"S- ARSO P0TRES1 Potresi v letu 2017 Earthquakes in 2017 KOGS BhZ GROS BHZ PERS BHZ DOBS BHZ GOLS BHZ ZALS BHZ CRE5 BHZ LEGS BHZ PDKS BHZ MOZS BHZ VISS BHZ GORS BHZ LJU BHZ CRNS BHZ BOJS BHZ GBAS BHZ CADS BHZ ROBS BHZ VOJS BHZ CEY BHZ GBRS BHZ JAVS BHZ KNDS BHZ SKDS BHZ —---- .,1»..,-—*-„—^LJ^V/^-A'^f^^v^^rA^A^ ----—M^w^-L—^L ---Sr^y^SK^h^ ----- . . i i/i.»- i. . j"*—* ^ . v^ vt. —- 2019 Izdajatelj Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje Vojkova 1b, Ljubljana Spletni naslov: www.arso.gov.si e-naslov: gp.arso@gov.si Urednik dr. Andrej Gosar Grafična priprava Peter Sinčič Uredniški svet dr. Andrej Gosar Ina Cecič dr. Martina Čarman Matjaž Godec mag. Tamara Jesenko Peter Sinčič dr. Barbara Šket Motnikar mag. Izidor Tasič Polona Zupančič mag. Mladen Živčič Naslovnica: Zapis testne eksplozije termonuklearne bombe, ki jo je izvedla Severna Koreja 3. 9. 2017, na opazovalnicah državne mreže potresnih opzovalnic. Cover Page: North Korean nuclear test conducted on 3 September 2017 recorded by Seismic network of the republic of Slovenia Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318 - 4792 Kazalo / Contents Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2017 Seismic Network in Slovenia in 2017.........................................................................................5 Anita Jerše Sharma, Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Ina Cecic, Mladen Živčic, Polona Zupančič Potresi v Sloveniji leta 2017 Earthquakes In Slovenia In 2017..............................................................................................13 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2017 Seismic Stations Operation in Slovenia in 2017.....................................................................30 Martina Čarman, Mladen Živčic Poročilo samodejno določenih magnitud na zapisih potresnih opazovalnic Report of automatically defined magnitudes from seismic stations records.....................39 Martina Čarman, Mladen Živčic Analiza vršnih pospeškov tal na potresnih opazovalnicah v Sloveniji Analysis of Peak Ground Acceleration at Slovenian Seismic Stations...............................43 Martina Čarman, Mladen Živčic Razločevanje med naravnimi in umetnimi potresi Discrimination Between Natural Earthquakes And Man-made Seismicity..........................46 Ina Cecic1, Dušan Nečak2, Marko Berus3 Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice The 29 January Brežice Earthquake And Its Consequences................................................53 Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 The World's Largest Earthquakes in 2017..............................................................................81 Martina Čarman, Ina Cecic, Romea Krapež Seizmološka knjižnica Agencije Republike Slovenije za okolje The Seismological Library of the Slovenian Environment Agency......................................92 Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2017 Seismic Network in Slovenia in 2017 Povzetek Leta 2017je na območju Slovenije delovalo 29 digitalnih potresnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v središče za obdelavo v Ljubljani, 3 digitalne opazovalnice z neprekinjenim beleženjem podatkov na lokalni pomnilniški medij ter 10 digitalnih opazovalnic, opremljenih z akcelerografi, za opazovanje seizmičnosti na urbanih območjih. Slednje beležijo in prenašajo v središče za obdelavo v Ljubljani samo zapise seizmičnih dogodkov, pri katerih pospeški presežejo prag proženja. Različne posodobitve opreme smo izvedli na 9 opazovalnicah. Abstract In the year 2017 there were 29 digital seismic stations incorporated in Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) with real-time continuous data transmission to the data centre in Ljubljana, 3 digital stations with continuous recording of data on local media, and 10 stations equipped with accele-rographs to monitor seismicity in urban areas. The latter record and transmit only triggered events to the data centre in Ljubljana. Different update of equipment were implemented at 9 seismic stations. Digitalne potresne opazovalnice Leta 2017 je v Sloveniji stalno delovalo 29 digitalnih potresnih opazovalnic (preglednica 1, slika 1). Na opazovalnicah v Hrastniku (HRAP) in v Zagorju ob Savi (ZOSP, ZOPP), ki sta bili zaradi povečane seizmične aktivnosti v Zasavju postavljeni začasno, so se podatki shranjevali na lokalni pomnilniški medij. Z ostalih opazovalnic se podatki samodejno neprekinjeno prenašajo v središče za obdelavo podatkov (SOP) na Vojkovo 1b v Ljubljani in rezervno središče na observatoriju na Golovcu v Ljubljani. Tudi v tem letu smo izvedli nekaj večjih posodobitev seizmološke opreme. Na opazovalnicah GBRS, GCIS, GROS in ROBS (slika 2) smo zajemalno enoto Q730 zamenjali z novo Q330HR (Tasič in sod., 2016), na opazovalnici LEGS pa z zajemalno enoto Centaur. Na opazovalnicah GBRS, GCIS, JAVS, KNDS in ROBS smo poleg seizmometra namestili še akcelerometer. Komunikacijsko opremo smo zamenjali na opazovalnicah KNDS in ZAVS, na BOJS in GOLS pa smo mini-računalnika JETBOX zamenjali z Raspberry Pi. Za bolj natančno opredelitev lokacije nadžarišča potresov v Zasavju je ARSO na tem območju že v letu 2016 začasno postavila dve prenosni potresni opazovalnici, eno v Hrastniku (HRAP) in drugo v Zagorju ob Savi (ZOSP) (slika 3), ki pa smo jo v letu 2017 prestavili na novo lokacijo (ZOPP) (Živčic in sod, 2018). 5 Ji C/) I " (D -A ■ TD CO g. ® 3" 3 CD 00 O g "g Ä 03 S N § o S- § 0 3" £ 8 i- S 3 2 ¡š m § 8 1 I —. o S o IV) 2 o: N oT 5T IV) Preglednica 2: Digitalne potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2017 * - opazovalnica je delovala že prejšnje leto ** - delovanje opazovalnice se nadaljuje v prihodnjem letu Table 2: Digital seismic stations in Slovenia in 2017. * - station has been in function in previous year ** - station continues to operate in 2017 opaz. ozn. zem. šir. zem. dol. n. viš. geološka seizmometer/ ser. št. seismometer/sn zajemalna naprava/ser. št. čas delovanja operational time station code latitude oN longit. oE elev. [m] podlaga local geology acquisition unit/sn od/from do/to Bojanci 1986 BOJS 45,5043 15,2518 252 kredni apnenec limestone STS-2/10417 Q330HR/5655 A 9. 6. 2017 EpiSensor/1723 Q330HR/6087 9. 6. 2017 AA Brezje pri Senušah 1990 KBZP 45,9405 15,4390 208 glina clay CMG-40T/T4B09 CMG-DM24S3/ A2533 A AA Cerknica (Goričice) 1975 CEY 45,7381 14,4221 579 apnenec limestone FBA 23/32168 CMG-3ESP/T36903 Q330HR/6104 A AA Cesta 1996 CESS 45,9733 15,4632 372 dolomit dolomite CMG-40T/T4B18 HRD24-2432/172 A AA Čadrg 2003 CADS 46,228 13,7368 700 kredni apnenci limestone CMG-3ESP/T36897 CMG-T5/T5JD6 Q330HR/5797 A AA Črešnjevec 2002 CRES 45,826 15,4569 430 dolomit dolomite STS-2/90733 EpiSensor/782 Q330HR/5797 A AA Črni Vrh 2005 CRNS 46,0807 14,2614 712 sp.triasni sivi dolomit dolomite CMG-3ESP/T36081 CMG-T5/T5JD4 Q330HR/6105 A AA Dobrina 1996 DOBS 46,1494 15,4694 427 spodnjetriasni laporji marl CMG-3ESP/T35605 Q730/2000101 A 13.10.2017 Q330HR/6314 13.10.2017 AA Gorenja Brezovica 2008 GBAS 45,9348 14,4434 538 zgornjetriasni dolomit dolomite CMG-3ESP/T35448 CMG-5T/T5HL9 Q330HR/6100 A AA Gornja Briga 2007 GBRS 45,5311 14,8101 610 zgornjetriasni dolomit dolomite CMG-3ESP/T35448 Q730/2000105 A 17.10. 2017 Q330HR/6315 17.10. 2017 AA CMG-5TC/T5KU6 Gornji Cirnik 2003 GCIS 45,8672 15,6275 390 dolomit dolomite CMG-3ESP/T34749 Q730/2000109 A 4. 10. 2017 Q330HR/6311 4. 10. 2017 AA CMG-5TC/T5KU5 Goliše 2002 GOLS 46,0107 15,6245 559 masiven dolomit massive dolomite CMG-40TBH/T4B26 Q730/2000100 A 5. 9. 2017 Centaur/101 5. 9. 2017 AA FBA23/32206 AA Gorjuše 2004 GORS 46,3174 13,9999 1048 ploščasti apnenec z roženci platty limestone with chert CMG-3T/T36604 EpiSensor/785 Q330HR/5657 A AA Grobnik 2002 GROS 46,4610 15,5017 930 tonalit tonalite CMG-3ESP/T335604 Q730/2000113 A 12. 7. 2017 CMG-40T/T4B23 12. 7. 2017 10. 10. 2017 Q330HR/6312 10. 10. 2017 21. 11. 2017 CMG-3ESP/T39558 21. 11. 2017 AA Hrastnik 2016 HRAP 46,1443 15,069 480 Le-3D-5s/0059 PR6-24/4976 A 24. 10. 2017 Javornik 2003 JAVS 45,8934 14,0643 1100 zgornje triasni dolomit dolomite CMG-3T/T37725 Q330HR/5881 A AA CMG-5TC/T5HL6 18. 