509. štev.
V Ljubljani, torek dne 27. maja 1913,
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
-DAN®	vsak	dan — tudi ob nedeljah In
praznikih — ob 1. uri ijutraj; v pondeijkih pa ob 8 uri zjutraj. — Naročnina znaša: ▼ Ljubljani t npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; » pošto celoletno K 20*-—> polletno ji 10'—, četrtletno K 5‘—, mesečno K T70. —« Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina s« jg	pošilja	npravništvu.	»
js	Telefon	številka 118.	a.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
1r	Uredništvo in npravniStvo:	ta
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6.
Dopisi m poSUJaJo uredništvu. Nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vačajo. Za oglase ■e plačat potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana <n Kahvale vrata 80 v. Pri večkratnem 'jgiašanju >o-8t pust. — Za odgovor je priložiti in' ml* o.
st	Telefon številka '1«.
Slovenci in albanska avtonomija.*
Ali smo Slovenci za albansko avtonomijo? Ne! Slovenci nikdar!
Ali moremo na. podlagi avtonomne Albanije zagovarjati našo nar. avtonomijo?
Ne! Mi imamo več pravic do nje. Kdor bi hotel slovensko avto-namijo idejno krepiti z albansko avtonomijo, bi jo slabo podprl; ne, ne bi je niti podprl, marveč bi ji celo porušil temelje.
Avtonomije imajo mesta, ki imajo dovolj inteligence in moralne moči, da se sama vladajo. Avtonomijo imajo iz istega vzroka univerze.
Vsa Evropa ie prepričana, da Albanija ni »rela za avtonomijo. Albaniji je treba avtoritete.
Mi Slovenci pa imamo svojo kulturo; kulturo, ki je nikdo ne taji, niti ne more tajiti. Ta kultura, ki je dala že mnogo bistrih glav in nam, kakor je rekel prof. Ilešič, »razsve-tila lice«, je temelj naših prizadevanj in zahtev, ne pa kakor paralela z Albanci.
Nam Slovencem se torej prav nit ni treba ogrevati za albansko avtonomijo — ne glede na to, da bo ta avtonomijo, kolikor jo bode ščitila Evropa, le fiktivna — navidezna in neresnična, ker ie nemogoča. —
Tužna nam majka, ako bi svoje Slovenstvo držali z Albanijo!
Se en silno važen moment je, ki nam enako kaže absurdnost avtonomije Albanije, kakor upravičuje našlo slovensko borbo in sploh borbo malih slovanskih narodov. (Pov-darjati je treba to zato, ker se le prevečkrat sklicujemo — na Albance in pri tem vidimo samo svoje malo število.)
Pri vsakem ustvarjanju se vprašamo:	Čemu? Vzgojiti hočejo
Albanijo; morda vzklije tam nov uradni Jezik in nova književnost?
V današnji dobi tujih občil, širokopotezne politike, velikih držav, nastane s tem »kamen smutnje«, nova ovira, nov prag.
Tudi mi Slovenci bi za človeštvo bili le napotje, ali bi bili sami; a mi smo del Slovanstva ln kot taki 'dobimo svoj veliki pomen. Samo naša zveza s Slovanstvom nam daje pravico do lastnega obstanka.
Ml nočemo biti ovira in sred stvo za Intrige — ampak živ del so-stavne celote.
Najbližja zgodovina ne bo borba med Slovenstvom na eni strani in med Nemštvom na drugi strank, n*», ta zgodovina bo borba med Slovanstvom in Nemštvom.
Spričo tega je povsem vse eno, ali je par slovanskih vasi v Šleziji čeških ali poljskih; povsem vse eno, ali je par krajev v Macedoniji bolgarskih ali srbskih, ali so v Liki Hrvati ali Srbi, ali je v Istri slovenska ali hrvatska šola. Najsi je slovenska ali hrvatska, za njo kot slovansko se bo bil boj; za njo kot slovansko šolo je vredno in potrebno, »bojak biti«. Zato pa je tudi čisto odveč, vedno govoriti:	»Mi« Slo-
venci, »Vi« Hrvati, »Vi« Srbi. V teh velikih borbah smo vsi le »mi«.
Nikako rodoljubje, ampak uprav kratkovidnost in silna nerazsodnost je zato, če kdo kliče: Samo Slovenec sem! S takim vpitjem samemu sebi koplje jamo pod nogami; zakaj jemlje svojemu narodu »raison d’etre«, pravico za borbo pred svetovno zgodovino.
Zato proč z vsakim Samoslo-venstvom! Ml poznamo Slovenstvo kot živ del Slovanstva! (Prim. o tem izjave na mariborskem zborovanju!)
Kakšne difuzije se bodo pri tem izvršile same po sebi, to je stvar razvoja, ki ga nikaka trma poedinih ljudi ne more zadržati. Zato pa pred njimi ni treba imeti nikakega strahu. Dolgo so se Hrvati ogibali stikov s Srbstvom, ker so se bali —. se posrbiti. Dandanes se polagoma zlivajo v eno, a zato niso manj Hrvati, niti mani močni; obratno: samozavestnejši so.
Še se ogibljejo nekateri Slovenci stikov s Hrvatstvom in Srbstvom, ker se boje — se pohrvatiti, posrbiti. A to Je le naravno reakcija. Zlivajoč se s Hrvati in Srbi v enoto, ne bomo nič manj Slovenci, obratno, samozavestnejši bomo in močnejši/
* Ne da se tajiti, da imamo Slovenci prav tako važno lego kakor ona »albanska« zemlja. Zato se moramo zavedati, koliko smo vredni in kaj lahko dosežemo. Pri tem pa z lahko vestjo rečemo: Ouod licet Jo vi — non licet bovi. — Ako sta lega in položaj enaka — kultura ni enaka
* Le poglejmo, kako vneto so iskali po Balkanu razne Kueovlahe in druge narode, da bi z njimi opravičili potrebo autonomne Albanije. Tako drug drugemu služi in se vsi krepe.
FRAN RADESCEK:
Jugoslovanska
arena.
Kulturna slika iz polupretekle dobe.
Po igri.
Burno in navdušeno so ploskali plebejci zmagovalcem, bledi in prepadli so kričali črni gospodje, zverinsko in divjaško so rjuli žumalisti raz tribune, predstaviteljem družbe pa je sicer izginil smeh raz okroglega obličja, pač pa je krivi nos za-dobil malo daljšo obliko.
V tem hipu zatrobi trobač odmor.
Diplomatje so se počasi zbudili.
Kaj je? Kaj se je zgodilo?
Zaspano se pretegne diplomat in zija na okrog kot tele v nova vrata. Ne ve nič o zmagah balkanske raje, ne ve, da poginjajo škodljive zveri pod pravičnimi udarci sužnja, ki hoče človeško živeti.
Besen krik žurnalistov 8oni naprej po težkem ozračju, v katero iz-hlapeva topla prelita kri, ki se vije v potokih med okrvavljenimi borilci. Večje in manjše mlakuže strjene krvi so raztrosene po celem pozori-šču. Najbližji gledalci so obrizgani s krvjo, na diplomatski loži je sicer tudi videti krvave sledove, vendar kričeča rudeča barva zatemneva te sledove.
Obleka, žezlo in krona diplomatov je obrizgana od krvi...
Na temenu diplomirane glave obležal je kosec možgan bornega borilca. Kolega diplomata to opazi in srdito pograbi kosec in ga zažene na bojišče. V tem mu zašepeta nekdo na uho:
»Ker nimamo nikakih ne maramo ni takih.«
Sedma velesila psuje in kriči naprej in kliče na pomoč »Društvo za varstvo živali« proti zverinstyu Srbov.
Med tem pa se oprezno splazi suha postava v dolgi črni halji skozi skrivna vratiča v razkošno diplomatsko ložo.
Smrad po zastareli in vonj sveže krvi udarja mu v nos.
Za hip postoji, na to vstopi.
Nerazločno šepetanje in žive ge-stikulacije v diplomatski loži so kmalu končale in mož V črni halji se oddalji na svoje mesto.
Takoj za njim se priziblje — težko sopeč in vedno otirajoč si tolsto obličje — jajčasta postava debe-luharja.
Pred glavnim diplomatskim vhodom izroči možic svojo posetnico. globoko klanjajočemu se slugi,' češ, da hoče govoriti z diplomati o gospodarskih interesih na Balkanu.
Vstopi in kmalu se zopet prikaže med vrati, vrže par zlatnikov pred slugo in zadovoljno momljaje odcinca na svoje mesto.
Hrup žurnalistov in priganjačev se nadaljuje neprestano.
Vsa pozornost občinstva je udi-njana kričačem, nikdo ne vidi kake spletke se vrše za hrbtom.
Pes v diplomatski loži jeznč renči, vzbujen iz sladkega »dolce far niente«, in hlasta po zraku, prenapo-ljenem s težko atmosfero.
Traaa-ra!
Zadoni zdajci trompeta.
Hrup se polagoma poleže.
Star čokast policaj, z zarjavelo sabljo ob boku, v »flekastem« jopiču postavil se je z bobenčkom na neki zaboj.
Klerikalna komedija.
I
Senzacijonelno! Metropol-film prve vrste. Senzacijonelno! PT* Najnovejši film. Posnetek po resnični sliki.
Novo!	Samo enkrat v „Dnevu“!	Novo!
Oj, politika slovenska, kaj vse s taboj se godi, včasih ena sama ženska lahko vse izpremeni.
Kranjski kmet je lahkoveren klerikalcem je verjel — klerikalni štab prešeren ga je v svoje zanjke vjel.
Ubogi kmet je pridno molil, mirno čakal pomoči — vedro s klerikalci volil — a dobil ničesar ni.
Klerikalci so dobili vsak za sebe svoj mandat, se v deželni dvorec skrili, in začeli barantat!
Kaj vse tam se je godilo, nihče o tem vedel ni — vse se je previdno skrilo — »kaj volilce to skrbi?«
Vsak skrbel je najprej zase -saj to njim je glavna stvar, porabiti dobre čase — in množiti svoj denar.
Ko so delali kupčije, so se sprli med seboj (to se ljudstvu vse prikrije to je le notranji boj).
So poslanci šli na Dunaj, da tam vsak spregovori, kaj v politiki na zunaj, kaj na znotraj se godi.
Toda niso govorili — rajši odšli so v salon, lam so Theimerci Kamili delali vsak svoj poklon.
LISTEK
M. ZEV AKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
To vprašanje in ton, v katerem je bilo zastavljeno, sta presenetila Margentino in Zileto.
