastalo pri gašenju premoga. Pri posikusih, da bi strgaii obleko s telesa, so si mnogi nesrečneži odtrgali tudi cele kose mesa. Obupno kričanje nesrečnežev se je čulo v 500 m ¦oddaljeno vas, odkoder so takoj prihiteli reševalci pod vodstvom policijskega poveljnika. Smrtno nevarno je bilo ranjenih 27 oseb, hujše 15, ostali pa lažje. Nesreča je bržkone nastala, ker so vsled neprevidnosti na premog naložili tudi žareč pepel, zaradi česar v notrajnosti nastali premogovni plini niso mogli uhajati ter so eksplodirali. Velika rudniška nesreča na Angleškem. V Cresfordskem rudniku pri Wrexhamu na Angleškem se je zgoidila dne 21. septembra rudniška nesreča, iki je zahtevala 200 do 300 človešikili žrtev. V rovih, v katerih je bilo za- posienili 400 do 500 ruuarjev, je prišlo iz še neznanega vzroka do eksplozije. V &transkih rovih je bilo na delu kakih 200 delavcev, tamkaj ni bilo eksplozije in ti &o se vrnili nepoškodovani na dan. Po eksploziji je nastal požar in ta je uničil življenje 200 do 300 rudarjem. Strašna vremenska nesieča na Japonskem, Po Japon&kem je divjal zadnje dni vihar ali tajfun. Vihar je porušil na desett-soče hiš, uničeval polja in znaša število smrtnih žrtev 2000. Po viharju se je vlil dež in nalivu je sledil strašen vihar na morju. V mestih Osaka in Kioto je uničila vremenska nesreča 20 šol in je pokopanih med ruševinami šolskib poslopij 500 otrok. Vihar je divjal z brzino 120 km na uro. Strašno so trpele žclezniške proge. Na mnogih krajih je pometal vihar s proge vagone, mnogo vlakov je trčilo in iztirilo. Na morju je iznenadil vihar veliko ribiškib ladij, ki so se potopile. Nad 1C0.000 ljudi je ostalo brez strehe. Razne novice. »Konjeniki g. Puclja.« Pod tem na- slovom poroča »Slovenija« po »Edinosti« nad vse poučno jugoslovensiko dogodbico. Ob zadnjih volitvah da je ob Ijubil minister Puoelj vsern dela in zaslužka. Osem delavcev se je glede na to obljubo res zglasilo pri njem in črez nekaj časa so jih poslali na državno vele-posestvo v Karadžordževu. Tam so jim odkazali hlev za stanovanje, >ko pa &o trudni in lačni od dela prosili hrane, &o jih preprosto pognali na cesto. Ker niso imeli denarja za vožnjo, so se podali peš domov. 15 dni so hodili, spotoma so se preživljali z beračenjem, a spali so kar na prostem. V šali so se Lmenovali sami Pucljeve ikonjenike, jahali sicer niso sami, pač pa so nje same jahali lastni kovčki, ki so jim med hojo poskakovali na plečih. Dopis sam je podpisal eden iz te n&prostovoljne konjice g. Viktor Adamič. Obnovitev sodne razpiave, ki vzbuja veliko pczornost. Pred 14 leti so našli v benediškem gozdu umorjenega moškega, in niti danes ne vedo, kedo je bil ncznanec. Na podlagi ljudske govorice &o bili osumljeni zločina Ivan in Josip Markuzi iz Drvanja v Slovenskih gorcah, posestnik r,emljič in Ivanova žena Ana Markuzi. Leta 1921 je romala omenjena družba v preiskovalni zapor. Radi pomanjkanja dokazov za krivdo so bili izpuščeni. Ponovna sumničenja so spravila Markuzije in Zemljiča pred porcto leta 1927. Porotniki so spoznali vse štiri obtožence za ikrive. Ivan Markuzi je bil ¦obsojen na smrt na vešalih, Josip Markuzi in Zemljič na dosmrtno ječo in eena Ana na triletno ječo. Po obsodbi je vložil državni pravdnik ničnostno pritožbo in je spremenil zagrebšiki stol sedmorice dosmrtno j&čo za Jožefa Markuzija in Zemljiča v smrt na vešalih. Na &mrt ob&ojeno trojico j« pomilostil kralj na dosmrtno ječo. V dosmrtno ječo obsojeni &o vedno zatrjevali, da so povsem nedolžni. Zagovornik obsojenih je zbral tekomosmih let za nedolžnost toliko gradiva, da je dovolilo te dni mariborsko okrožno sodišče obnovo procesa. Predsednik senata, iki je pretresal 'kočljivo zadevo, je razglasil, da dopušča okrožno sodišče obnovo radi tega, ker dvomi v verodostojno&t prič in Iker so se pojavili novi momenti, ki utegnejo dokazati ne^dolžnost vseh treh na smrt obsojenih. Pogrešajo že od 15. septembra v Novi cerkvi pod Ptujem Minko Mavčič, pos. hčerko. Zapustila je pismo, v katerem navaja, da se j« odločila za pro&tovoljno smrt radi nesrečne ljubezni. Nekdo na ptujskem mostu je videl zgoraj omenjenega večera, ko se je pognala ženska v Dravo. Truplo neznanega moškega so našli kosci v grmovju blizu Joštovega mlina za Ložnico v Medlogu pri Celjai. Poleg trupla je bil samoikres, kar >kaže na samomor, saj ima neznanec luknjo sko- zi sence. Obleka zmači, da je bil nezna-» nec bolješega stanu. Prva zdravnica na