9. 2017 AA Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2017 7 opaz. ozn. zem. šir. zem. dol. n. viš. geološka seizmometer/ ser. št. seismometer/sn zajemalna naprava/ser. št. acquisition unit/sn čas delovanja operational time station code latitude oN longit. oE elev. [m] podlaga local geology od/from do/to Knežji dol 2003 KNDS 45,5279 14,3806 1024 zgornje jurski apnenec limestone STS-2/120925 Q330HR/5798 A AA 13. 9. 2017 AA Kog 2004 KOGS 46,4481 16,2503 245 glina clay CMG-3T/T37085 EpiSensor/784 Q330HR/5653 A AA Legarje 2002 LEGS 45,9488 15,3177 390 sivi dolomit dolomite CMG-40TB/T4B29 Q730/2000107 A 6. 7. 2017 Centaur/105 6. 7. 2017 AA FBA-23/32168 A AA Lisca 2002 LISS 46,0673 15,2906 948 masiven dolomit massive dolomite CMG-40T/T4B06 EDR-209/6786 A AA Ljubljana 1958 LJU 46,0438 14,5278 396 karbonski peščenjaki sandstone STS-2/40316 EpiSensor/783 Q330HR/5656 A AA Možjanca 2005 MOZS 46,2941 14,4433 660 ploščasti apnenec platty limestone CMG-3T/T37540 Q330HR/5654 A AA CMG-5T/T5HL5 A 26. 5. 2017 CMG-5T/T5HL8 26. 5. 2017 5. 10. 2017 Fortis/TF089 5. 10. 2017 AA Pernice 2002 PERS 46,636 15,1167 795 blestnik schist CMG-3ESP/T35616 CMG-5T/T5JD5 Q330HR/6102 A AA Podkum 2002 PDKS 46,0612 14,9977 679 dolomit dolomite CMG-40TBH/T4B28 Q730/2000110 A 21. 9. 2017 Centaur/198 21. 9. 2017 AA FBA-23/003349 A AA Robič 2002 ROBS 46,2445 13,5094 257 apnenec limestone CMG-3ESP/T34746 Q730/2000106 A 7. 2. 2017 Q330HR/5880 7. 2. 2017 AA Fortis/TF090 Skadanščina 2006 SKDS 45,5464 14,0143 552 ploščati apnenci platy limestone STS-2/T10416 EpiSensor/786 Q330HR/5658 A AA Višnje 2003 VISS 45,8033 14,8393 399 siv apnenec limestone CMG 3T/T37529 Q330HR/5879 A 7. 2. 2017 CMG-3ESP/T35617 7. 2. 2017 AA CMG 5T/T5HL7 A AA Vojsko 2004 VOJS 46,0322 13,8877 1072 zgornjetriasni dolomit dolomite CMG-3ESP/T3S67 CMG 5T/T5V48 Q330HR/6103 A AA Vrh pri Dolskem 2006 VNDS 46,1016 14,7014 531 kremenov peščenjak quartz sandstone CMG-3TBH/T35126 Q330HR/5880 A 11. 8. 2017 CMG 40T/T4B22 11. 8. 2017 AA EpiSensor/1722 A AA Zagorje 2016 ZOSP 46,1387 14,9893 250 Le-3D-5s/0768 PR6-24/4653 A 10. 3. 2017 Zagorje 2017 ZOPP 46,1388 15,0024 279 Le-3D-5s/0768 PR6-24/4653 10. 3. 2017 24. 10. 2017 Zavodnje 2005 ZALS 46,4342 15,0246 749 granodiorit granodiorite CMG 40T/T4B11 Q730/2000114 A 29. 9. 2017 Q330HR/6310 29. 9. 2017 AA Opazovalnice za beleženje močnega gibanja tal Leta 2017 smo na petih potresnih opazovalnicah državne mreže namestili poleg seizmometra še akcelero-meter, tako da je bilo konec leta 2017 že 23 opazovalnic opremljenih z z obema instrumentoma (preglednica 1). Za merjenje pospeškov tal v urbanih območjih imamo 10 lokacij opremljenih s pospeškometri/ak-celerografi (BOGE, BOVC, DOLA, DRZN, GOTE, ILBA, KOBR, NEK0, FAGG in VOGR). Prenos podatkov z opazovalnice ILBA poteka neprekinjeno preko komunikacijskega omrežja državnih organov, z ostalih začasno nameščenih opazovalnic pa preko klicne povezave (linija ali GSM). Slednji instrumenti delujejo 8 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčič Slika 2: Na potresni opazovalnici Robič (ROBS) smo namestili novo 6-kanalno zajemalno enoto Quanterra Q330HR (3) na katero smo poleg seizmometra Güralp CMG-3ESP(2) priključili še akcelerometer Güralp Fortis (1) (foto: Luka Pančur) Figure 2:There are new 6-channel acquisition unitQuanterra Q330HR (3)installed on seismic station ROBS with seismometer Güralp CMG-3ESP (2) and accelerometer Güralp Fortis (1) connected (photo: Luka Pančur). Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2017 9 v prožilnem načinu in beležijo le dogodke, ki imajo pospeške tal večje od nastavljenega praga proženja. Podatki o času delovanja posameznih opazovalnic v urbanih območjih, njihovih oznakah, lokacijah in serijskih številkah so navedeni v preglednici 2. Preglednica 2: Podatki o opazovalnicah za beleženje močnega gibanja tal, ki so v Sloveniji delovale v letu 2017. Table 2: Free-standing strong motion seismic stations operating in Slovenia in 2017. vse leto = entire year. opaz. station ozn. code zem. šir. latitude oN zem. dol. longitude oE nad. viš. elev. [m] senzor sensor type zajemalna naprava acquisition unit ser. številka serial number merilni obseg full scale range čas delovanja operational time Bogenšperk BOGE 46,0237 14,8572 422 FBA-23 Etna 1245 1 g vse leto Bovec BOVC 46,3382 13,5543 455 FBA-23 Etna 811 1 g vse leto Dolsko DOLA 46,0938 14,6781 265 FBA-23 Etna 810 1 g vse leto Drežnica DRZN 46,2586 13,6126 544 EpiSensor Etna 2134 2 g vse leto Gotenica GOTE 45,6095 14,7464 670 FBA-23 Etna 1246 1 g vse leto Ilirska Bistrica ILBA 45,5638 14,2446 404 FBA-23 EDR 209 6142 0,25 g vse leto Kobarid KOBR 46,2474 13,5786 234 EpiSensor Etna 2133 2 g vse leto Krško (NEK) NEK0 45,9391 15,5185 156 FBA-23 Etna 1334 2 g vse leto Ljubljana - FGG FAGG 46,0459 14,4944 295 FBA-23 Etna 6597 2 g vse leto Vogršček VOGR 45,9057 13,7259 106 EpiSensor K2 2228 2 g vse leto Slika 3: Na začasnih opazovalnicah ZOPP in ZOSP v Zagorju je bil nameščen seizmometer Lenartz Le-3D-5s (1) in priključen na zajemalno enoto EarthData PR-6 (2) (foto: Marko Mali) Figure 3: On temporary seismic stations ZOPP in ZOSP in Zagorje seismometer Lenartz Le-3D-5s (1) acquisition unit EarthData PR-6 (2) were installed (photo: Marko Mali) 10 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčič Število zabeleženih potresnih dogodkov Slovenske potresne opazovalnice so leta 2017 zabeležile 3148 potresnih dogodkov, od tega 2186 lokalnih potresov, 280 bližnjih in 682 oddaljenih (ARSO, 2017). Seizmografi so zapisali tudi 1585 umetnih potresov (preglednica 3, sliki 4 in 5). Potresni dogodek je namreč lahko naravnega ali umetnega izvora. Preglednica 3: Potresi v letu 2017, zabeleženi na slovenskih potresnih opazovalnicah. Table 3: Earthquakes in 2017 recorded at Slovenian seismic network. mesec oddaljeni potresi bližnji potresi lokalni potresi umetni potresi dogodki month distant earthquakes regional earthquakes local earthquakes artificial events januar January 42 26 171 71 310 februar February 39 30 135 62 266 marec March 48 14 175 119 356 april April 53 25 117 143 338 maj May 71 20 174 145 410 junij June 52 32 149 182 415 julij July 56 39 226 210 531 avgust August 62 17 210 170 459 september September 48 19 204 154 425 oktober October 65 18 294 106 483 november November 91 23 174 112 400 december December 55 17 157 111 340 skupaj Total 682 280 2186 1585 4733 legenda Legend Legenda: Oddaljeni potresi / Distant earthquakes A > 10° (> 1.100 km) Regionalni potresi / Regional earthquakes 1,5° < A < 10° (< 1.100 km) Lokalni potresi / Local earthquakes A < 1,5° (< 160 km) A - oddaljenost od Ljubljane v kotnih stopinjah: 1° predstavlja približno 111,1 km v smeri sever - jug in 77km v smeri vzhod- zahod A - distance from Ljubljana, in degrees: 1° is approx. 111,1 km in N-S direction, and 77 km in E-W direction Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2017 11 £ 550 C UJ 500 UJ 450 C m 400 d) 350 o 300 C 250 o ?00 ■a CJ m 150 o X) 100 .c c tn 50 (l) "S 0 CL n i n i Slika 4: Število potresnih dogodkov po mesecih v letu 2017 Figure 4: Monthly distribution of seismic events in 2017. Slika 5: Število naravnih (oddaljenih, bližnjih in lokalnih posebej) in umetnih potresov po mesecih v letu 2017 Figure 5: Monthly distribution of earthquakes (distant, regional, local) and artificial events in 2017. Literatura Agencija Republike Slovenije za Okolje, 2017. Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije leta 2017. Arhiv ARSO, Ljubljana. Tasič, I., Mali, M., Pfundner, I., Pančur, L., 2016. Zajemalna enota Quanterra Q330HRS; preliminarni test šestih enot. Potresi v letu 2014 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 50-54. ^ Kazalo 12 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčič Anita Jerše Sharma, Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Ina Cecic, Mladen Živčic, Polona Zupančič Potresi v Sloveniji leta 2017 Earthquakes In Slovenia In 2017 Povzetek Leta 2017 je državna mreža potresnih opazovalnic zabeležila 2186 potresov v Sloveniji ali bližnji okolici, prebivalci so jih čutili vsaj 90. 