»Ako vam je ostati v tem paviljonu«, je vzkliknila deklica, »potem ne dovolim, da prebivate v tej kleti. Uboga žena! Ce bi le vedeli, kako vas pomilujem... In vendar so mi neznane vaše muke... Samo takrat... tam pri Tuilerijah, sem čutila, da ste vredni vsega pomilovanja ...«
»A jaz,« je dejala Magdalena zamolklo, »sem čutila takoj takrat,
da ste angel...«
Nato je rekla naglo, kakor bi se bala, da je ne premaga ganjenost: »Vrnimo se gor!«
»Ne prej, preden mi ne obljubite, 'da pridete stanovat gor, k nama dvema,« je dejala Žileta odločno.
»Ali hočete 1 Pa naj bo!«
Sama pri sebi je dodala Magdalena:
»Morebiti Je res boljše tako!« Ko so se vrnile, je nadaljevala
Magdalena:
»Tri dni že prebivam v tej kleti. Z velikim trudom se ml je posrečilo, da sem prišla v park in dospela v ta paviljon, za kar se imam zahvaliti
pred vsem podkupljivosti nekega služabnika, ki sem si ga pridobila za drag denar. Vse na svetu je treba plačati — najbolj pa še zvestobo!«
Žileta je poslušala z začudenjem in s tajno grozo to žensko, ki je govorila tako preprosto o smelih rečeh, ki jih je bila dovršila.
»Ta človek«, je nadaljevala Magdalena Feronova, »bi mi moral prinesti vsak večer živila za naslednji dan. Včeraj se je moral zelo začuditi. ko ni mogel noter, ker ste bili zaklenili vrata. Mojo skrb si pa tudi lahko predstavljate, ko sem poslušala cele ure, kako hodite vidve semter-tja, ne da bi vedela, s kom imam opraviti... Nazadnje sem prišla na vrh stopnjic, in ko sem slišala vajin pogovor, sem bila pomirjena... Tak šna je moja istorija...«
Nekaj minut je trajalo mučno molčanje; nazadnje je povzela Magdalena:
»Zdaj se vprašujeta gotovo, zakaj sem se splazila skrivaj v park, zakaj se skrivam in kaj je moj namen, ki ga hočem doseči v Fonten-bloškem gradu? Kaj ne da? ... Vedeti hočeta odgovor na strašna vprašanja, ki si jih jedva upam zastaviti sama sebi?
Naslonjena na svojo mater, jo je poslušala Žileta z grozo in sočutjem. Margentina pa se je samo čudila.
»Poslušajta.« je nadaljevala Magdalena Feronova, »moje srce je tako polno bridkosti, da mi poka. Toliko časa sem trpela molče, da sem se
naveličala molčanja in ga ne morem več prenašati...«
»Tolažili vas bova,« je rekla Zi-leta krotko in jo prijela za roko.
»Zame ni tolažbe,« je dejala Magdalena, majaje z glavo. »Izgubljena sem in obsojena... Duša in telo, vse, kar imam se zvija v meni v poslednjih krčih strašnega smrtnega boja...«
»Upajte, upajte!« je rekla Žileta, ki ni mogla zadržati sočutne solze.
Ovila je Magdaleni roke okroa vratu in jo hotela poljubiti.
Toda Magdalena je vstala, sunila jo od sebe skoraj sirovo in prebledela kakor zid...
»Nesrečni otrok,« je dejala s temnim glasom osuplo, trepečoči Zi-leti, »kaj ste hoteli storiti! Ali ne veste, da si lahko nakopljete smrt, ako se me dotaknete!«
Margentina je viknila, prijela hčer in jo stisnila k sebi.
»Ne bojte se ničesar,« je povzela Magdalena in si potegnila z roko po čelu, ki je bilo mokro od znojnih srag. »Zadošča vama. da se me dotikata čim najmanj mogoče... Kje sem se že prekinila? Ah, da, hotela sem vama povedati, po kaj sem prišla v Fontenbloški grod ...«
»Čemu bi se mučili tako?« je dejala Žileta. »Zame in za mojo mater ste ubogo, trpeče bitje — mučenica, ki trpi žalostno usodo. To vam zagotavlja najino simpatijo in moje resnično prijateljstvo.«
»Kljub temu morate vedeti, kako
in kaj«, je odgovorila Magdalena s trdnim glasom, »zakaj najini usodi sta spojeni za nekaj časa. In potrebno je, da vam to, kar jaz namerjam, ne bo škodilo.«
Molčala je dolgo, kakor da se zdaj obotavlja govoriti.
»Poslušajte,« je povzela zdajci, »kaj n.e, da sovražite kralja Franca?«
»Bojim se ga, to je vse, kar čutim do njega,« je odgovorila Zileta trepetaje.
»A jaz ga sovražim,« je dejala
Margentina.
»Tu se stika naša usoda: vse tri imamo skupnega sovražnika; dočim pa mislita vedve samo, kako bi Se ga ubranili, mislim jaz, kako bi ga napadla ... Zakaj sovražim kralja francoskega? Zato, ker mi je naložil najhujšo muko; ki more zadeti žensko srce, in mi prizadejal najhujšo žalitev, ki jo je mogoče pripraviti ponosnemu človeku ... Sklenila sem se osvetiti. In pravzaprav sem se ze osvetila. Semkaj sem prišla samo, da prisostvujem svoji osveti. Sledila sem kralju v njegov grad, da ga vidim umreti.«
»Kralj bo torej umrl? ...«
»Da,« je dejala Magdalena mirno. »Obsojen je bolj gotovo kakor nesrečna žrtev, nad katero dviga krvnik svojo roko, da bi ji položil zanjko okrog vrata... Da. da, kralj je obsojen. Da, kralj bo umrl. In prisegam vama, njegova smrt bo strašna, in ljudje bodo govorili o njej še dolgo kot o nenavadnem dogodku.!«
Tam so se posvetovali, kdo deželni bo glavar,
(Šukljeta so v pokoj djali. ker se zdel Jim je prestar),
Kjer se kaže kaj denarja, tam sedel bi vsakdo rad —1 Šušteršič za poglavarja bil je prvi kandidat.
Drugim bilo ni po volji, mislili so: »Ne, ne boš,« —
Povše se jim zdel je bolji ker je bolj ponižen mož.
On pa ni se dal ugnati in je res glavar postal (znal je pota poiskati — vse je v kozji rog ugnal). „
Ker povsod je mnogo zlobe, zginil je preljubi mir, klerikalci od te dobe so imeli svoj prepir.
Bila huda so nasprotstva, bilo mnogo razprtij,
(vendar izven njih sorodstva, nihče o tem vedel ni).
Prišla Theimer je Kamila odgrnila je zastor — vsemu svetu je odkrila slavni klerikalni spor.
Ker v imenu so morale nam zaprli Metropol — ker ljudstvo želi šale in zabave bolj in bolj. —
Preskrbeli so predstavo klerikalci nam sami — v gledališču za zabavo zdaj skrbeti treba ni._________
Mu JJii imBPBBBBSS|B«PIS*P**P*SPW**
Magdalena je govorila s tolikšno trpkostjo, da sta Margentina in Zileta nehote trepetali.
Kako je mogla vedeti, da bo kralj umrl?
Odkod je jemala to gotovost, ki jo je delala v tem trenotku mogočno kakor arhangele zla ali boginjo usode, izpolnjujoče slepo svojo obsodbo?
Nista si je upali prašati tega. Samo gledali sta jo z radovednostjo, spojeno s sočutjem in grozo.
Magdalena pa je povzela:
»A zdaj je potrebno, da izvem gotove stvari... Pred vsem, kaj se ie zgodilo po vašem doživljaju v Pušča vnikovi jami? Vidim, da se čudite, dete moje, ko govorim o tem dogodku, kakor da bi ga poznala v vseh podrobnostih... Toda poznam ga, saj sem jaz sama napotila vojvodinjo Etanpsko v Puščavnikovo jamo...«
»Rešili ste me torej že drugikrat! Ah, od tlej se mi Je pripetil dogodek, ki pomeni največje Čudo v mojem življenju: našla sem svojo mater!...«
Magdalena le pozorno pogledala Margentino.
»Ali hočete vedeti, kako? .. .< Je vprašala ta.
»Da... če vam ni nevšečno... morebiti nam to lahko kaj koristi.«
»Vojvodinja Etanpska me je pri-, šla obvestit v Pariz, da je moja hči i tu, v Fontenbloju.« f	(Dalie'
Boben zaropoče:
Vsak dan krompir, vsak dan krompir, od nedelje do nedelje od nedelje do nedelje od nedelje do nedelje vsak dan krompir...!
Boben je utihnil.
Možakar si obrile repo na Sarkih. izpljune čik, se pošteno odkašlja
»Od tuuradne evropske diplomacije se daje na znanje, da je proglašen kontumac za pse, zato se poživlja vse gospodarje psov, da iste priženo v nalašč zato pripravljene prostore, kjer se bo strogo na nje pazilo. V slučaju pa, da bi se balkanska kuga razširila tudi na naše ozemlje.-bo potreba pobiti vso okuženo sodrgo in z nasiljem, konfiskacijo in ognjem uničiti nevarne bacile.
Dalje se naznanja, da je tudi med črnogorskimi stenicami nastala zelo nalezljiva bolezen, katere pri nas še ne poznamo, in vsled tega se zapre z diplomatskimi škatljami vse luknjice, kjer bi mogle izlezti stenice. Ta varnostna odredba je potrebna v to, da se izstrada ta golazen in prisili, da zapusti dragoceno lovčevo steno ali pa kameniti kader.
Dalje se naznanja, da so diplo-matje po modrem ukrepu in z dovoljenjem zverinodržca milostno dovolili. da si balkanska raja obdrži one prazne kletke, ki se ji odkažejo.
S tem odpadejo prejšnje naredbe tudi »s kapusto«.
Diplomatski zbor je tudi sklenil poslati nekega svojega ljubljenca v Prizemlju v harem za evnuha, ker so ga srbske uši preveč oščipale.
Po isti odredbi postanejo vse kletke, v katerih prebivajo plemeniti in visoko dresirani albanski panterji last še nedoločenega gospodarja, v to prištevale tudi Skader in Drač. Na ta način se zapre srbski pakaži za vedno pot do vode.«
»Vsak dan krompir...«
Še enkrat zaropoče boben, listina izgine za mastnim jopičem in mož — svest si svojega dostojanstva se skobaca raz zaboja.