svetu. V švicars-kem mestu Bernu je obbajala svoj 90. rojstni dan ženska, ki si je pridobila kot prva na celem svetu doktorat iz zdravilstva. Ko je pričela Marija Theys leta 1858 na pariški visoki šoli svoje naukc, se je zagnalo vse v njo. Pogumna ženska se ni pre&trašila vseh mogočih očitkov in je zaJključila študij v portugalski prestolici v Lissaboni. Svoj zdravniški poklic je izvrševala v Strassbugu na Nem-' škem, na Japonskem in Kitajskem. Kako se vendar časi spreminjajo! Danes je malodane zdravnic za deco in ženske več nego zdravnikov! Preprečena nakana dunajskih hitlerjevcev. Oče zadnjega puča hitlerjevcev v Avstriji bi naj bil bivši štajerski dež. glavar in poslanik v Rimu dr. Rintelen. Ko je pričel prevrat na Dunaju, je bil Rintelen tamkaj in bi naj postal za slučaj posrečenega puča avstrijski kancler. Zadeva se je koj ob nastopu upor^ nikov izjalovila in Rintelen si je hotel v očigled ponesrečenju puča končati življenje. Ustrelil se je v glavo, pa se ni zadel smrtno. Zdravstveno stanje se mu je zboljšalo, a je še danes v močno zastraženi bolnici na Dunaju skupno z generalom Wagnerjem, katerega so si bili izbrali hitlerjanci za vojnega ministra v Rintelenovi vladi. Hitlerjanci so sikle-< nili, da bodo oba osvobodili skozi kana-( le in ju bodoodvedli po izkopanem pod-" zemeljsikem hodniku v hotel »Hamme-i rand«, čigar lastnika so pridobili za načrt. Predrli so že več temeljnih zidov in &o bili že blizu cilja, ko je začela policija preiskovati kanale, po katerih se še danes radi zbirajo hitlerjanci, da ikujejq načrte za bodočnost. Policija je prišlg čisto slučajno na sled načrtu za osvobo< ditev Rintelena in Wagnerja. Radi ome< njenega odkritja so bili izročeni dežeU nemu sodiš&u: Rintelen, Wagner in la-*  ..stnik hotela »Hammerand«, Obžalovanfa vrednl Obešenega so našli v kletl tuje hiŁe 451etnega ceatarja Alojzija 2k>reca iz Rogoznice pri Ptujoi. Z eno roko je še držal za vrv, hoteč se š« rešjti v zadnjem trenutku, a je že bilo prepozno. ProstGvol_no v smrt radi družlnskih prepirov. Radi družinskih prepirov je pobegnila z doma 331etna najemnica Ivana Turk iz Turniiža p.*i Piuju. Pastir je našel nesrečnico v graSčinsikem drevoredu na akaciji ol>ežei_o. Mati skočlla z otrokom v naročfu v bajer. Dne 21. septembra zvečer j« sfcočila v bajer na Gvido v Trbovljah ri_N darjeva žena z enoletnim otrokom T naročju. Sosedj« so n&s-r&čno mateu opazdH in jd prisrkočili na pomo., ker, je še tičala v blatu blizu bpetga. Mat« 9o lizvleikH. živo, otrok je bil že mrtev. Že«a si je hote.a ikončati življenj« rac di družinsikih ra^)rtd(j. Drnžba 1S viomilcOT pod kljočem. Ljublj«,nsiki policiji je uspelo, da je Z8v prla 13 članov tatinske tolpe, iki je kradla razno blago po Ljubljani in po vseli veejih mestili naže države. Prijeti tatovl so po večini iz otkolice Velike Kladuše r Bosni. Samo v Ljubljani so poikradli blaga za 30.000 Din. Pokradeno bla?go itt perilo »o prodajali v Bosno. Oba glavarja tatov Husein Rožič in Džemai Okanovič sta ušla iz Ljubljane pred aretacijo. Okanovič je padel v roke policiji v Karlovcu, kjer &e je izdajal pod napačnim imenom in ga bodo prepeljali v Ljubljano. Velika vlomilska diužba pred sod< niki. V Ljubljani je bila zadnje dni na zatožni klopi 12članska vlomilsika družba, ki je oškodovala razne ljudi za 40 lisoč Din. Sodišče je obsodilo dne 20. sept. 11 obtožencev skupno na 13 let, 5 mesecev in 13 dni. zapora. Proti 12. obtožencu je bilo kazensiko postopanje izločeno. Skapno v smrt. Dne 23. septembra so potegnili iz Savinje blizu Drešinje vasi pri Petrovčah 441etnega brezposelnega pekovsfcega pomoonika Vinkota Skaferja iz Gotovelj pri Žalcu in 19letno posestniikovo hčerko Milko Grilc iz Drešinje vasi. Trupli sta bili povezani z vrvmi. Škafer je napisal v svoj notes, da si vzame življenje, iker nima denarja, ne službe in je bil obsojen radi tatvin pri bivšem Jiojstru Senici v žalcu. Deklina je zapustila listek z beležko, da gre v smrt, iker ji branijo zakon s Škaferjem. Vlom v trgovino. V Crmošnjicah pri Kočevju je bilo v noči vlomljeno v trgovino Emila Sauerja. Vlomilci so se splazili sfcozi okno in odnesli nemoteno manufaikturnega blaga za 29 tisoč dinarjev. Blagoslovitev spomenika na Bunaju za vse v svetovni vojni padle avstro-' ogrske vojake. Vojaštvo spremlja v Združenih državah Severne Amerike na delo one prediluiške delavce. ki se niso pridružili veliki stavki. Grob neznanega vojaka na Dunaju.