19 potresov je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0. Najmočnejši potres leta 2017 z lokalno magnitudo 2,9 se je zgodil 6. julija ob 18.58 po srednjeevropskem poletnem času (SEPČ) pri Litiji. Največja intenziteta potresa je bila IV-V EMS-98. Posamezni prebivalci Slovenije so čutili tudi štiri potrese, ki so se zgodili v srednji Italiji z največjo intenziteto III—IV EMS-98 na območju Slovenije, ter potres pri Bellunu (severna Italija) in potres na Krku (Hrvaška). Abstract In 2017 the Seismic Network of the Republic of Slovenia recorded 2186 local earthquakes, at least 90 of which were felt by the inhabitants. There were 19 earthquakes with a local magnitude equal to or higher than 2.0. The strongest earthquake in Slovenia in 2017 was on 6 July at 16:58 UTC near Litija. Its local magnitude was 2.9 and the maximum intensity IV-V EMS-98. Four regional earthquakes with epicentres in Central Italy were felt by a few persons in Slovenia. The maximum intensity of these four earthquakes in Slovenia was III-IV EMS-98. An earthquake near Belluno (Northern Italy) and one near Krk island (Croatia) were also felt in Slovenia. Uvod Leta 2017 je v Sloveniji delovalo 29 digitalnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v središče za obdelavo podatkov (SOP) na Vojkovo 1b v Ljubljani in rezervno središče na observatoriju na Golovcu v Ljubljani (Sinčič in drugi, 2019). Mrežo sta dopolnjevali še dve začasni opazovalnici, ena v Hrastniku (HRAP) in druga v Zagorju ob Savi (ZOSP), ki pa smo jo oktobra 2017 prestavili na novo lokacijo (ZOPP) (Živčic in drugi, 2018). Poleg tega so se v stvarnem času zbirali tudi podatki tujih potresnih opazovalnic. Predvsem opazovalnice sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska) omogočajo natančnejši izračun lokacije potresa. Še posebej to velja za potrese, katerih nadžarišča so blizu slovenske državne meje. Potresna dejavnost v Sloveniji leta 2017 Potresne opazovalnice državne mreže so leta 2017 zabeležile 2186 lokalnih potresov z žariščem v Sloveniji ali njeni bližnji okolici. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali njeni bližnji okolici (do 50 km od najbližjega slovenskega obmejnega kraja). Za 1626 lokalnih potresov smo zbrali dovolj podatkov, torej zapise z vsaj treh opazovalnic, da smo lahko izračunali lokacijo žarišča. Za 1619 izmed njih, ki so prikazani na sliki 1, smo lahko določili tudi magnitudo. 19 potresov je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0, nobeden večjo od 3,0. Po podatkih za obdobje 1997-2015, potem ko iz kataloga odstranimo pred- in popotrese, se v Sloveniji vsako leto v povprečju zgodi 24 potresov z lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0 in trije potresi z lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0 (ARSO, 2018). Histogram na sliki 2 kaže porazdelitev lokalne magnitude (MLV), 97 odstotkov vseh potresov leta 2017 je imelo lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Za potrese v Sloveniji in okolici določamo lokalno magnitudo, MLV na posamezni potresni opazovalnici iz navpične komponente zapisa hitrosti nihanja tal (Čarman in Živčic, 2019). 13 Slika 1: Nadžarišča potresov leta 2017, ki smo jim določili žariščni čas, koordinati nadžarišča in globino žarišča. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV Figure 1: Distribution of earthquake epicentres in 2017, with calculated hypocentral time, epicentral coordinates and focal depth; the coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude MLV Magnituda = magnitude; globina = depth. Slika 2: Porazdelitev magnitude (MLV) potresov v Sloveniji leta 2017 Figure 2: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2017 with respect to MLV magnitude. 14 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic, P. Zupančič Slika 3: Porazdelitev globine žarišča potresov v Sloveniji leta 2017 (v kilometrih) Figure 3: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2017 with respect to focal depth (in kilometres). Porazdelitev globine žarišča potresov (slika 3) kaže, da so imeli leta 2017 vsi potresi na območju Slovenije in bližnje okolice (1532) žarišče do globine 30 km. 27 odstotkov potresov je imelo žariščno globino enako ali manjšo od 6 km, 65 odstotkov potresov se je zgodilo na globini med 6,1 in 15 km, 8 odstotkov potresov je imelo žarišče v globini med 15,1 in 21 km, 3 potresom (0,2 %) pa smo določili žariščno globino, ki je večja od 21 km. Najmočnejši potres leta 2017 v Sloveniji se je zgodil 6. julija ob 16.58 po UTC (18.58 po SEPČ) v bližini Litije. Imel je lokalno magnitudo 2,9 in največjo intenziteto IV-V EMS-98. S kratico EMS-98 označujemo evropsko potresno lestvico (Grünthal, 1998). Potres ni povzročil poškodb, le v višjih nadstropjih so se ponekod prevrnili ali premaknili manjši nestabilni predmeti. Spremljal ga je doneči zvok, ki je prestrašil posameznike, da so zbežali na prosto. V preglednici 1 so osnovni podatki za 80 lokalnih potresov z izračunano lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,5, od katerih so jih prebivalci Slovenije čutili 43. Poleg teh je navedenih še 47 šibkejših potresov, ki so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim lahko izračunali lokacijo nadžarišča. Za vsak potres so navedeni datum (leto, mesec, dan), žariščni čas po UTC (ura, minuta, sekunda), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina °N, zemljepisna dolžina °E), globina žarišča (km), lokalna magnituda (MLV) in največja intenziteta po Evropski potresni lestvici (Imax EMS-98), ki jo je potres dosegel v Sloveniji, število opazovalnic (nst), ki so prispevale podatke, in celotna napaka (kvadratni koren srednje kvadratne napake, RMS, v sekundah) pri izračunu žariščnega časa. V stolpcu Potresno območje je za večino potresov v Sloveniji podano ime naselja, ki je najbližje nadžarišču in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (RGU, 1995), za preostala (nadžarišče je več kot 5 km oddaljeno od najbližjega naselja iz omenjenega seznama ali pa je izven slovenskih meja) smo toponim poiskali s pomočjo storitev Google Zemljevidi/Google Earth. Če podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo potresu pripisali razpon mogočih vrednosti (npr. IV-V). Potresi v Sloveniji leta 2017 15 Preglednica 1: Seznam potresov leta 2017, ki imajo lokalno magnitudo MLV večjo ali enako 1,5 in smo jim lahko izračunali žariščni čas, koordinati nadža-rišča (epicentra) ter globino žarišča. Pri potresih, ki so jih ljudje čutili, je navedena še največja intenziteta. V preglednici je tudi 47 potresov s sicer manjšo lokalno magnitudo, vendar so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim tudi lahko določili osnovne parametre. Table 1: List of earthquakes with MLV> 1,5 in 2017, for which the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth were calculated; the maximum intensity of earthquakes that felt by inhabitants is also provided. Information is also included on 47 earthquakes of a lower magnitude, felt by the inhabitants of Slovenia, for which the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth are calculated, h = focal depth; nst = number of stations used; RMS = the root mean square of time residuals. datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS Mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2017 1 1 22 10,9 46,14 14,30 19 52 0,4 2,0 zvok Andrej nad Zmincem 2017 1 11 5 33,6 45,50 14,33 11 41 0,5 1,8 III Fabci 2017 4 13 27 23,1 45,59 14,48 12 65 0,5 2,3 zvok Snežnik 2017 5 11 32 52,4 45,87 15,66 7 3 0 0,1 III Podgračeno 2017 8 18 17 33,5 45,66 14,22 15 42 0,5 1,9 IV Parje 2017 10 7 20 18,8 45,46 14,28 1 4 0,2 0,9 čutili Rupa, meja Hrvaška - Slovenija 2017 10 19 55 36,0 46,35 14,43 12 37 0,4 1,7 Bašelj 2017 11 13 45 20,0 45,86 15,21 6 15 0,6 0,6 lll-IV Vrh pri Pahi 2017 19 4 45 30,9 46,33 14,26 8 22 0,3 1,0 III Brdo 2017 19 11 29 23,4 46,55 15,33 8 14 0,6 1,5 Lehen na Pohorju 2017 25 6 12 47,0 45,69 15,62 11 45 0,6 1,8 Miladini, Hrvaška 2017 25 22 45 59,0 45,84 13,62 11 11 0,3 0,9 III Kostanjevica na Krasu 2017 28 8 38 10,7 46,08 15,85 13 23 0,5 1,3 zvok Klokovec, Hrvaška 2017 2 3 15 13 29,2 45,70 14,18 15 35 0,4 1,6 III Selce 2017 2 7 