Zurnalistika raz znane tribune radostno aplaudira, platea se trese od neprestanega ploskanja, galerija obdana od »štrebarjey« in obkoljena od psov, molči... črez usta plebejcev je nalepljen listek z napisom: Jezik konfisciran.
Publika v parterju, v tribunah in ložah se zabava, debatira, politl-kuje in smeši balkansko ralo.
»Heil dir in Siegeskranz...«
»Es brausst ein Rui .. ^«
Petje smeh. žvenket kozarcev, resni pogovori, vse to se meša v div jem hrušču in vpitju.
In na pozorišču...?
 ______________________ .	i	mu	T------
Kar je le na Hrvaškem mogoče.
stranKe prava ni hotelo o njiju namerah ničesar slišati, temveč jih je javno obsodilo — sta segla po sredstvih. ki so na Turškem navadni, v urejeni državi pa nemogoči: v pon-deljek 19. t. m. so frankovci zasedli prostore strankinega lista »Hrvat ska« in spodili oba politična urednika P. Kerubina Šedviča in bivšega poslanca Peršiča. Storili so to v dogovoru s klerikalno tiskarno, v kateri se tiska pravaški list. To je dalo trenotno odpoved urednikoma, četudi le lastnik lista izvrševalni odbor stranke, in odstopila list Frankov-cem, ki so založili nekaj tisoč kron, da obvarujejo tiskarno pred konkur-zom. Ta palaška revolucija se je Zgodila v neprisotnosti dr. M. Star-čeviča. ki je bil vsled političnih zadev na Dunaju, Afera bo imela vpliv na razrešitev hrvatske krize. Gotovi dunajski krogi bi zopet radi ščuvali obnovitev skrbskega kurza na Hrva-kem z baronom Rauchom na čelu. ?rarikovcem. ki so proti zvezi Strance prava s srbsko-hrvatsko koalicijo, pripade važna uloga. Kajti oni bodo z najslabšimi elementi tvorili jedro bodoče protisrbske stranke Rau chove.
Slovenska zemlja.
Iz Ribnice.
V soboto dne 24. t. m. zvečer vršil se je v .gostilni pri Jakobu redni letni občni zbor tukajšnje moške podružnice C. M. družbe. Predsednik dr. Rajh poda po kratkih uvodnih besedah, omenjajoč dogodke, ki so se letos doigrali na našem slovanskem jugu, poročilo o delovanju podružnice v preteklem poslovnem letu. Tajniško poročilo omenja, da ima podružnica letos 53 članov, do-čim je pa imela lansko leto 50. V primeri s prejšnjimi leti je to število dosti visoko, kajti žalostno dejstvo je, da tvori izvzemši pri redkih Izjemah pretežno večino članstva le uradništvo in učiteljstvo in drugi stanovi, sploh nedomačini. Tržani, sami in to tudi premožni, pa stojijo ob strani in jih ni mogoče pridobiti za to. Po blagajniškem poročilu je imela podružnica v preteklem letu 251 K 36 v dohodkov, kateri znesek se je. odštevši članarino 106 K, nabral ob raznih prilikah, kot so 20, septembra, Aškerčev pogreb in ob padcu gotovega mesta. Poročila odbornikov se vzamelo na znanje in se po predlogu preglednikov podeli odboru absotutorij. Pri volitvah ie bil Izvoljen dr. Rafti predsednikom, tajnikom Ivan Arko, blagajnikom Ernest Kobler, namestnikom pa dr. Schiffrer, Karl Puhar in France Burgar. Preglednika sta Anton Adamič n Filip Peterlin, delegati za skupščino pa dr. Rajh. Karl Puhar in Mi-an Klun. Po kratkih sklepnih besedah zaključi nato predsednik dr. Rajh občni zbor.
»čas« poroča: Hrvatski fran-kovci zopet oživljajo. In kako! Po blamaži s srbskim »veleizdajniškim« procesom v Zagrebu, po padcu Rau-chovem in po smrti dr. Jožefa Franka je prenehala stranka Frankov-cev na Hrvaškem. Spojila se le naj-preje s klerikalno stranko in potem sta se obe dve združili s Starčevi-čevo pod skupnim imenom hrvatske stranke prava. Pa še druga »nesreča« je zadela frankovce: kakor hitro je padel sistem, na katerega se je ozirala, se je razlilo blato, v katerem je stranka brodila, in njeni voditelji so bili vsled finančnih škan dalo v in nemoralnimi aferami tako težko kompromitirani, da so iih povabili v preiskovalni zapor radi podlih goljufij (dr. Horvat in dr. Sachs), nekateri so morali pa uteči na kmete in se odpovedati javnemu življenju (dr. Elegovič, dr. Vladimir Frank in 'drugi) Starčevičevi pristaši, ki so prišli v stranki do odločujočega vpliva, so sklenili politični pakt z srbsko-hrvatsko koalicijo, in se zavezali skupno se boriti proti vsakemu protinarodnemu režimu. Tej zvezi gre zasluga, da se Čuvajeva težnja: napraviti vladno večino, ni uresničila. Naenkrat se je pojavil na obzorju junak žalostnega opomina baron Rauch. Temu se je posrečilo s pomočjo vojaških krogov, ki mu Jih ie pridobil njegov svak general Steeb. osvoboditi zaprta frankovska goljufa dr. Horvata in dr. Sachsa s tem. da je bila proti njima preiskava radi zavarovalnice »Balkana« (vsled katere le stotine ljudi prišlo ob svoje premoženje) z višjo odredbo ustavljeno. (Kmalu se Je pa pokazalo, za kakšno ceno sta bila goljufa osvobojena. Dobila sta namreč migljaj od zgoraj, da se lahko rešita zapora, če storita majhno uslugo zagrebški in budimpeštanski vladi. Nič druzega jima ni treba storiti, nego da razbijeta stranko prava in rešena sta.) In res sta osvobojena go-tjufa začela z delom za barona Rau-cha Ker pa starčevičansko vodstvo
Iz litijskega okraja.
Dne 15. t. m. je zborovala v Za-tični dična Slomškarija. Čilih Slom-škarjev, naših vrlih Slomškaric in častite duhovščine — »naših prijateljev« je bilo vseh skupaj okrog 30, pa še ti so bili iz dveh okrajev. Iz novomeškega okraja je bil namreč že prignal novi nadzornik Štrukelj svoje ponižne backe in baculje in je sam — ipsissima persona nesel svoj nadzorniški žegen v Zatično. Kar čestitati je učiteljem tam doli ob leni Krki m Beli krajini, da so dobili takega šolnika za nadzornika. Kakor vse kaže, ne bo to nikak nadzornik, ampak strasten sitrankar. Gotovo ima sedaj dela čez glavo, a on gre rajše tja, kjer nima ničesar drugega opraviti, kakor se pokazati svojim bivšim tovarišem in lumine c. kr. nadzornika. Z druge strani je pa šel tja tudi zato, da je malo pojezil propadlega kandidata našega vrlega Slomškarja Polaka. Pravijo, da je bil Polak kar jezen od jeze, ko ga je ugledal. On, taka bistra glava, ki študira za profesorja, on, pisatelj, ali bolje rečeno — prepisatelj. pesnik — natus non factus — bivši nemčur, socijalni demokrat, naprednjak in bogzna kaj še vse, on ni dosegel te častil Kdo bi se ne Jezili In Polak zna biti tudi jezen. Ali se še spominjaš, Janez, no, takrat si bil menda še Johan ali pa internacijonalni Žan, — ne vem prav — kako sva v starodavnih časih tamdoli ob meji zelene Štajerske in Kranjske krokala, kako si bil takrat strašno jezen na »častite gospode?« Ej, Johan, ali pa še veš. kako je bilo takrat pa tudi fletkano? Ali še veš — no, pa ne smem ravno vsega en pot povedati. Torel zelen je bil od Jeze. ko je ugledal svojega tekmeca. Skoda, da ga ni ravno takrat nam v zabavo, potomcem pa v večni memento »pismeno« fotografiral župan Erjavec iz Drage. To bi bil dvojni umotvor, nekak Rolando Furioso secondo. ki bi ga ovekovečil klerikalni umetnik Erjavec. V zadoščenje in da pomirijo užaljen genij, so ga izvolili »eno«-
gotsno za predsednika podružnice. Tukaj enkrat vendar ni propadel Zdaj sedi na konju — in to že na drugem. Prvi je njegov šepasti pegaz, ki tako neusmiljeno brca po »Angeljčku« in »Vrtcu«, da se vse kadi in lete izpod njegovih obrabljenih kopit male besedice s tako močjo na vse strani, da resno prete pokončati vso slovensko poetiko. Mo] bog, Janez, nehaj! Ti ne sodrš na pegaza. ker sediš na ščetincu in Jahal h koritu:
Tvoj pegaz, oj. Johan, ni pravi kopitar,
predobro se to na ščetinah posna; — le takega pegaza jaše koritar, ki svoje mišljenje sramotno proda.
Na zborovanju je nek Samec nelcaj pravil o ljudskem petju v cerkvi in šoli. Pridigoval je kakor kak leme-natar. Za prihodnje zborovanje pa so naprosili Polaka, da bo »predaval« o ljudskem petju v oštariji. Bo zanimivo!
Iz Zagorja ob Savi.
Dne 25. t. m. Je bH občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v gostilni g. Mlillerja. — Žalostno za zagorske razmere, da še sklepčni nismo bili. Ni dovolj, da se samo plača tiste bori dve kroni na leto in s tem misli, da je vsak storil svojo narodno dolžnost. — Zagorje je važna postojanka v narodnem oziru. Bili so se tudi boji, padle so žrtve glede narodne zavednosti in vendar je zmagala naša pravična slovenska stran. In po teh hudih in vročih bo-ijih naj Zopet zavlada mlačnost in tihota?? Kdor trdi, da smo trdni v Zagorju v narodnem oziru — se jako moti — in ta ne pozna indu-strijelske kraje — v takih krajih se čez noč preobrne, ter prične pihati ostra sapa. — In mi stojimo nepripravljeni in nezavedni. Zgoditi se nam zna, da bodemo ječali pod tujim jarmom. — Toraj kdor se zaveda, da Je Slovenec, naj stori svojo narodno dolžnost s tem. da pridobiva člane za našo prepotrebno sv. Cirila in Metoda družbo. — če bodemo enakrat edini in zavedni, ne bode sile. katera bi nas zatrla. — Ti narodno ženstvo bi pa pač lahko žrtvovalo malo več zavednosti. V dnu duše mora človeka zaboleti, ko vidi kakšna mlačnost vlada med našimi narodnimi dekleti. Za vse druge nepotrebne stvari se ima čas. Li ni to sramota, da se je občnega zbora vdeležila edina narodno delavna gosplca Berta Mttllerieva. Kako bodete dale kot mati, če si že kot dekle nezavedna Slovenka svojim bodočim
otrokom navdušenja za narodne svetinje. — če bodeš ti slovensko dekle imelo tako malo narodne zavednosti in da so ti vsa druga različna zabavališča ljubša, kakor pa malo in skromno delo v prid naše šolske družbe, mora zopet v naši epi zagorski dolini zavladati naš cruti sovrag, Upam, da ne bodo moje besede zaman, kakor tudi niso bile besede g. MUllerjeve. da naj nas osem. kateri smo se udeležili občnega zbora položimo v znak o-jroženja nad zagorsko narodno občinstvo mali d&r na družbi. In tako je nabrala 14 K^ 70 v. Občni zbor se vrši dne 8. rožnika v gostilni g. Ivan Millerja z istim vsporedom. kakor bi se moral vršiti v nedeljo, dobro bi bilo, če bi kdo prišel od glavnega vodstva iz Ljubljane, da bi malo naxdušil našo mlačno občin-stvo.	,	..	—fer.