11 39 54,4 45,70 14,82 1 6 0,3 0,8 III Dolnje Ložine datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS Mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2017 2 13 10 22 25,2 46,06 13,81 15 42 0,4 2,0 Čepovan 2017 2 17 0 51 39,3 46,33 13,61 8 42 0,3 1,7 Kal - Ko ritnica 2017 2 17 19 45 20,5 45,52 15,24 1 21 0,5 1,1 III Bojanci 2017 2 20 19 24 53,8 46,15 15,04 1 11 0,3 0,6 III Trbovlje 2017 2 21 4 33 32,8 45,70 14,17 12 28 0,3 1,3 III Slavina 2017 2 25 6 15 14,8 45,80 15,04 8 35 0,5 1,5 Veliki Lipovec 2017 3 8 1 26 35,1 45,99 15,41 1 8 0,3 0,3 čutili Kladje nad Blanco 2017 3 8 1 23 54,9 45,98 15,41 5 54 0,5 2,0 IV Gorenje Dole 2017 3 11 1 42 49,7 46,44 14,31 15 60 0,5 2,2 IV Košutica, meja Avstrija - Slovenija 2017 3 11 1 42 53,8 46,45 14,32 12 9 0,4 2,1 Zell-Oberwinkel (Zgornji Kot), Avstrija 2017 3 17 20 46 5,4 45,87 15,53 4 19 0,2 1,1 III Gorenja Pirošica 2017 3 20 18 13 6,3 45,53 15,17 7 10 0,3 1,0 IV Tanča Gora 2017 3 25 18 30 41,6 45,72 15,73 16 42 0,5 1,6 Repišče, Hrvaška 2017 3 25 18 43 46,3 45,73 14,44 16 53 0,4 1,8 Klance 2017 3 25 19 8 48,4 46,14 14,38 11 31 0,4 1,0 lll-IV Rakovnik 2017 3 25 19 10 24,1 46,14 14,38 9 21 0,4 0,9 III Rakovnik 2017 3 25 19 30 23,6 46,15 14,37 10 22 0,3 0,9 III Dol 2017 3 26 3 52 43,0 46,14 14,37 9 18 0,2 0,6 III Sora 2017 3 26 4 20 9,5 46,14 14,37 8 15 0,3 0,5 lll-IV Sora 2017 3 26 11 55 22,2 46,13 14,37 9 20 0,2 0,9 lll-IV Sora 2017 3 26 12 18 28,3 46,14 14,37 8 8 0,1 0,4 III Sora datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2017 3 26 13 0 36,6 46,14 14,37 8 13 0,2 0,6 III Sora 2017 3 26 15 43 22,9 46,14 14,37 10 14 0,2 0,7 lll-IV Sora 2017 3 28 4 39 37,3 46,27 16,11 8 38 0,5 2,1 Klenovik, Hrvaška 2017 3 28 21 4 48,8 46,14 14,38 8 15 0,2 0,6 lll-IV Rakovnik 2017 3 29 1 6 39,9 46,15 14,38 10 32 0,5 0,9 lll-IV Spodnja Senica 2017 3 31 21 19 51,7 46,14 14,37 9 23 0,2 0,8 lll-IV Sora 2017 4 4 18 38 28,0 46,10 14,67 8 30 0,4 1,2 lll-IV Petelinje 2017 4 8 6 37 8,9 45,78 14,12 20 40 0,4 1,5 Velika Brda 2017 4 8 9 14 44,6 46,04 14,13 10 37 0,4 1,5 Goropeke 2017 4 13 0 4 15,4 45,50 15,27 4 45 0,4 1,5 lll-IV Bojanci 2017 5 3 17 7 19,1 45,69 15,45 8 21 0,5 1,2 III Prvinci, Hrvaška 2017 5 7 21 33 57,7 45,99 15,43 3 56 0,5 1,5 IV Srednje Pijavško 2017 5 15 17 3 39,2 46,04 14,77 14 48 0,5 1,8 Velika Štanga 2017 5 16 4 44 18,2 45,53 15,30 1 15 0,5 1,1 lll-IV Mala sela 2017 5 16 18 41 37,7 46,12 14,73 8 47 0,3 1,8 IV Zgornji Tuštanj 2017 5 17 17 54 23,4 45,88 15,54 8 48 0,4 1,6 IV Račja vas 2017 5 18 5 37 40,4 46,61 15,16 6 10 0,4 1,5 Muta 2017 5 18 6 23 30,5 45,89 15,89 10 36 0,4 1,7 Poljanica Bistranska, Hrvaška 2017 5 26 7 30 3,8 46,05 14,19 13 55 0,5 2,0 lll-IV Dolge Njive 2017 5 26 9 44 43,2 45,88 15,54 6 29 0,4 1,5 IV Velike Malence 2017 5 27 19 59 30,0 46,34 13,64 10 62 0,5 1,9 IV Soča datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2017 6 4 17 23 47,4 46,08 14,73 7 38 0,4 1,6 III Jevnica 2017 6 10 10 11 6,5 46,12 14,79 7 60 0,4 2,1 IV Dešen 2017 6 13 13 39 1,9 46,13 14,37 9 10 0,2 0,7 III Sora 2017 6 16 22 52 52,0 46,27 15,40 12 44 0,5 2,3 lll-IV Dramlje 2017 6 17 14 13 43,0 45,90 14,08 16 29 0,3 1,6 Javornik 2017 7 1 7 9 9,6 46,28 15,07 10 15 0,2 1,2 lll-IV Topovlje 2017 7 6 1 30 11,9 45,81 15,22 1 20 0,3 0,9 lll-IV Petelinjek 2017 7 6 16 58 33,3 46,05 14,94 8 80 0,5 2,9 IV-V Dolgo Brdo 2017 7 11 20 34 24,0 45,70 14,18 15 32 0,3 1,5 II Selce 2017 7 11 22 2 54,1 45,88 15,19 11 53 0,5 1,9 IV-V Roje pri Trebelnem 2017 7 23 18 12 48,3 46,05 14,36 17 40 0,4 1,6 Dolenja vas pri Polh. Gradcu 2017 7 30 1 16 34,3 45,52 15,24 5 74 0,6 2,3 IV Bojanci 2017 8 2 12 22 10,2 45,48 14,47 17 31 0,5 1,5 Trstenik, Hrvaška 2017 8 2 22 14 23,4 46,05 15,13 11 34 0,4 1,8 Jagnjenica 2017 8 4 5 36 11,7 45,93 14,55 9 38 0,4 1,5 Dobravica 2017 8 6 8 1 32,6 46,08 15,11 11 51 0,4 2,2 IV Zagrad 2017 8 15 1 52 43,6 45,75 15,02 10 18 0,6 0,7 III Obrh 2017 8 21 10 22 48,1 45,49 14,41 12 36 0,5 1,8 III Klana, Hrvaška 2017 8 26 14 12 9,8 45,85 15,17 10 12 0,4 0,9 lll-IV Ždinja vas 2017 8 26 15 57 11,0 46,61 15,25 9 8 0,4 1,5 lll-IV Radlje ob Dravi 2017 8 27 1 42 34,3 45,89 15,19 8 60 0,5 1,7 lll-IV Mirna vas datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2017 8 28 3 33 28,4 45,84 15,11 15 30 0,6 1,3 IV Jablan 2017 9 9 5 9 36,1 45,50 15,24 3 42 0,4 1,7 lll-IV Bojanci 2017 9 11 19 24 26,4 46,06 14,99 6 40 0,5 1,5 IV Stranski Vrh 2017 9 13 0 39 15,6 45,60 15,32 8 44 0,5 1,4 IV Kohanjac, Hrvaška 2017 9 13 0 39 17,9 45,60 15,34 12 4 0,5 1,6 IV Kohanjac, Hrvaška 2017 9 13 1 42 13,4 45,61 15,31 5 40 0,5 1,5 Otok 2017 9 13 1 54 54,8 45,60 15,33 3 18 0,4 1,0 lll-IV Kohanjac, Hrvaška 2017 9 14 0 46 0,3 45,61 15,31 5 59 0,4 2,0 IV Otok 2017 9 14 9 30 11,3 45,83 15,57 4 50 0,6 1,9 lll-IV Stojdraga, Hrvaška 2017 9 17 14 38 17,2 46,21 13,69 16 24 0,2 1,5 Volarje 2017 9 17 19 9 55,3 45,93 14,61 1 3 0,3 0,2 IV Udje 2017 9 20 0 11 22,3 45,44 14,39 12 28 0,4 1,7 Klana, Hrvaška 2017 9 24 2 26 51,1 46,12 14,79 12 65 0,5 1,9 IV Dešen 2017 9 26 19 14 40,4 46,27 13,78 5 84 0,6 2,2 IV Tolminske Ravne 2017 9 29 13 15 27,9 45,86 15,37 1 8 0,2 1,0 III Šentjakob 2017 10 3 1 50 17,6 46,28 14,53 8 68 0,5 2,1 IV Ambrož pod Krvavcem 2017 10 8 6 33 17,6 45,62 14,40 16 80 0,5 2,4 IV Snežnik 2017 10 8 6 48 17,3 45,62 14,40 16 37 0,4 1,5 Snežnik 2017 10 8 11 18 50,5 45,61 14,40 15 37 0,4 1,8 Snežnik 2017 10 8 11 18 55,7 45,61 14,42 14 17 0,4 1,9 II Snežnik 2017 10 8 13 4 0,8 45,62 14,40 14 11 0,2 1,4 čutili Snežnik datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2017 10 10 1 32 32,8 45,61 14,40 17 42 0,5 1,5 Snežnik 2017 10 12 21 34 30,6 45,60 14,28 13 20 0,3 1,2 III Ko rit niče 2017 10 13 9 39 21,1 46,04 13,49 17 48 0,4 1,7 Restocina (Raztočno), Italija 2017 10 14 6 40 36,0 45,84 15,27 5 31 0,4 1,3 IV Gorenje Kronovo 2017 10 22 17 47 45,8 45,46 14,36 13 26 0,6 1,8 Klana, Hrvaška 2017 10 25 9 17 37,9 45,90 14,60 9 29 0,5 1,6 Veliki Ločnik 2017 10 27 19 23 28,5 45,60 15,32 5 23 0,6 1,2 III Kohanjac, Hrvaška 2017 10 27 19 44 37,2 45,60 15,32 7 44 0,5 1,7 IV Kohanjac, Hrvaška 2017 11 2 13 13 0,2 46,05 14,35 17 33 0,4 1,7 Dolenja vas pri Polh. Gradcu 2017 11 3 20 8 53,2 46,03 15,00 10 46 0,4 1,4 III Preženjske Njive 2017 11 9 4 12 51,4 46,09 14,55 9 26 0,3 0,9 III Črnuče, Ljubljana 2017 11 14 22 16 27,9 45,56 14,39 17 54 0,4 2,3 III Snežnik 2017 11 16 7 4 2,5 45,88 15,50 7 43 0,4 1,8 IV-V Veliko Mraševo 2017 11 16 7 4 10,3 45,87 15,52 8 7 0,2 1,5 Dolenja Pirošica 2017 11 18 3 22 27,3 45,68 15,20 10 36 0,4 1,2 III Pribišje 2017 11 22 14 25 5,6 46,00 13,99 14 47 0,4 1,8 lll-IV Srednja Kanomlja 2017 11 23 11 41 53,2 46,46 13,76 16 74 0,4 2,5 lll-IV Podkoren 2017 11 23 14 23 24,4 45,48 15,23 6 47 0,6 1,7 III Hrast pri Vinici 2017 11 26 11 58 25,4 45,97 15,33 7 60 0,4 1,9 IV Dolnje Orle 2017 11 30 23 45 19,4 46,26 13,74 6 42 0,5 1,2 ll-lll Čadrg 2017 12 6 18 24 42,7 45,68 15,59 15 31 0,4 1,9 Celine, Hrvaška Ni Ni CO 3-a 3 ? CD CO< O s N c -G ai 3 datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2017 12 7 16 42 36,6 46,35 15,43 10 35 0,6 1,5 Škalce 2017 12 8 13 22 53,5 45,37 14,54 10 28 0,6 1,7 Plosna, hrvaška 2017 12 9 3 5 14,5 45,51 14,27 5 6 0,3 0,8 II-III Dolenje pri Jelšanah 2017 12 15 12 28 5,2 45,57 15,30 2 32 0,4 1,5 Mošanci, meja Hrvaška - Slovenija 2017 12 16 5 5 0,8 46,45 14,74 12 35 0,6 1,7 Koprivna 2017 12 17 13 48 46,7 45,51 15,25 4 29 0,6 1,5 II Bojanci 2017 12 18 10 7 35,6 45,61 14,26 13 38 0,4 1,8 Šembije Za določitev osnovnih parametrov potresov, navedenih v preglednici 1, smo uporabili analize potresov, zapisanih na potresnih opazovalnicah državne mreže v Sloveniji in opazovalnic sosednjih držav ter biltenov iz Avstrije (ZAMG, 2017-2018) in Italije (OGS, 2017). Žariščni čas (čas nastanka potresa), koordinati nadžarišča in žariščno globino smo določili iz časa prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in drugi, 1988; Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, določen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in drugi, 1998) in modela za površinsko valovanje (Živčic in drugi, 2000). Potresom, ki smo jim lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli sedem kilometrov (Poljak in drugi, 2000). Lokalno magnitudo