Iz Predoselj.
Jezik samo takrat obrne, kadar ga g. po čeljusti udari, Zabret mu pa brco priloži.
A .	r	‘
~ 11
Dnevni pregled.
Kje se tore] najde pravica?
Kakor Je znano, je dobilo uredništvo od ljubljanskega deželnega sodišča nemško pisan odlok, v katerem so se navajali razlogi za neko konfiskacijo »Dneva«. — Uredništvo je odlok vrnilo s pripombo, da za ljubljansko sodišče v uredništvu »Dneva« ne razumemo nemško — pač pa da moraik) na l]ubl}anskem sodišču za slovensko uredništvo slovenskega dnevnika znati slovensko in Izdati odlok v slovenskem iezlku. — Na to je dobilo uredništvo »Dneva« odgovor, da ljubljanskemu sodišču jezikovni predpisi ne dovoljujejo izdati ta odlok ’
Ker so se ljudje za pondeljkov »Dan« pri nas kar trgali, ko so brali v njem vzorno delovanje njih dežel-nega poslanca Zabreta, zato hočemo danes o tem možu zopet malo spregovoriti. V nedeljo bo pozdravljal škofa. Oblečen bo v narodno nošo. Pravijo hudobni jeziki, da bi mu bolj prileglo, če bi se oblekel v turške hlače. Zelo smo radovedni če bo povedal škofu, da se on najbolj zvesto ravna po njegovi rudeči brošuri, katero sta z g. mamo trikrat prebrala. da sta si vse natančno zapomnila. Tudi »ona« se je zadnjic tako jezila na »Dan«, da so jo morali gospod poslanec hoditi tolažit vsak večer, kar jim je bilo lahko, ker so jo ta teden poslali »zdravit«. ^a le jp°j0_ lažite se. Časti vam ne more nobeden vzeti, tolažbe vam je pa dal že skoraj preveč. Saj pravijo, da mora sedaj še druge tolažit.	s
lesnikom tako navskriŽ. To vse naj pove v nedeljo škofu, ko ga bo po. zdravljal. Možje, ali vas m:nič sram, da nimate drugačnega J^oza*
« zastopal, kot le ta CukSal vas le vendar neka). Vzemite se s upal in ne pustite se vleči od takega poslanca, ki gleda samo na svojo mošnjo. Kot cestni načelnik seda mostove kar preklada in prestavlja in s« baha. da Je vse njegovo delo. Naj le pokaže, kaj je že naredil za okraj, ki ga Ima za poslanca. Se koma! ga poznalo ljudje. Prihodne leto mu bo že odklenkalo. Prihodnlič bomo pa povedali o Zabretovem poslanskem delu. in pa povest od.Sirca,. kateri
Po pisarni dr. Novaka smo se pritožili na Gradec. Ako že v Ljubljani za slovenščino ni pravice, je je v Gradcu še manj. Včeraj smo dobili od dež. sodnije sledeči odgovor:
»Z ozirom na Vašo tozadevno pritožbo na c. kr. predsedstvo višjega deželnega sodišča v Gradcu, ker se Vam Je dostavil sklep deželnega sodišča v Ljubljani z dne 14. aprila 1913. pr. VII. 21.13-1. zadevajoč zaplembo časopisa »Dan« z dne 14. aprila 1913. štev. 467. v nemškem jeziku, se obveščate, da c. kr, predsedstvo višjega deželnega sodišča v Gradcu glasom odredbe z dne 19. maja 1913. praes. 3938—28 c. 13—2. glede te pritožbe ne more ničesar ukreniti.	,	,
Predsedstvo c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, dne 12. maja l913.	Elsner. 1. r.
Ali ste slišali ljudje božji! Kje naj se torej v Avstriji išče pravice?
V Ljubljani pravijo, da ne smejo izdajati slovenskih sklepov, v Gradcu pravijo, da ne morejo ničesar ukreniti. Vprašamo: zakaj ne? Ali je to justlca? Ali je to pravica? Kdo torej odločuje? Eden ne sme. drugi ne more? Kje pa je tisti, ki mora, ker zakon tako zahteva? Kdo je tore kršil zakon? S tem poidemo pred parlament.
Zakaj imamo urade? Zato, da vrše svojo dolžnost. Kako pa vrši svojo dolžnost n. pr. mariborsko poštno ravnateljstvo, kaže ta le slučaj. Vrnili smo poštnemu ravnateljstvu v Mariboru neko nemško pisano odredbo. ker mora poštno ravnateljstvo v Mariboru znati slovensko. Toda — odgovora na to še danes nimamo. To se pravi: ravnateljstvo misli: če nečete nemškega odloka — Pa ™c. To so avstrijski uradi! To ie jezikovna enakopravnost!	&.<a*ar£i
Politično delovanje g. Sustersl-čeve v deželnem odboru vzbuja rešpekt v vseh ženskih organizacijah, ki se bore za politično svobodo žene. Najbrže bo izvoljena za častno članico vseh takšnih društev. Za poslanca izvoljena Kuneticka se čuti sedai še močnejšo odkar ve, da ima tako močno in delavno sovrst-nico na političnem polju. Zenskim težnjam se ne bo nič več mogla zagraditi pot — vlada bo morala rada in nerada vpoštevati žensko v politiki »Zlati vek zdaj ženskam pride.«
»Klerikalno maščevanje«, pod tem naslovom piše »Zarja«: Klerikalce v deželnem odboru so spravila razkritja Kamile Theimerjeve iz duševnega ravnotežja in sedaj iščejo, nad čim bi svojo jezo ohladili. V soboto so se znesli nad »Dramatičnim društvom« in zaprli »Kine metropol« v deželnem gledališču, češ da so se »predstavljali filmi škandalozne. nemoralne in pohujšljive vsebine«. Ta motivacija se nam zdi čud: na, zakaj kolikor nam je znano, v »Kine metropolu« niso kazali kinematografskih posnetkov ostudnega boja dr. Šuster&čevega za d®2®"'® glavarstvo, njegovega plezanja po lestvici podlih intrig in malopridne felonije. Tudi sicer delanje m nehanje klerikalnih prvakov še ni kine-matografirano In Javnost se pohujšuje nad političnimi škandaji in nad politično nemoralo v klerik, stranki in v deželnem dvorcu za sedaj le iz pisane besede in ne iz živih slik. Moralne gnilobe, ki je klerikalno stranko in ki je zadnli čas tako »zadišala« po vsem Kraniskem, da sl vsi spodobni elementi v deželi zatiskajo svoje nosove, kakor rečeno, Uudje niso gledali v »Kine metropolu«-Tam so se Jim kazale slike, kj Jm Je z moralnega stališča P®*;,3 ljubljanska državna policija m Ki sp Jih že prej po drugih mestfli policijski varuhi morale označili za do-, stojne. Dr. Šušteršič, ki ima glede na politično moralo debelo kožo .kakor
slon. je pa glede na »ostalo« morali tenkočuten kakor štirinajstletna devica in hoče Ljubljančane obvaroi vati »moralnega pohujšanja«. S« takega patrona je manjkalo preganjani morali!
Potem naj pa še govore, da ri mladina zavedna. Udeležba pri tekmovalnem streljanju srednješolcev v Jubljani raste od leta do leta. Pred-anskem jih je bilo 116; vlani 160, etos že 204. Številke jasno dokazujejo. kako se srednješolci zavedalo vel. vrednosti streljanja za kul« urno povzdigo slovenskega naroda. Zavedajo se, da posebno spretnost y streljanju jači osebno samozavest Besede ekscelence g. divizionerja (usmaneka). Številke udeležencev streljanja pričajo, da raste osebna samozavest slovenske mladine, ki bo enkrat voditeljica. G. stotnik Gas-ser je zatrdil, da se je v tej mladini tako globoko vkoreninila domovinska ljubezen in patriotična zavest, da se nanjo lahko vsikdar zanese. 3repričan je, da bodo ti mladeniči v ponos in čast Ljubljani in krasni kranjski deželi.- Če smo kedaj nad slovensko mladino obupavali — bili smo neopravičeni. Zavest raste.
Krenili so na pravo pot, pustili vse. kar ima orpaviti s povzdigo duha in čuvstev in se oprijeli flinte, ki jači osebno samozavest. Ta mladina, kakor upamo bo rešila slovenski narod prodirajoče — germanizacije.
Podlaga pa se je zmeraj sama
peljala. V petkovi dnevni notici: »čuden uradni slučaj višjega državnega pravdnika«, je tiskarski ali bogve kateri škrat malo ponagajal in iz besede »zadej«, napravil zmeraj, kar je marsikaterega bralca spravilo v dobro voljo. Dotični stavek se ima glasiti: Pa da ne bo pohujšanja«. so šli stebri peš naprej, podlaga pa se je zadel sama peljala. (Drugje ne hodijo stebri peš naprej, tudi podlaga se ne pelje zadej, toda v Novem mestu je še kaj drugega mogoče.)
Nenavaden promet na novomeškem kolodvoru. Kakor se nam iz Novega mesta poroča, se je te dni na novomeškem kolodvoru pričel izvanredno živahen promet. Prihaja več izrednih tovornih vlakov, naloženih z materijalom za novo belokranjsko progo. V petek pred odhodom večernega osebnega vlaka ja bilo na vseh tirih vse polno vlakov, tako, da je železniško osobje moralo biti zelo pozorno in delavno, da se ni zgodila kaka nesreča. Promet sploh na dolenjski progi se prihodnji teden še poveča. Zgradba nove proge izvablja tudi dan na dan obilo tujcev od vseh strani. Zdaj se je pričel najzanimivejši zadnji del proge. zveza dosedanjega tira dolenjske železnice z novo belokranjsko
progo.
Vzpored porotnih obravnav v Novem mestu, mora za to pot po izredni milosti in modrosti g. predsednika novomeškega okrožnega sodišča ostati še 'tajen. Tudi če bi ga slučajno zvedeli kje drugje, moramo mclčati, ker bi s tem spravili v nevarnost vse dotične uradnike, ki o tem vzporedu morda kaj vedo. Po novomeškem okrožnem sodišču je začel zdaj strašiti duh pokojnega Meternicha, ki se nepričakovano pojavlja tudi pri belem dnevu. Mi bi to ljubezen g. predsednika do slovenske žurnalistike lahko zavrnili z jednako ljubenjivo nagajivostjo. Pa tega ne bomo še storili, ker upamo, da se bo g. predsednik poboljšal m bo sam izprevidel, da tak birokraski šimelj spada v najstarejši arhiv kabinetne justice. nikakor pa ne v demokratično dobo 20. stoletja. Kot ori-cinelnost te specijalitete novomeške justice pa naj navedemo, kako si Novomščani to najnovejšo predsednikovo odredbo razlagajo. Pravijo, da gospod predsednik zato ne pusti več vpogleda v knjigo razpisanih obravnav, ker se boji. da bi toliko s tem, da semtertja o kakšni bolj zanimivi obravnavi za dan PW«»# obvestilo lavnost Nel 0°sP|dP^ oprtnik se le tega boli. da bi casnmar alf sploh kak poročevalec m teh je v Novem mestu veliko, iz te knjige koval denar na ta način, da bi do-< tično stranko obvestil tako-le: Ta in in ta dan se vrši proti vam ta in ta razprava. Če nočete, da bi kaj o tem poročal, veste, da tega ne morem storiti zastonj, če bi ta komentaa hoteli vzeti resno m če bi bili seveda prepričani da je glede na vir, tudi resničen, bi čisto gotovo nasto*
pati So pot. Kaltt te morda tako
delajo recimo, kje drugje, koder Je ta ali oni v svoji praksi kal takega doživel. Je gotovo, da ga med slovenskimi časnikarji pri prav nobenem listu ni tako zavrženega so-trudnika. ki bi kaj takega prakticiral. Tak poročevalec bi bil pri tem ajl onem listu sploh nemogoč. Ah m tega komentarja ne jemljemo rerx* še mani pa si moremo misliti da M
“ospod predsednik če tudi f£
Javno prezira naš stan. mogel taco poniževalno misliti o na&. Sicer pa
bi tako oriečaščenje našega poklica predsednika moralo brigati še le potem. ko bi takega dopisnika državni pravdnik prejel za vrat, in kaj takega bi pač vsaka stranka takoj ovadila in ga radi izsiljevanja tiral pred kazenski senat. S tem komentarjem torej ni nič. Mi vemo za veliko boljšega. pa ga iz previdnosti zamolčimo. Ker kakor rečeno, trdno upamo, da bo gospod predsednik sam uvidel da s takimi novotarijami in preziranjem zastopnikov najširše javnosti ne bo ničesar opravil, razen, da novomeška justična palača postane še bolj razvpita, kakor je svoj čas bila. Novejši predniki g. Garzerollija se s takimi bagatelami niso pečali, ker so imeli dovolj važnejšega dela, kakor kontrolirati po hodnikih, če kak poročevalec dobi kje tudi take informacije, ki so pri drugih sodiščih sploh vsakomur na razpolago.
Umrl je na Kresnicah učitelj v pok. g. Janez Wohinc. Pogreb bo v sredo ob pol 10. uri dopoldne. Naj v miru počiva!
Kolesar se je ubil. V Leskovcu se je ubil dne 23. t .m. ob četrt na 10. uro zvečer Franc Hrtistjvčan, bivši socialnodemokraški kandidat. Peljal se je na kolesu po dolini proti Zuliču in zadel ob drugega kolesarja. Oba sta padla na tla in Hrastovčan ie bil na mestu mrtev.
Nepreviden kolesar. Na dan vnebohoda je neki kolesar povozil na okrajni cesti štiriletnega posestnikovega sina Martina Peterlina iz Zg. Gameljn. Kolesar in otrok sta padla na tla. Deček je zadobil pri tem znatne poškodbe na obeh nogah.
Smrtna nesreča. Dne 21. t. m. so gnali trije otroci posestnika Jožefa Mikuša iz Rakitne, med katerimi se je nahajala tudi desetletna Karlina, krave na pašo. Ker je bilo precej mrzlo, so otroci zakurili ogenj. Karlina Mikuš pa je prišla pri tem tako blizo ognja, da se ji je vnela obleka. Deklica je vsa prestrašena in v plamenih tekla domov proti hiši svojih roditeljev, ki se je nahajala kakih dvajset minut od pašnika. Med potjo pa se Je zdrugila od bolečin na tla. Vsled zadobljenih ope-hlin je uboga deklica eno uro pozneje umrla. Obleka je na nji popolnoma zgorela.
Sekira kot igrača. Sedemletni posestnikov sin Ivan Podobnik iz Črnuč se je te dni igral doma na vrtu s sekiro. Po nesreči pa se je vsekal v desno koleno. Poškodba je težka.
Prijazna zakonska. Te dni se je začel neki posestnik iz Klanca pri Kamniku prepirati s svojo ženo. Prepir je bii hud in se je kmalu spremenil v pretep. Slednjič se je pokazalo, da je žena močnejša od moža, ki je prišel pijan domov, zakaj zgrabila je neke grablje in je neusmiljeno premlatila svojega pijanega mo-žička. Zenska mu je zlomila par reber.	■
Prst mu je odrezalo. Štiriletni posestnikov sin Anton Bogataj iz Loga pri Kranju se je te dni igral s sosedovimi otroci na podu svojega očeta, kjer se je nahajala tudi slamoreznica. Medtem ko je eden izmed dečkov zavrtil kolo. je zgrabil Anton Bogataj za isto kolo tako nesrečno, da mu je slamoreznica odrezala sredinec leve roke.
Zajček z enim ušesom. Trgovec gostilničar in posestnik v Dobrem polju Miloš Kavčič ima tri tedne starega, popolnoma zdravega in živahnega zajčka, ki ima samo eno uho, dočim je na mestu drugega nekaka majhna vzbočina.
Velike povodnji v Bosni. Kakor se iz Sarajeva poroča, so nastale te dni v Bosni velikanske povodnji. Dne 23. maja je bil vsled narašču-joče vode železniški promet na progi Sarajevo-bosenski Brod popolnoma pretrgan. Najhuje je zadela nesreča postajo Doboj, ki stoji štirideset centimetrov pod vodo. Reka Bosna je preplavila na nekaterih mestih med Dobojem in Maglajeuc železniško progo. Voda stoji 25 cm visoko. Po nekem poročilu železniškega ravnateljstva je železniška proga med Senico in Dobojem popolnoma poplavljena. Več mostov je uničenih. Skupen promet je na nedoločen čas vstavljen, posebno na progi Senica-Budanka. Iz Maglaja piihajajo v.esti, da Bosna še vedno narašča in da tam neprestano dežuje.
Velika nesreča v cirkusu. Pri
večerni predstavi v cirkusu Busch na Dunaju §e je pripetila dne 22. t. m. velika nesreča. Med pripravami !za na pantomino se je podrl v oddaljenosti desetih metrov težek železen most. Pri tem sta bila dva delavca težko poškodovana, eden pa je [smrtno nevarno ranjen. Kar se gledalcev tiče, so bile tri osebe poškodovane. Predstava se je vsled te nesreče prekinila.
Smrt nesrečnice. Hči znanega španskega reformatorja Ferrerja, igralka Paz-Ferrerjeva je dne 22. t. m.
iv	Fontenbloju umrla Ko je bil pred kratkim španski kralj v Parizu, je rerrerjeva hči na vse načine posku-
šala, da bi prišla do kralja, kar pa so ji oblasti zabranile. Paz-Ferrerjeva je zmerjala kralja in je kakor nora letela po ulicah. Spraviti so jo morali v bolnišnico, kjer je pred kratkim umrla.
Nepošteni poštarji. Dunajska policija je dne 23. t. m. aretirala sedem poštnih uradnikov in več poštnih slug, ki so že dalj časa poneverjali zaupani jim denar.
Roka pravice sega daleč. Te dni je policija v Chile (Južna Amerika) aretirala znanega odvetnika dr. Brederecka, ki je meseca avgusta preteklega leta poneveril v Berlinu večje svote denarja, na kar je pobegnil v Ameriko.
Nesreča parnika »Senegal« Kakor jc že »Dan« poročal, je dne 22. t. m. zadel francoski parnik »Senegal« v smirenskem pristanišču ob neko mino. Pri tem je bila ladija zelo poškodovana v vseh svojih delih. Kakor poročajo najnovejše vesti, so la-dijo slednjič vendarle rešili, da se ni potopila. Neki francoski mornar in neka mohamedanska deklica sta pri tem utonila.
Velika železniška tatvina. Dne 23. t. m. je doslej neznani tat ukradel ravnatelju bostonskega umetniškega muzeja med vožnjo Bologna-Pistoaj v Italiji listnico, v kateri je imel 100.000 lir. Storilcu še niso na sledu.
Sleparije soproge državnega poslanca. Soproga socijalno-demokra-tičnega poslanca Leopolda Mlinarskega je pred nekaj dnevi izginila iz Dunaja. Več večjih tvrdk toži soprogo VVinarskega radi raznih sleparij.
Ponesrečeni turisti Dne 23. t. m. so našli trupli dveh turistov iz Monakovega, ki sta se smrtno ponesrečila pri turi na Benediktovo steno. Umrla turista sta bila bančna uradnika Martin in Oria. Trupli so našli prijatelji obeh ponesrečencev v bližini tucinške koče. Oba turista sta padla z velike višine in sta bila na mestu mrtva.
Povsod enaki lumpi Klerikalci na Češkem izrabljajo narodna gesla in barve za goljufije. Dokazano je, da so na dan Janeza Nepomuka, ko so se v Pragi vršile zbirke za šolsko matico, poslali hradčanski klerikalci (na Hradčanah ima svoj sedež škof in drugi takšni) na ulice prijatelje z narodnimi znaki, ki so zbirali v rude-če Skrinjice za klerikalne namena: »za našo Matico« in »za Svetova-clavsko Matico«. Ljudje so to preslišali in dajali.