MLV potresov smo določili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal na slovenskih opazovalnicah in oddaljenosti nadžarišča do potresne opazovalnice. V preglednici 1 je navedena povprečna vrednost MLV za opazovalnice v Sloveniji. Največja intenziteta (Imax), ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je ocenjena po evropski potresni lestvici (EMS-98). V preglednici 2 so navedeni bolj oddaljeni (regionalni) potresi, ki so jih čutili tudi v Sloveniji. Niz močnih potresov, ki je leta 2016 prizadel osrednji del Italije, se je nadaljeval tudi leta 2017 (Jesenko, 2017; Jesenko 2018), štiri izmed njih so čutili tudi posamezniki v Sloveniji. Prav tako so prebivalci Slovenije čutili potres, ki se je zgodil pri Bellunu (Italija) in na Krku (Hrvaška). Podatki o nekaterih močnejših potresih, ki so jih čutili prebivalci Slovenije Leta 2017 so prebivalci v Sloveniji čutili vsaj 96 potresov, 90 lokalnih in šest regionalnih. Nadžarišča potresov so prikazana na sliki 4. Velikost kroga označuje lokalno magnitudo, barva pa največjo doseženo intenziteto potresa v Sloveniji. V nadaljevanju so opisani trije potresi, ki so dosegli učinke IV-V EMS-98. Za vsakega izmed teh potresov je prikazana karta intenzitete po naseljih (slike 5-7) z vrisanim instrumentalno določenim nadžari-ščem. Intenziteta potresa v posameznem naselju je ocenjena na podlagi vprašalnikov o učinkih potresa. Preglednica 2: Seznam bližnjih (regionalnih) potresov, ki so jih čutili prebivalci Slovenije leta 2016 Table 2: List of regional earthquakes that were felt by the inhabitants of Slovenia in 2016. datum čas (UTC) intenziteta potresno območje h.min EMS-98 date time (UTC) intensity epicentral area h.min EMS-98 18. 1. 2017 9.25 III Capitignano, osrednja Italija 18. 1. 2017 10.14 III-IV Capitignano, osrednja Italija 18. 1. 2017 10.25 III-IV Capitignano, osrednja Italija 18. 1. 2017 13.33 II Barete, osrednja Italija 8. 8. 2017 20.42 IHM Krk, Hrvaška 6. 9. 2017 12.22 III Belluno, severna Italija Potresi v Sloveniji leta 2017 23 Vprašalnike po potresu pošljemo prostovoljnim poročevalcem ali pa jih občani sami izpolnijo na spletni strani ARSO (http://www.arso.gov.si/potresi/vprašalnik) in evropske seizmološke organizacije EMSC (http://www.emsc-csem.org). Na sliki 8 so prikazana vsa naselja, od koder smo dobili podatke, da so ljudje čutili učinke katerega izmed teh 96 potresov. Barva in oznaka na sliki opredeljujeta največjo intenziteto, doseženo v posameznem naselju leta 2017. V nadaljevanju so vse navedene magnitude lokalne (MLV). 4700' 46'30* 46 00' 45*30* --- AVSTRIJA {%> ' 0 < i 1 © (1 o ^ • o > v \ v \ * _ V] v -J j < f vL J v * 90 j o Nx° ■p * 0 50 "S ARSO POTRESI 13*30' 1400' 14*30' 1500' 15*30' 1600' 16 30' Magnituda Q q MLV 12 3 oO Intenziteta □□□■□□■ EMS-98 F 11 Ml IV V VI VII Slika 4: Nadžarišča potresov, ki so jih leta 2017 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja največjo doseženo intenziteto v Sloveniji, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MVV. V primeru razpona mogočih vrednosti intenzitete je prikazana spodnja vrednost. Figure 4: Epicentres of earthquakes felt in Slovenia in 2017. The size of the symbols represents local magnitude, while the colour represents maximum intensity in Slovenia. Magnituda = magnitude; intenziteta = intensity. Where there is a range of possible intensity values, the lower value is shown. Magnituda = magnitude; intenziteta = intensity. Potres 6. julija 2017 ob 16.58 UTC pri Litiji (slika 5). Največje učinke (IV-V EMS-98) je potres dosegel v Zagorju ob Savi in Borovaku pri Podkumu. Potres (MLV=2,9) je prestrašil prebivalce, v redkih primerih so se v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov, kjer je potres občutiti močneje, prevrnili ali premaknili manjši nestabilni predmeti, posamezniki pa so zbežali na prosto. V Zagorju ga je čutila tudi skupina, ki je takrat na prostem vadila jogo. V Borovaku pri Podkumu so imeli občutek, kot bi se nekaj zaletelo v steno. 24 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic, P. Zupančič a) 14°30' 14D40' 14°50' 15°0' 15=101 15=20' Slika 5: Intenziteta potresa magnitude 2,9 pri Litiji 6. julija 2017 ob 16.58 po UTC v posameznih naseljih; a) celotno območje, kjer so potres čutili; b) širše nadžariščno območje Figure 5: Intensity of the earthquake near Litija (MLV=2.9) on 6 July 2017 at 16:58 UTC in individual settlements; a) felt area; b) wider epicentral area nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt. Potresi v Sloveniji leta 2017 25 Potres 11. julija 2017 ob 22.02 UTC pri Šmarjeških Toplicah (slika 6). Prebivalce Srednjega Grčevja, kjer je potres (MLV=1,9) dosegel najvišjo intenziteto (IV-V EMS-98), je prestrašilo srednje močno tresenje tal in škripanje tramov na strehi. Podatke o učinkih potresa so nam sporočili opazovalci na območju do 9 km od nadžarišča. Spremljal ga je nenavaden močan pok, ki je povzročil, da so se prebivalci prebudili, živali pa vznemirile. 11.7. 2017 22.02 UTC Mokronog •S- ARS0 POTRESI • n • h □ e D o • □ o Mirna Peč • Šmarješke Toplice Srednje Grčevjeh — OtoČec__ • / ,___*-C Šentjernej o Prečna^ o 0 \ ^--jLjJovo mesto o 0 ems-98 X nadžarišče □ IV-V O IV B IIM V ♦čuti niso Čutili Gabrje 2.5 s km j— IS^' 15°10' 15" 15' 15° 20' Slika 6: Intenziteta potresa magnitude 1,9 pri Šmarjeških Toplicah 11. julija 2017 ob 22.02 po UTC v posameznih naseljih Figure 6: Intensity of the earthquake near Šmarješke Toplice (MLV=1.9) on 7 July 2017 at 22:02 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; niso čutili = not felt. Potres 16. novembra 2017 ob 07.04 UTC pri Brežicah (slika 7). Potres (MLV=1,8) je največje učinke (IV-V EMS-98) dosegel v Cerkljah ob Krki in Župeči vasi. Močno tresenje tal je prestrašilo ljudi, slišali so tudi zvok, podoben gromu, kar jih je dodatno vznemirilo. Potresu je čez 8 sekund sledil še eden, nekoliko šibkejši. Kljub majhnima magnitudama (1,8 in 1,5) so prebivalci potresa dokaj močno čutili. Prodoren zvok je zbegal in prestrašil tudi domače živali. 26 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic, P. Zupančič 15-26' IS'SO1 IS'SS1 Slika 7: Intenziteta potresa magnitude 1,8 pri Brežicah 16. novembra 2017 ob 7.04 po UTC v posameznih naseljih Figure 7: Intensity of the earthquake near Brežice (MLV=1.8) on 16 November 2017 at 07:04 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt. 13°30' 14" 14°30' 15° 15°30' 16° 16"30' Slika 8: Največja intenziteta potresa izmed vseh, ki so se zgodili leta 2017, ocenjena v posameznem naselju Figure 8: Overall map of the maximum intensity in individual settlements in Slovenia of all the earthquakes in 2017 felt by the inhabitants of Slovenia. Čutili = felt; zvok = thunder. Potresi v Sloveniji leta 2017 27 Sklepne misli Leta 2017 smo v Sloveniji ali njeni bližnji okolici zabeležili 2186 potresov. 19 potresov je imelo lokalno ma-gnitudo med 2,0 in 2,9, nobeden pa večjo ali enako 3,0. Večina potresov (97 %) je imela lokalno magnitu-do manjšo od 1,7. Vsi potresi na območju Slovenije in bližnje okolice so imeli žarišče do globine 30 km. V Sloveniji so leta 2017 prebivalci čutili vsaj 96 potresov (sliki 4 in 10). Trije potresi so dosegli intenziteto IV-V EMS-98, 25 potresov intenziteto IV EMS-98, 25 potresov III—IV EMS-98, 30 potresov III EMS-98, trije potresi pa intenziteto II EMS-98. Za preostale potrese (6) nam opazovalci niso poslali dovolj informacij o učinkih, zato jim ni bilo mogoče določiti intenzitete po evropski potresni lestvici. Intenziteta je v tem primeru opisana z oznako čutili (3 potresi) oziroma zvok (3 potresi), če opazovalci tresenja niso čutili, ampak so le slišali bobnenje (slika 10). 