»Ta bajta se da v najem.« Bolgarski kralj Ferdinand ne živi dosti
v	Bolgariji. Ne le sedaj, temveč tudi v prejšnjih dobah ga ni bilo v Sofiji cele mesece. Ko je živel enkrat 4 mesec izven države, so pribili Bolgari na njegovo palačo listek: »Ta bajta se da v najem!«
Ljubljana.
—Vsled prepovedi dež. glavarja je nastala zopet gledališka kriza.
Zaradi tega sklicuje »Dram. društvo« za prih. soboto občni zbor v »Nar. Dom«. Ako se razmere takoj re rešijo, je gledališče za bodočo sezono nemogoče. Ako se šele v zadnjem trenutku začne s pripravami, bi lahko dobili še slabšo sezono, nego je bila letos. Sramota pa bi bila za slovensko Ljubljano s 50.000 prebivalci, ako bi ne mogla rešiti svojega gledališča, ki je ob enem središče slov. dram. umetnosti. T. zv. slovenska napredna javnost bi morala dati na kler. šikane primer, odgovor. Vprašanje gledališča ni odvisno samo od odbora »Dram. društva«, oz. od par ljudi], ki se bore v odboru — ampak od vse slovenske ljubljanske javnosti. Zato je treba, da se na obč. zboru izpregovori odločilna beseda. Vsak zaveden Slovenec bi moral smatrati za svojo dolžnost, da podpira »Dram. društvo« v boju za obstanek slov. gledališča.
— Nesramnost nemške državne policije. Prišel nam je v roke nemško pisan listič, s katerim ljubljanska drž. policija potrjuje neki slovenski služkinji, da je izgubila poselsko knjižico. Ta služkinja bo skoraj gotovo iskala službe pri slovenski gospodinji, ki prav tako malo zna nemško, kakor služkinja — in zdaj nal se ti dve Slovenki dogovorita na podlagi nemškega potrdila ljub. drž. policije. Ali še ne bo reda v tem oziru? Ljubljana je slovensko mesto — zato zahtevamo slovensko uradovanje.
— AH nima moštvo pri državni policiji nlkake šole? Odkar je začela funkcijonirati v Ljubljani državna policija, ga ni dneva, da bi se ne čula kaka pritožba o njej. Vsako zlo ima svoj vir in tudi vsaka neumnost ga imal Ampak, Če so pri tržaškem polic. ravnateljstvu zabili v žepe inštruktorjev polic, moštva za 3 mesece 15.000 K — potem bi se moralo vendar kaj poznati! Zdaj smo radovedni. kdo ima pri tukajšnjem ravnateljstvu šolski pouk z moštvom za zunanjo službo. Ce se bodo nerodnosti tako nadaljevale, bo moralo ob-
činstvo policijo samo učiti. Če ne bo drugače, bo dal v tem oziru dTage-volje tudi naš list rad nekatera navodila.
— Nove pritožbe nam prihajajo iz vrst starišev. da silijo kateheti mladino popoldne v šolo. kljub temu, da je sedaj dopoldnevni pouk. Otroci imajo vendar dvakrat na teden verouk in takrat je časa dovolj, da se otroci nauče, kar je potrebno. Zakaj bi imel ravno katehet prednost pred drugimi predmeti in zakaj bi ravno on motil red. Ako se ure ne porabijo za kake druge stvari, zadostujejo popolnoma za to, kar je potreba.
— Kateri šolski voditelj je v Ljubljani najbolj zanikern v uradovanju? Odgovor? Jeglič na Cojzo-vem grabnu. (Nemec bi rekel: »ein liederlicher Kerl.«) Baje ga je tega naučil nadzornik Maier, ki sam v pisarni kot nadzornik nikoli nič ne dela! Tema dvema bi bilo dobro po-staviti za šefa okrajnega glavarja Schittniga iz Kranja, ki je imel drzno čelo. zahtevati od okrajnega šolskega nadzornika (!), da naj hodi v pisarno akte reševat ob — 6. zjutraj!! Za lenuharje in nesposobne ljudi, kakor so: Maier, Jeglič in K. Simon, bi bil tak-le šef a la glavar Schittnig nujno potreben!
— Iz Bizovika. Dne 23. maja smo imeli ogled zaradi novega pokopališča, ker je župnik Petrič naznanil na c. kr. glavarstvo, da je v Bizoviku premajhno pokopališče. Župnik Petrič je hotel, da se staro pokopališče popolnoma opusti in se sezida novo, oddaljeno do 20 m od starega. S tem pa vaščani niso zadovoljni — oni so le za to, da se staro pokopališče razširi. Komisija je tudi to potrdila. Gospodje so odšli k oni gospodinji, ki ima ta svet v posesti in so napravili kupčijo. — Drugi dan pa pride k ženi župnik Petrič in pravi, da celo noč ni mogel spati, da se je valjal po postelji in da je sklenil da pojde drugi dan v Bizovik. To je bilo okoli 10. dop. Župnik Petrič je ponujal gospodinji 100 K
— gospodinja pa ni hotela vzeti. — Petrič je denar pustil, češ, da je že dobro, dasi mu je gospodinja rekla, da so že včeraj možje od nje svet kupili. Župnik ni hotel nič slišati, pustil je denar na omari, češ, saj smo vsi eno — oni in jaz — in je odšel. Gospodinja ni vedela, pri čem je, in je denar spravila. Drugi dan pa je prišlo nekaj mož. ki so povedali, da ž. Petrič drugače misli, nego Bizovičani. Gospodinja je župniku ponudila denar nazaj, pa ga ni hotel vzeti, ponudil Ji je še 10 vin. več. Drugi dan pa so šli možje z ženo k Petriču k sv. Petru v Ljubljano. Ko je župnik rekel, da denarja ne vzame, ga je položila na mizo in ga tam pustila. Petrič pa je rekel možem, da ne bodo nič opravili, ker pokopališče mora biti cerkveno ne pa vaško. To možem ni bilo po volji in so odšli. Petrič pa je rekel: saj pridem popoldne dol v Bizovik in bom vse razložil. Petrič je res prišel, pa ni nič razložil, ampak se Je pri šmarnicah na prižnici spravil na ljudi, zmerjal jih je kar po imenu in je vpil, kar se mu je zdelo, temu to, drugemu ono. Kaj je to pridiga? Ali so to šmarnice? Mi bomo prav zadovoljni, če ga ne bo s takimi pridigami nikoli več v Bizovik. Seveda njemu je glavna stvar, da bi dobil pokopališče v svoje roke, pa ga ne bo. Menda bo tako kakor v Stepanji vasi. kjer je stvar že pred sodnijo. Petrič je rekel, da pokopališča ne bo blagoslovil, če ne bo cerkveno. S tem se pokaže, za kaj mu Je. Ce ga ne bo on, ga bo pa kdo drugi — ali pa nobeden. — O- Petriču svetujemo, da prinese namreč, da prinese nam še par sto kron —- Korbar naj pa mapo prinese, ko pride na ogled
— da bomo mogli tako vse pregledati in vse stroške poravnati. — Vaščani iz Bizovika.
—	Nečuvena surovost. V nedeljo "dne 25. t. m. okoli 7. zvečer utrgal si Je ob Emonski cesti približno osemletni čedno opravljeni deček pest zaprašene trave, da bi jo nesel domov svojemu ljubllencu - zajčku. Kar ti pridirja od nekod neki človek (kakor smo kasneje poizvedeli, je bil to paznik Mestnega loga. torej mestni uslužbenec), zagrabi dečka, kakor razbojnika ter pozove bližnjega stražnika na pomoč. Deček se je seveda prestrašil, da Je drhtel po vsem svolem Šibkem telesu ter jecljal nekaj o svojem zajčku. Toda vse izgo-varfanie mu ni pomagalo:	državni
policijski stražnik ovil sl Je okoli roke rokalce suknjiče in odgnala sta z mestnim paznikom trepetajočega dečka, kakor so gnali svoj čas gla-sovitga morilca Francesconija, na bližnjo nolioilsko stražnico. Ljudstvo, ki se je v hipu nabralo okoli nasilnežev in prestrašenega dečka med niimi je bil tudi nek srednješolski profesor, zgražalo se le tn protestiralo proti takemu nasilstvp. toda izkupilo bi jo kmalu, kalti »roka pravice« — seveda samo llublianske
— je precej robata in se ni šaliti z
njo. Kaj se je z dečkom nadalje zgodilo, nam ni znano. Gotovo je, da si deček ni bil v svesti grozovitega hudodelstva, ki ga je učinil s tem, da je odtrgal perišče blatne in opra-šene trave ob cesti, kajti ciganov, ki večkrat pasejo svoja kljuseta ob cestah vsaj nihče zaradi tega ne preganja. Poživljamo pa slavni mestni magistrat, da pouči svojega uslužbenca. da v prihodnje dostojneje nastopa in svojih službenih pravic ne zlorablja napram otrokom, ki se svojega pregreška niti zavedati ne morejo. Državnega policijskega stražnika pa opozarjamo, da bi lahko do-tičnega dečka na mestu legi-umiral in na podlagi te legitimacije ukrenil potrebno, ne pa v navzočnosti občinstva aretiral ga in gnal, kakor največjega zločinca. Deček, ki je bil brez dvojbe boljših starišev, bo gotovo pomnil še v poznih letih Ijube-znjivost ljubljanskih javnih organov — čuvajev miru in reda.
— Kaj pa to? Povsod postavljajo veje. koder procesija mimo gre; samo dolgo poslopje nunske hiše. v katerem se nahajajo razne banke, pisarne itd. se je zdelo nepotrebno in niti ene vejice ni bilo videti. Kaj porečejo k temu uboge nune? Prizadeti gospodarji se bodo po nunah ravnali. (Op. ured.: Nimamo vzroka. da bi se za drevesca zavzemali, ker se v tem oziru pri nas precej žrtvuje. Prinašamo to notico, da se vidi. kako malo klerikalci izpolnjujejo to, kar zahtevajo od drugih. Naše nune so bogate — saj bodo kmalu imele v posesti celo Šelenburgov« ulico. Klerikalni zavodi so bogati — ako imajo denar za agitacijo, naj ga dajo še za drevesca, če so res tako pobožni. Ampak oni le jemljejo — mesto in naprednjaki pa naj plačujejo!)