35 2vok čutili I! Il-lll III lll-IV IV IV-V največja intenziteta po EMS-98 I maximum EMS-98 intensity Slika 9: Porazdelitev največje intenzitete (EMS-98) potresov v Sloveniji leta 2017 Figure 9: Distribution of the earthquakes in Slovenia in 2017 with respect to maximum EMS-98 intensity. Makroseizmični podatki za potrese bi bili zelo pomanjkljivi ali celo nedostopni, če nam ne bi pomagali številni prostovoljni poročevalci (2943 izpolnjuje papirne vprašalnike, 1686 pa spletne vprašalnike), za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Prostovoljnim opazovalcem smo leta 2017 poslali 4327 makroseizmičnih vprašalnikov za 28 potresov (1730 papirnih in 2597 elektronskih vprašalnikov). Poročevalci so vrnili 1025 izpolnjenih papirnih vprašalnikov (59 odstotkov) in 1208 spletnih vprašalnikov (46 odstotkov). Skupaj (zaprošenih ali poslanih na lastno pobudo) smo prejeli 1952 izpolnjenih spletnih vprašalnikov, med katerimi je bilo: - 768 poročil, da so zaznali potres, - 1089 poročil, da niso zaznali potresa, - 95 prebivalcev je čutilo nekaj drugega (rudniški dogodek, preboj zvočnega zidu letala, promet, veter itn.). Po letu 2013 dobivamo občutno več poročil, da so prebivalci čutili potres. To lahko pripišemo uvedbi spletne različice vprašalnika, in ne povečani potresni dejavnosti. Tudi leta 2017 smo pri zbiranju in izmenjavi podatkov sodelovali s seizmologi iz sosednjih držav (Italije, Avstrije in Hrvaške). Zahvaljujemo se jim za poslane oziroma na spletu objavljene makroseizmične podatke. 28 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecič, M. Živčič, P. Zupančič Literatura ARSO, 2018. Letni seizmološki bilteni, 1997-2017. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana. Čarman, M., Živčič, M., 2019. Poročilo o samodejno določenih magnitudah na zapisih potresnih opazovalnic, Potresi v letu 2017. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. Grünthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. Jesenko, T., 2017. Najmočnejši potresi po svetu leta 2016, Ujma 31, 72-77. Jesenko, T., 2018. Najmočnejši potresi po svetu leta 2017, Ujma 32. Lienert, B. R., Berg, E., Frazer, L. N., 1988. HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771-783. Lienert, B. R., 1994. HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally. Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 str. Michelini, A., Živčič, M., Suhadolc, P., 1998. Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia. Journal of Seismology, 2 (3), 257-265. OGS (Oservatorio Geofisco Sperimentale), 2017. Bolletino della Rete Sismometrica del Friuli Venezia Giu-lia. OGS, Centro ricerche sismologiche, Udine, computer file. Spletni naslov: http://www.crs.inogs.it/ bollettino/RSFVG/2015/RSFVG-2016.it.html. Poljak, M., Živčič, M., Zupančič, P., 2000. The Seismotectonic Characteristics of Slovenia. Pure appl. Ge-ophys., vol. 1, 57, 37-55. RGU (Republiška geodetska uprava), 1995. Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam. Sinčič, P., Tasič, I., Živčič, M., 2019. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2017, Potresi v letu 2017. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. ZAMG, 2017-2018. Preliminary bulletin of regional and teleseismic events recorded with ZAMG-stations in Austria. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, Wien. Živčič, M., Bondar, I., Panza, G. F., 2000. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayleigh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131-146. Živčič, M., Čarman, M. , Jesenko, T., 2018. Potresna dejavnost v Zasavju v obdobju od 1. decembra 2016 do 24. oktobra 2017. Interno poročilo. ARSO, Ljubljana. Kazalo Potresi v Sloveniji leta 2017 29 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2017 Seismic Stations Operation in Slovenia in 2017 Povzetek Z glavnimi parametri, ki so vplivali na zanesljivost delovanja Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) v letu 2017, predstavljamo povzetek analize delovanja in pregled pomembnejših dogodkov. Podajamo število prekinitev komunikacije za posamezno potresno opazovalnico (izpad) glede na trajanje. Za najdaljši izpad na posamezni potresni opazovalnici smo opisali njegov vzrok. Podajamo tudi časovne intervale, znotraj katerih ni delovalo po več potresnih opazovalnic hkrati ter vzroke za omenjeno nedelovanje. Na osnovi rezultatov analize redno poteka tudi razvoj in izvedba posodobitev, ki prispevajo k boljšemu in zanesljivejšemu delovanju DMPO. Abstract The results of analysis for operation of Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) in 2017 are presented in this article. The main upgrades and events that have influenced the operating quality of SNRS are also presented, along with parameters describing its reliability. The number and duration of out-of-operation periods (OOOP) for all seismic stations were evaluated. The analysis of causes of the longest OOOP for particular seismic station was made. Time intervals, when more seismic stations were out of service simultaneously, are identified. Based on the results of the analysis, improvements are constantly implemented, contributing to better and more reliable operation of SNRS. Uvod Državno mrežo potresnih opazovalnic (DMPO) sestavlja 26 sodobno opremljenih digitalnih opazovalnic (slika 1). Vsaka potresna opazovalnica je opremljena z zajemalno enoto in dolgo-periodnim seizmome-trom, večina (22) pa tudi s pospeškometrom (glej sliko 1). S pospeškometri smo povečali dinamično območje potresnih opazovalnic, saj omogočajo beleženje večjih amplitud nihanja tal pri močnejših potresih. Poleg seizmološke merilne opreme se na opazovalnicah nahaja še vrsta druge podporne opreme, ki jo lahko razdelimo v štiri sklope: komunikacijska oprema, oprema za zagotavljanje neprekinjene oskrbe z električno energijo, oprema za dodaten nadzor delovanja zajemalnih enot ter oprema za nadzor vdora vode in beleženje temperature ob seizmometru. Glavna naloga Sektorja za potresna opazovanja na Uradu za seizmologijo je neprestano spremljanje delovanja celotne opreme na DMPO in zagotavljanje optimalne kakovosti seizmoloških podatkov ter v največjem možnem obsegu preprečevanje njihove izgube. V ta namen na DMPO izvajamo različne analize, na osnovi katerih izboljšujemo njeno delovanje. Vsi posegi na DMPO ter rezultati obsežne analize vseh pomembnih parametrov, ki vplivajo na kakovost delovanja DMPO, so podani v internem poročilu Sektorja za potresna opazovanja (SPO, 2017). Le to obravnava naslednje parametre, ki opisujejo kakovost delovanja DMPO: • Podroben opis vseh del in posodobitev, ki so bile izvedene na posamezni potresni opazovalnici. • Število izpadov komunikacije posamezne potresne opazovalnice glede na trajanje izpada. Za daljše izpade (več kot 2 uri), ki niso bili posledica napake na komunikacijah, podajamo tudi njihove vzroke. 30 • Skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice glede na določen časovni interval ter skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice v določenem mesecu. Rezultati za posamezno opazovalnico so podani v obliki tabel in grafov. • Podroben opis izpadov, ki so povzročili izgubo podatkov. • Število avtomatskih nastavitev mirovne lege seizmometra (za opazovalnice opremljene s tipom seizmo-metra, ki to funkcijo omogoča). • Analiza nivoja celotnega seizmičnega nemira (predstavlja kombinacijo naravnih in umetnih seizmičnih izvorov) na posamezni potresni opazovalnici. • Časovni potek mirovne lege in napajalne napetosti na posamezni potresni opazovalnici. • Časovni potek vrednosti temperature ob seizmometru. • Analiza vdorov vode v jaške potresnih opazovalnic. Podajamo število vdorov vode in datume omenjenih dogodkov. V tem prispevku podajamo le pomembnejše točke iz internega poročila (SPO, 2017). Glavne posodobitve, ki smo jih v letu 2017 izvedli na DMPO, pa so naslednje: • Menjava zajemalnih enot tipa Q730 z novejšimi tipa Q330HRS. Menjavo smo izvedli na potresnih opazovalnicah: DOBS, GBRS, GCIS, GROS, ROBS. • Menjava zajemalnih enot tipa Q730 z zajemalnimi enotami tipa Centaur na potresnih opazovalnicah LEGS, GOLS in PDKS. Na opazovalnicah GOLS in PDKS smo zamenjali enoto JetBox z enoto Raspberry Pi2. • Namestitev dodatnega pospeškometra na potresne opazovalnice GBRS, GCIS, JAVS, KNDS in ROBS. Nova zajemalna enota tipa Q330HRS omogoča zajem šestih kanalov, zato smo na omenjenih potresnih opazovalnicah poleg že nameščenega seizmometra namestili še pospeškometer. S tem smo močno povečali dinamično območje potresne opazovalnice ter razširili mrežo potresnih opazovalnic, ki omogočajo beleženje večjih pospeškov. • Posodobitev komunikacijske opreme na potresnih opazovalnicah KNDS, GCIS in ZAVS. Po novem je nameščen CISCO usmerjevalnik z vgrajenim GSM modemom, ki se v primeru neustreznega delovanja sam ponovno zažene. • Posodobitev tipa komunikacije na potresnih opazovalnicah GORS in PERS. Najeti vod smo zamenjali z brezžično LTE komunikacijo. CISCO komunikacijska oprema omogoča samodejni ponovni zagon ob nedelovanju. • Posodobitev komunikacijske opreme na potresnih opazovalnicah KNDS, GCIS in ZAVS. Na omenjene lokacije smo namestili zmogljivejšo komunikacijsko opremo, ki pa še vedno deluje na osnovi GSM omrežja. • Namestitev nadzornih sistemov. V letu 2013 smo zaradi vdora vode v večje število potresnih opazovalnic razvili aplikacijo (Mali, 2014), ki omogoča detekcijo vdora vode v obeh jaških potresne opazovalnice ter istočasno spremlja temperaturo ob seizmometru (znotraj izolacijske posode). Ob koncu leta 2017 je bilo z nadzornim sistemom opremljenih 21 potresnih opazovalnic. V letu 2017 smo izvajali kontrolo vseh omenjenih sistemov. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2017 31 O 25 50 loti ÄBOfiiHi RS J!B okoljff I > j > H > mad a «imügijO in gMtogge Slika 1: Državna mreža potresnih opazovalnic. Prikazana je razporeditev različnih tipov seizmometrov, pospeškometrov in zajemalnih enot po posameznih potresnih opazovalnicah. Figure 1: Seismic network of the republic of Slovenia (the seismometer, accelerometer and digitizer types and their locations) Delovanje DMPO v letu 2017 V letu 2017 je bila celotna DMPO opremljena z dodatnimi zunanjimi pomnilniškimi enotami, ki jih imenujemo JetBox. Nekatere opazovalnice smo po novem opremili s podobnimi enotami Raspberry Pi2 (RPi2). S temi pomnilniškimi enotami smo rešili problem trajne izgube podatkov v primeru izpadov komunikacij, daljših od dveh ur (Tasič in sod., 2010). Do trajne izgube seizmičnih podatkov še vedno lahko pride zaradi daljše prekinitve oskrbe potresne opazovalnice z električno energijo. Z nadgraditvijo napajalnih sistemov (Mali in sod., 2008) je avtonomija delovanja seizmološke opreme najmanj en dan. V letu 2017 smo na potresnih opazovalnicah GCIS, GROS, PERS, KNDS in ZAVS posodobili komunikacijsko opremo, s čimer se je močno izboljšala kakovost komunikacij. Na opazovalnici JAVS pa ostaja nameščen sistem za avtomatski ponovni zagon GSM modema (Mali in sod., 2013). V letu 2017 je bilo 21 potresnih opazovalnic opremljenih z nadzornim sistemom (Mali, 2014). Sistem omogoča nadzor temperature ob seizmometru in v obeh jaških preverja potencialni vdor vode ter v primeru odstopanja parametrov od mejnih vrednosti o tem obvesti dežurnega tehnika. Na slikah 2a in 2b je prikazan pregled delovanja DMPO v letu 2017, kjer črna oziroma modra barva predstavljata nedelovanje oziroma izpad potresne opazovalnice. Pregled vseh izpadov ter opis najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico so podani v preglednicah 1 in 2. Večina daljših izpadov, ki so posledica izpada na komunikacijskih poteh, ne predstavlja več trajne izgube podatkov, ampak le nezmožnost analize morebitnega seizmičnega dogodka v realnem času. 32 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen BOJS CADS CEY ■ 1 1 CRNS DOBS 1 1 GBRS 1 1 i 1 III lil 1 1 1 GOLŠ 1 II JAVS KNDS INI III 1 1 !■ umi i him 11 , 1 1 1 11 — 1 KOGS LEGS LJU H I1 MOZS PDKS PERS ROBS 11 1 1 1 ■ SKDS VISS 11 ■1 VNDS VOJS ZAVS II 11 . lili......11 JI j I...... . lili . J 1II J J J III 1 llllllll 1 II 1 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 2a: Pregled delovanja DMPO v letu 2017. Izpadi so označeni s črno barvo. Ločljivost slike omogoča, da so vidni le izpadi, daljši od treh ur. Figure 2a: An overview of out-of-operation periods (black lines) for seismic network of Slovenia in the year 2017. The resolution allows us to distinguish only out-of operation periods longer than three hours. ti-1-1-f-r Slika 2b: Pregled delovanja DMPO v letu 2017. Izpadi so označeni z modro barvo. Ločljivost slike omogoča, da so vidni le izpadi, daljši od ene ure. Figure 2b: An overview of out-of-operation periods (blue lines) for seismic network of Slovenia in the year 2017. The resolution allows us to distinguish only out-of operation periods longer than one hour. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2017 33 Preglednica 1: Skupni podatki o številu izpadov in njihovem trajanju za DMPO v letu 2017. Table 1: An overview of the out-of-operation periods (OOOP) for Seismic Network of teh Republic of Slovenia in the year 2017. oznaka opazovalnice število vseh izpadov skupno trajanje vseh izpadov število izpadov daljših od 2h station code number of OOOP total duration of OOOP number of OOOP > 2h BOJS 976 7d 17h 33m 2 CADS 96 7h 32m 2 CEY 139 1d 7h 23m 1 CRES 162 15d 14h 27m 1 CRNS 108 10h 14m 1 DOBS 76 4d 18h 20m 1 GBAS 301 2d 8h 42m 2 GBRS 469 16d 12h 53m 9 GCIS 2147 22d 6h 12m 21 GOLS 1072 3d 9h 1 GORS 213 12h 17m 1 GROS 738 28d 17h 20m 13 JAVS 7861 16d 8h 8m 8 KNDS 5656 57d 23h 56m 20 KOGS 69 1h 58m 0 LEGS 335 33d 5h 55m 3 LJU 191 2d 1h 51m 4 MOZS 137 4h 9m 0 PDKS 91 3h 2m 0 PERS 2098 21d 8h 29m 6 ROBS 66 2h 13m 0 SKDS 404 11d 3h 30m 14 VISS 184 18h 5m 1 VNDS 214 15h 13m 1 VOJS 228 2d 1h39m 7 ZAVS 5195 47d 23h 53m 16 skupaj 29226 135 34 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Preglednica 2: Pregled najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico DMPO in razlogi zanje. Table 2: An overview and causes for the longest OOOP's for each station of the Seismic Network of the Republic of Slovenia in the year 2017. oznaka opazovalnice nastop najdaljšega izpada trajanje najdaljšega izpada vzrok najdaljšega izpada station code date/time of the longest OOOP duration of the longest OOOP cause for the longest OOOP BOJS 2. 6. / 16.34 6d 16h 7m 13s udar strele - poškodba Q330 in JetBoxa CADS 27. 6. / 5.37 2h 16m 14s izpad na komunikacijah CEY 8. 8. / 11.08 1d 0h 59m 58s izpad na komunikacijah CRES 21. 6. / 3.16 15d 8h 39m 6s udar strele - poškodovani komunikacijski vodi CRNS 15. 1. / 13.46 3h 17m 17s izpad na komunikacijah DOBS 27. 12 / 8.27 4d 15h 32m 46s izpad na komunikacijah GBAS 25. 6. / 14.53 1d 15h 51m 48s izpad komunikacij, okvara linijske zaščite GBRS 4. 3. / 19.10 4d 15h 51m 32s izpad na komunikacijah GCIS 7. 9. / 12.16 6d 20h 16m 37s napaka na komunikacijah, napaka na bazni postaji GOLS 10. 4. / 18.05 1d 14h 45m 25s udar strele, okvara komunikacijske opreme GORS 5. 10. / 0.15 2h 35m 58s izpad na komunikacijah GROS 31. 10. / 15.09 8d 15h 2m 0s napaka na komunikacijskih vodih JAVS 7. 1. / 20.15 23h 53m 13s izpad na komunikacijah, prevrnjen drog z GSM anteno KNDS 24. 4. / 17.01 15d 15h 54m 11s napaka na bazni postaji, posodobitev usmerjevalnika. KOGS 14. 3. / 9.31 0h 19m 49s izpad na komunikacijah LEGS 21. 6. / 3.29 19d 4h 31m 7s udar strele, okvara komunikacijske opreme LJU 12. 12. / 2.38 1d 7h 29m 24s izpad na komunikacijah MOZS 2. 8. / 18.58 0h 35m 15s izpad na komunikacijah PDKS 2. 8. / 20.12 0h 13m 40s izpad na komunikacijah PERS 19. 12. / 7.26 10d 3h 25m 34s napaka na komunikacijskih vodih ROBS 10. 11. / 9.20 0h 40m 55s menjava enote Q730 z enoto Q330HRS SKDS 9. 12. / 10.04 5d 3h 48m 40s napaka na komunikacijskih vodih VISS 28. 6. / 18.28 2h 47m 49s izpad na komunikacijah VNDS 11. 8. / 7.24 2h 21m 2s udar strele, okvara enote Q330HRS VOJS 7. 6. / 9.46 8h 37m 14s izpad na komunikacijah ZAVS 20. 