— »Popotnik« objavlja v svoji 5. letošnji številki to-Ie bogato vsebino: 1. J. Baukart: Vzgojni vpliv ceste. 2. A. Nečajev — K. P.: Novejši uspehi eksperimentalne psihologije. 3. G. Kerschensteiner — Pav. Flere: Šolstvo v Milnchnu (konec). 4. t Fr. Orožen. 5. Književno poročilo: Ocene. Novosti. 6. Razgled: Časopisni vpogled. Pedagoški paberki. Šolska higijena. Šolske in učiteljske vesti. Srednje- in višješolski vestnik. Šolstvo na slovanskem jugu. Inostran-sko šolstvo. Razne vesti. „
— Razpis nagrade za komponiste. Naučno ministrstvo razpisuje nagrado v znesku 2000 K za komponiste. Prosilci za to nagrado morajo predložiti kako opero ali kak oratorij ali kako simfonično opero ali kako opero za komorno muziko itd., in sicer eno samo delo do 1. avgusta t. I. naučfiemu ministrstvu. Razsodba je poverjena posebni komisiji.
— Poročil se je včeraj g. Zorko Prelovec, skladatelj in pevski vodja »Ljubljanskega Zvona« z gdčno. Nino Kozlevčar. Iskreno čestitamo!
— N. S. Z. (Mladinska skupina priredi v nedeljo dne 1. jun. družinski večer v areni »Nar. doma«. Spored sledi.
— Aretovana brata. Brata Mile In Gregor Karič, rodom iz Hrvaškega, sta se hotela izseliti v Ameriko in se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Ker za to potovanje nista imela uradnega dovoljenja, ju je mož postave na ljubljanskem kolodvoru aretoval.
— Umrli so v Ljubljani: Frančiška Oblak, trgovčeva žena, 70 let.
— Ljudmila Vrtačnik, žena pekovskega mojstra, 31 let. — Ana Huber, mizarskega mojstra vdova, 82 let.
— Janez Škerjanec, dninar. 62 let.
— Kinematograf »Ideal«. Novi spored ima dva velekomična filma m sicer »Maks se vozi na jadra« in »Maric predsednik«, kar vzbuja nepopisen smeh. Dalje Je velezanimiv Pathe Journal kakor tudi lepa drama »Na robu življenja«. Ostale slike so prvovrstne. 1. Turkestan in njega prebivalci. (Potovalni film.) 2. Avguštin ljubi živali. (Komično.) 3. Kongres za telesno vzgojo. (Športni film.) 4. Leonova domačnost. (Humoristično.) 5. Zmota. (Socijalna življenska slika.) 7. Mučenik znanosti. (Drama samo pop.) V petek otvoritev vrta. Od sedaj naprej vsak petek senzacijska učinkovitost Nordiskfilm Co. V soboto »Padec Skadra«.
Polanjko pred poroto.
In Polanjko sedi slednjič na zatožni klopi pred ljubljanskim porotnim sodiščem. Pa ni prav nič v zadregi 7di»jpazdaj se obme k svojemu zastopniku, k z»«to>Ttikom,» svojih tožitehev. k porotnr*««^ k predsedniku sodnega senata m ži-ahno zagestikulira z rokami. Prične se zgodovina njegove defravdacij«.
Polanjko snuje načrte.
Knjigovodja Ivan Polanjko, 27-leten mož. sedi za pisalno mizo v pisarni Zadružne zvize in premišljuje. Kako je vendar hudo na tem svetu. Človek mora neprestano sedeti tn
za mizo in delati. Kako udobno življenje imajo drugi ljudje. Hodijo v gostilne, v kavarne, pušijo fine smodke, šetajo se po parkih, roke prekrižane na hrbtu in s palico med kazalcem in sredincem. EJ, to je življenje, to je udobno življenje. In jaz? Hodim sicer tudi po kavarnah s svojo ženo. imam 180 kron mesečne plače — pa kaj Je to. Kako bi se lahko živelo udobnejše. Ko bi imel človek tako-Ie polno listnico tišočakov. To bi bilo življenje! Šampanjec, zabave, vsega vraga Človek bi od same sladke lenobe le široko zeval in se gladil po polnem, okroglem trebuhu. — »Kaj si ne bi mogel ustvariti takega življenja?« je pomislil knjigovodja Polanjko in obraz se mu je nabral v skrbne gube. Nenadoma pa so te gube izginile in Po-lanjku se je zasvetil obraz. »O, saj se lahko pride do lepih tišočakov, samo če je človek previden in če ima dovolj soli v glavi!« PolanjkU je obvisel pogled na čekih Zadružne zveze, ki so ležali v zvezkih pred
njim. »Kaj, ko bi « je pomislil in
se pogladil po čelu. »Mora se zgoditi če hočem dobro živeti! Pa če me dobijo? Ah, kaj, previden in pretkan mora biti človek! In pogumen poleg tega. Drugače ne gre. Na delo torej!«
Polanjkov načrt izvršen.
Ljubeznjivi knjigovodja Zadružne zveze je vzel na mizi ležeči zvezek čekov in je premišljal. »Najprej se moram vaditi v podpisih našega ravnatelja Travna in tajnika Kralja Ako bom znal dobro ponarediti ta dva podpisa, pa sem na konju. Nato napišem ček na kakih 40.000 kron in dvignem denar v kaki banki. Torej: predvsem se moram vaditi in to s previdnostjo in s pogumom. Tukaj je zvezek čekov. Nekaj jih moram iztrgati, da bom na njih poskušal spretnost svoje roke v ponarejanju podpisov.
Na delo torej!«
In Polanjko se je vadil s ponarejanjem podpislov prvi dan, drugi dan, trtji dan, dokler se mu ni zazdelo, da so ponarejeni podpisi popolnoma slični podpisom ravnatelja in tajnika. Dobro sedaj, pa previdnost. Ta nikdar ne škoduje. Koliko že? 40.000 kron!« Izvrstno: ček je izpolnjen. In sedaj? O, le počasi, počasi, saj se nikamor ne mudi. veselje me čaka takointako in bolje je, če opravim stvar počasi, s premislekom, nego da jo »zašuštram«. Na vsak način bo najbolje, če se spravim nad Jadransko banko. Tu je telefon. Dobro. Takoj pozvonim — »Jar dranska banka torej izplača Zadružni zvezi 40.000 kron«, se Je oddahnil Polanjko in stopil od telefona nazaj k pisalni mizi. Danes je 25. decembra. Podpise sem dobro ponaredil, kar v banko. Seveda samo za pre-skušnjo se mora to napraviti. Ce bo šlo, če ne, ne. Pa saj bo šlo. Ampak takoj ne smem pobegniti. To bi bilo zelo sumljivo in takoj bi me imeli. Denar bom v banki potegnil, pa ga takoj zopet vrnil nazaj. Drugič bom zopet podpisal našega ravnatelja in tajnika na drugem čeku, šel bom v banko, dvignil 40.000 kron — katere pa ne bom več vrnih — potem pa adijo Evropa! V Ameriko kajpada! Sicer pa moram še drugod štrene zmešati, da ne bodo sigurno vedeli, kam sem se obrtiil Tako bodo imeli napačno sled in me ne bodo dobili nikoli!
Deiravdaclfa 40.000 kron.
Dne 25. decembra p. 1. je šel torej Polanjko s ponarejenima podpisoma na čeku Zadružne zveze, glasečemu se na 40.000 kron v Jadransko banko, kjer so mu svoto izplačali. »Izvrstno, izvrstno!« je vzklikal Polanjko natihoma. »Posrečilo se mi je. Le tako naprej, kakor sem celo stvar zamislil! Nobene zapreke ni tu, le korajžo, Polanjko!« In poštenjakovič Polanjko je res napravil vse po svojem načrtu. Tako! drugi dan je nesel denar v banko nazaj. Od tu naprej pa se začne šele njegova prava defravdacija. Dne 3. februarja t. 1. je šel zopet v Jadransko banko In Je s ponarejenima podpisoma na čeku dvignH 40.000 K. Ko je Polanjko imel pri sebi blažene papirje, ki bodo sezidali — seveda po njegovem mnenju — srečo za celtf njegovo življenje, se je zamislil.
»Kam sedal? V Ameriko!«
je sklenil Polanjko. »In z ženo seve-dal Ja, kaj naj Ji pa rečem, če me vpraša, odkod sem dobil toliko denarja. Eh, kaj! Čemu so pa srečk« na svetu. Povem |i. da sein zadel srečko, pa bo mir besedi. Sedaj moram zmešati še sled za seboj in za ženo. Kako? Na kak način. Glej si ga no. Sedaj je volna na Balkanu in zakai ne bi šel Polanjko na Balkan, na Bolgarsko, postavim. Tako Je, Oni me bodo Iskali na lugu, midva z ženo pa se bodeva lepo peljala prod severu, v Hamburg in tam na ladijo. Pa zbogom Ev ropal Treba le torej takoj komu povedati, da greva z že-
Najnovejša telefonska in brzojavna
železnico v Bolgarijo, treba je takoj nastopiti pot na sever. Komu naj povemo, da greva v Bolgarijo z ženo.
Eh, zadostuje samo en človek, Kaj pa Bugenig? Moja žena je njegova rejenka, kar njemu bom povedal.«
In preljubi Polanjko je šel s svojo ženo k Bugenigu, kjer je povedal, da gre v Bolgarijo, češ, da so tam boljše službe. Sled je torej zmešana, sedaj pa brž na sever!«
Skrivnostna pot v Ameriko.
»Ljuba moja Ema. sedaj se pa peljeva na Dunaj,« je govoril Polanjko svoji ženi v kupeju II. razreda
ko je drčal vlak proti Dunaju »In	češki	radikaici,	da	se šteje	poslance,
potem, veš. Ema, kam Potem?	jesar	pa	predsednik	ni	hotel	storiti.
poročna.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 26. maja. Danes se je nadaljevalo z debato o provizoriju. V začetku seje je prišlo do hrupne scene. V zbornic! je bilo le kakšnih 40 poslancev, radi česar so hoteli
Skrivnostna bo najina pot, ampak peljala bo v srečno bodočnost. Vidiš. draga Ema, moj načrt je tak: Iz Dunaja v Ulm. iz Ulma v Stuttgart, iz Stuttgarta v Hamburg, iz Hamburga v Dover in od tam po parniku v New York kjer se bo naselila najina zlata sreča, ki naju ne bo zapustila nikoli. Denarja imava dovolj, kaj hočeš več.« In res, Polanjko in njegova žena sta se vozila po začrtani poti.
Policaja Polanska zasleduje.
Ubogi Polanjko! Kaj si res mislil, da te ne doseže roka pravice? Kaj si res mislil, da si jo prevaril. ko si se tako neumno zlagal, da greš v Bolgarijo v službo v vojnem času? O Polanjko. izkazalo se je; da si se zmotil, grozno zmotil. Sedaj sediš tu na zatožni klopi in premišljuješ o svoji usodi. Kaj ti je pomagalo, da si ugledal Ameriko, da si se začudil New Yorku. Kaj je pomagalo? Za teboj je hodil zaporni ukaz, ki te je slednjič dohitel v zemlji tvoje namišljene bodoče sreče. Kakor si se čudovito spretno izogibal temu ukazu, slednjič te je vendar dohitel, zgrabil te za ovratnik in te pripeljal lepo nazaj v kranjsko deželo, katero si tako sramotno in z največjo naglico zapustil. O. Polanjko, vsi tvoji računi so prekrižani, tvoja namišljena bodoča sreča je izpuhtela. Glej, Polanjko, obsojen boš. nihče ti ne more pomagati, niti sam tvoj klerikalizem ne, kterega si z gorečim srcem tako negoval!
Polanjko pred ljubljansko poroto.
Polanjko prizna, da je izvršil hudodelstvo goljufije. Že prav. Ampak, kje pa je denar, Polanjko? Kje imaš onih 40.000 defravdiranih K? Ti molčiš? Ne, ti ne molčiš. Ti pripoveduješ, da ti lih ie nekdo ukradel med vožnjo iz Hamburga v Franko-brod, medtem ko sta bila z ženico v jedilnem vozu. Menda vendar ne misliš, da ti verjamemo? In kako odgovarjaš? Na vprašanje zastopnika tožitelja, ki pravi, da daj denar nazaj, govoriš tako čudno.
»Gospod predsednik, Iščite ga raje naprej!«
praviš. Tako torej odgovarjaš ti, ki si napravil 40.000 kron škode Zadružni zvezi in Jadranski banki, kateri sta sklenili, da trpita vsaka polovico škode, t. j. 20.000 kron. Od cele te velike svote 40 000 kron se je dobilo samo 4000 kron, katere si naložil v neki banki v Stuttgartu, ker si nisi upal pokazati več denarja, kakor praviš. Kaj te čaka, Polanjko?
Polanjko obsojen na šest let težke ječe.
Porotniki so krivdorek glede hudodelstva goljufije čnoglasno potrdili, na kar je sodišče Ivana Po-lanjka obsodilo na šest let težke ječe. Predsednik senata: dvorni svetnik Pajk; votanta: svetnika Per-sche in Milčinski; drž. pravdnik: dr. Neuberger. Zagovornik obtoženca; dr. Švigelj; zastopnika javnih toži-teljev (Zadružne zveze in Jadranske banke) dr. Pegan in dr. Furlan.) •
Društva.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo dne 1. junija t. 1. na lepem senčnatem vrtu gostilne g. Antona Novaka v Štepanjivasi veliko vrtno veselico. Ljubljančanom je ta lep sprehod vsled primerne oddaljenosti od mesta že itak za priporočati, oso-bito se bo pa nudilo to pot za malo vinarjev obilo zabave vsakemu po-setniku te prireditve; prijatelji godbe bodo lahko poslušali izbrane godbene točke, prijatelji petja ubrano petje, plesaželjna mladina se bo lahko pridno sukala na za ples nalašč pripravljenem prostornem odru, (drugi se bodo zabavali pri dobrem Novakovem čvičku, rebulci ter okusni domači potici. Na večer se bo žgal umetalni ogenj. Poleg vsega navedenega je veselični odsek poskrbel še za ravne druge zabave. Začetek ie ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Zavedni narodnjaki, vaše geslo bodi: V nedeljo v Štepanjo vas. da podpremo narodno slovensko zidarsko in tesarsko društvo ter narodnega gostilničarja g. Novaka,
pa predsednik ni hotel storiti, temveč je odredil nadaljevanje debate.
K BESEDI SE JE PRIGLASIL PROF. DR. MASARYK.
ki je izpovedal nekako sledeče: V prvi vrsti je kritiziral delovanje literarnega biroa zunanjega urada in primerjal delovanje skupne vlade s poslednjo izjavo nemškega kanclerja in pokazal na to, kako so Anglija, Nemčija in Franclja skrbele za svoje gospodarske interese v maloazijski Turčiji, ker so že zdavnaj sprevidele. da evropska Turčija likvidira. Nemčija si išče ondi prijateljev z ustanavljanjem šol, bolnišnic in s financami. M. ne veruje na boj med Germanstvom in Slovanstvom, ker na eni strani je germanska Anglija zvezana s slovansko Rusijo, na drugi strani pa niso poravnave In bodo obstajale diference med Srbijo in Bolgarijo. Interesantno izvaja potem Masaryk o albanskem problemu. Z etnografičnega stališča ni proti avtonomiji Albancev, politično je pa proti avtonomiji, ker je mohamedanski živelj kulturefno prenizko in je zato nezmožen za samostojnost; ko je bil vendar dolga stoletja pomočnik uničevalcev kulture. — Prihodnja seja bo jutri.
NA UKAZ AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA POSLANCU KLOFAČU ZABRANJEN VSTOP NA SRBSKA TLA.
Dunaj, 26. maja. V petek se je podal češki poslanec Kiofač preko Budimpešte v Belgrad. da bi tam interveniral v dobro krojaške zadruge, da bi taista dobila del srbskega naročila za armado; s političnimi osebnostmi sestati se, ni imel namena. Ko ie dospel v Šemlin In dat tam v pregled svoto prttlaso, mu je uradnik izjavil, da ne' sme sto piti čez srbsko mejo, in če bi to poskusil, ga mora s silo zadržati. Posl. Kiofač je opozoril na to, da so njegovi potni listi v redu, kar mu je policija potrdila, toda izjavila, da ima višje povelje ne pustiti ga čez mejo. Uradnik mu je povedal, da je ta ukaz
izdalo avstrijsko zunanje ministrstvo že pred 14 dnevi. Pri tej priliki jo poslanec Kiofač tudi izvedel, da je zunanje ministrstvo prepovedalo pustiti kakšnega poslanca čez mejo na Srbsko ker ie obveščeno, da misli večje število čeških poslancev po-setiti Belgrad in posredovati med Srbijo in Bolgarijo v sporu. Poslan. Kiofač je telegrafično protestiral pri vladi v Zagrebu, pri ministru Bcrcb-toldu, min. predsedniku Stiirkhu in predsedniku zbornice dr. Sylvestru. Ostane tako dolgo v Semlinu. dokler se mu de dovoli pot v Srbijo.
Dunaj, 26. maja. Grof Stiirgkh je posredoval pri ogrski vladi, da dovoli posl. Klofaču prehod čez mejo.
TURČIJA IN ANGLIJA.
London, 26. maja. D. E. poroča, da je Turčija odstopila Angliji otok Ciper.
SAMOUPRAVA O BOJIH.
Belgrad, 26. maja. Samoupiava globoko obžaluje vse dogodke, ki so se dogodili v zadnjih dneh med Grki in Bolgari In roti zaveznike, da se mirnim potom poravnajo, ker sicer so vsi uspehi zmag ogroženi.
ZOPET LAŽEJO I
Skader, 26. maja. Albanska rodova Gruda in Goti sta potom nadškofa Sereggija izjavila, da se ne podvržeta črnigorl, ki postane glasom londonskih sklepov gospodar nad njunim teritorijem, in sta baje 2e Dečič, kjer so Črnogorci utrjeni, zavzela.
Cetinje, 26. maja. Uradno: Vse te vesti so izmišljene, ker so se ravno Mallsorl vedno borili na črnogorski strani.
Zahvala
Ob p**vani izp<b' našeg* prefjubljenega soproga, oziroma dobrega očeta, gos^da
Lu do vika	Stricel
se za dušla težila in zadnje pozdrave v Bohinjski Bistrici in v Ljubljani za spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku srčno zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 26. maja 1913.
Žalujoča rodbina Strice!.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Na]manjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Žganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvedere št 1
(prihod Iz ulice Mlramar). •
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do I oktchra.
Postaja dolenj-ske železnice Siraža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje-vsak <.*n nad .%,0C ' lil radioaktivne termalne vode. Z 'rivljc.rj.-. i nHjeiJi in s kopanjem. Izredno uspesno proti putiki, revmi, neuralgijt (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, j>\» ebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Kon tantin Konvalinka. Zdravo podnebie, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Stenski
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92.	___________________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu tl. Kosič, uhca Carradori št. 15. Cene
nizke. — Skupno več dijakov, naj-
nižla cena._____________________________
Dobro ohranjena hišna oprava
za 1 sobo in kuhinjo se radi odpoto-vanja s perilom vred ceno proda. Istotam se odda tudi stanovanje. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
delavni red
pr za stavbenike ~p®
v smislu zakona z dne 22. junija 1902, drž. zak. štev. 156, je založila
»Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani
in ga prodaja po K 1*— komad.
Od dobrega najboljše! ‘ je še vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Požega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče in soprog, gospod
IVAN WOHINZ
učitelj in šolski vodja v pok.
danes ob pol 9. uri dopoldne po dolgi mučni boiezni zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega ranjkega bo v sredo, dne 28. maja ob pol 10, uri dopoldne.
Kresnice, dne 26. maja 1913.
Žalujoči ostali.
Laška kuhinja
■v X_o-a."tol^ia-ol_
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino TLeran iz deželne kleti Parenco.
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom in s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, ali pa po naših potnikih.
Za K10
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Ravnotako za K 10-— listrasta ali pralna obleka za gospode: Od K 6-— naprej pristni panama klobuki do najlinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
%
5J
Lep lokal
z velikim izložbenim oknom, prav ugodno za prodajalno, ali za obrtnika, se za avgustov termin odda. Poizve se v pisarni Filip Zupančič, Blei-welsova cesta Itev. 18. L nadstr.
Potrebščine za telovadce
hlače, majice, čevlje, kakor tudi za uniformiranje, srajce, čepice, peresa, kokarde, monogrami, pasovi, vrvice za zurko, sponke, vrvice za trobke in rog, trak za odznake, rokavice za zastavonoše, narodne zastave, trakovi in znaki vse vedno v skladišču v modni in športni trgovini za gospode
nasproti glavne = pošte -—-
dič, Ljubljana,