4. / 15.36 3d 17h 24m 9s izpad na komunikacijah Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2017 35 Preglednica 3: Število izpadov po dolžini in številu sočasno izpadlih potresnih opazovalnic. Table 3: An overview of simultaneous OOOP's for Seismic Network of the Republic of Slovenia. število opaz./ dolžina trajanja izpadov / length of downtime no. of stations 0-5 min 5-15 min 15-30 min 30-45 min 45-60 min 60-120 min > 120 min 2 7584 1329 540 239 145 178 45 3 3063 455 178 76 41 60 7 4 1114 125 41 22 10 12 2 5 382 42 8 7 5 0 0 6 121 6 2 1 0 0 0 7 44 2 0 0 0 0 0 8 21 1 0 0 0 0 0 9 9 0 0 0 0 0 0 10 4 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 12 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 14 1 0 0 0 0 0 0 15 1 0 0 0 0 0 0 16 0 0 0 0 0 0 0 17 2 0 0 0 0 0 0 18 1 0 0 0 0 0 0 19 1 0 0 0 0 0 0 20 1 0 0 0 0 0 0 21 1 0 0 0 0 0 0 22 0 0 0 0 0 0 0 23 0 0 0 0 0 0 0 24 0 0 0 0 0 0 0 25 2 0 0 0 0 0 0 26 24 0 0 0 0 0 0 Na sliki 3 je prikazano skupno trajanje izpadov glede na število sočasno nedelujočih opazovalnic. Posamezna vrednost predstavlja skupno trajanje vseh sočasnih izpadov natanko določenega števila opazovalnic. Stolpci se med seboj izključujejo. Skupno trajanje izpadov v posameznem stolpcu sestavlja več izpadov v katere je bilo vključeno enako število potresnih opazovalnic. Postopek samodejnega lociranja potresa vsebuje ocenjevanje številnih neznank, zato potrebuje podatke čim večjega števila potresnih opazovalnic. Če v trenutku potresa pride do izpada večjega števila potresnih opazovalnic, je določitev potresnih parametrov otežena oziroma manj natančna. Pregled sočasnih izpadov je podan v preglednici 3. 36 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen t-1-1-i-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1--1-1-1-1-1-r Slika 3: Skupno trajanje izpadov več potresnih opazovalnic hkrati (leto 2017). Figure 3: The total duration of OOOP's that occurred at several seismic stations simultaneously (year 2017). Zaključek Predstavili smo najpomembnejše posodobitve, ki smo jih v letu 2017 izvedli na DMPO in povzetek analize delovanja DMPO v letu 2017. Ugotovili smo, da se izpadi (prekinitve v komunikaciji s posamezno potresno opazovalnico) pojavljajo neprestano. Medtem, ko je vzrok krajših izpadov vedno manjša napaka na komunikacijah, pa so vzroki daljših izpadov raznovrstni. V grobem jih lahko delimo v tri skupine. V prvi skupini so problemi v zvezi z dobavo električne energije. V drugo skupino sodijo izpadi, ki so povezani s komunikacijsko potjo in opremo. V tretjo skupino pa uvrščamo okvare na seizmološki opremi (okvare na seizmometrih in zajemalnih enotah). S podpornimi sistemi, ki jih razvijamo in dopolnjujemo ter z rednimi posodobitvami in testiranji seizmološke merilne opreme, zmanjšujemo število in dolžino izpadov zaradi vseh naštetih vzrokov. Največjo pozornost seveda namenjamo preprečitvi okvar na seizmološki merilni opremi. Podali smo tudi analizo izpadov več potresnih opazovalnic hkrati. Posebno pozornost smo namenili predvsem tako imenovanim kritičnim izpadom, pri katerih več kot 75 % potresnih opazovalnic oziroma 20 ali več potresnih opazovalnic izpade za več kot 5 minut. Ugotovili smo, da v letu 2017 tovrstnih izpadov ni bilo. Rezultati analiz delovanja opreme so nam v veliko pomoč tudi pri nadaljnjem delu. Na njihovi osnovi vsakoletno izluščimo najpogostejše napake, ki povzročijo posamezen izpad oziroma so vzrok za slabšo kvaliteto zajetih seizmičnih signalov. S pomočjo teh spoznanj izboljšujemo opremo in postopke na mreži potresnih opazovalnic in tako izboljšujemo njeno delovanje ter preprečujemo morebitno škodo. Literatura Mali, M., 2014. Nadzorni sistem za kontrolo nivoja vode in stabilnosti temperature, Potresi v letu 2013, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2017 37 Mali, M., Tasič, I., Pančur, L., 2013. Nadgradnja kontrole modemske komunikacije - Arduino Uno, Potresi v letu 2012, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Mali, M., Tasič. I., 2011. Vpliv temperaturnih sprememb na delovanje dolgoperiodnih seizmometrov, Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Mali, M., Tasič, I., Pančur. L., 2008. Vpliv brezprekinitvenega napajanja na delovanje potresne opazovalnice. Potresi v letu 2007, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič. I., Pančur L., Pfundner, I., Mali, M., 2010. Povečanje lokalnega pomnilnika za zajemalne enote Q730, Potresi v letu 2009, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič. I., Mali, M., Pančur L., 2011. Temperaturna stabilnost potresne opazovalnice, Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. SPO, 2017. Državna mreža potresnih opazovalnic, delovanje v letu 2017, interno poročilo, Ljubljana. ^ Kazalo 38 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Martina Čarman, Mladen Živčic Poročilo samodejno določenih magnitud na zapisih potresnih opazovalnic Report of automatically defined magnitudes from seismic stations records Povzetek Urad za seizmologijo, ARSO, v realnem času zajema seizmične zapise Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO). Podatki se stekajo v računalniško središče, ki je opremljeno s programsko opremo za samodejno določanje žariščnega časa, lokacije in magnitude potresa v realnem času. V letu 2018 je bil vzpostavljen dopolnilni sistem, ki v realnem času samodejno pripravi »Poročilo o samodejno izračunanih magnitudah na zapisih potresnih opazovalnic«. To poročilo dežurnemu seizmologu pove, katere opazovalnice so sodelovale pri izračunu in kakšna so odstopanja magnitud na posameznih opazovalnicah od povprečne vrednosti oz. mediane. Seizmolog lahko iz poročila razbere, če je prišlo do prekrmilje-nja sistema in s tem popačenja zapisov. Uvod Abstract Seismology Office of Slovenian Environment Agency is acquiring seismic records of Slovenian seismic network in real time. Data are collected into the computer center, equipped with a computer software for automatic real-time calculation of earthquake origin time, epicentre and local magnitude. In 2018, the additional software, which prepares the "Report of automatically calculated magnitudes from seismic stations records" in real time, was applied. The report gives the seismologist a detailed insight into which stations were involved in the calculation and what are the deviations of the magnitude of the individual stations from the average or median value. The report enables the seismologist to find out if the system was clipped and the records were skewed. Magnituda (Lapajne, 2013), ki jo samodejna analiza seizmičnih zapisov v realnem času ponudi seizmologu, je ena sama vrednost in predstavlja povprečno vrednost oz. aritmetično sredino magnitud, izračunanih na zapisih posameznih opazovalnic. Do leta 2018 je moral seizmolog tej vrednosti slepo verjeti, saj so se v postopku izgubile številne informacije, s katerimi bi si lahko ustvaril mnenje o kvaliteti ocene magnitude oz. ali izračunu sploh lahko zaupa. Poleg tega smo magnitude samodejno računali samo iz zapisov seizmometrov. Sicer zelo občutljive naprave za zapisovanje šibkih in zmernih potresov imajo pri močnem potresu zapis na potresu bližnjih opazovalnicah pogosto prekrmiljen. Magnituda, izračunana iz prekrmiljenih zapisov, je podcenjena. To težavo lahko danes obidemo, saj smo s posodobitvijo Državne mreže potresnih opazovalnic v letih 2014-2018 (Tasič in Mali, 2018) na vse potresne opazovalnice poleg že nameščenih seizmometrov namestili tudi pospe-škometre, naprave za beleženje močnih tresljajev. Tako smo s postavitvijo obeh instrumentov na isto lokacijo povečali obseg nihanja tal, ki ga še lahko nepopačeno beležimo, kar v praksi pomeni, da lahko magnitudo v primeru prekrmiljenih zapisov seizmometra izračunamo iz zapisov pospeškometra. V nadaljevanju je opisano »Poročilo o samodejno izračunanih magnitudah na zapisih potresnih opazovalnic«. Postopek samodejne priprave tega poročila v realnem času smo uvedli leta 2018. 39 Lokalne magnitude izračunane na posameznih potresnih opazovalnicah Za potrese v Sloveniji in okolici določamo lokalno magnitudo, MLV, na posamezni potresni opazovalnici iz navpične komponente zapisa hitrosti nihanja tal. Za vse opazovalnice uporabljamo enako enačbo, in sicer kjer A predstavlja amplitudo premika tal v nanometrih, T nihajni čas nihaja z amplitudo A v sekundah in rhypo žariščno oddaljenost opazovalnice v kilometrih. Pri tem nas zanima največja vrednost ulomka (A/T)max. Dobimo jo tako, da odčitamo največjo amplitudo na zapisih hitrosti, označeno z vP_P, in uporabimo še naslednjo relacijo: Odčitavanje največjih amplitud izvajamo z gradniki programskega paketa Antelope (Boulder Real Time Technologies, 2017) in lastnim programom. V postopku uporabimo tako navpične zapise hitrosti kot navpične zapise pospeškov nihanja tal, le da slednje najprej integriramo po času v zapise hitrosti. Največjo amplitudo hitrosti nihanja tal iščemo od časa vstopa prečnega valovanja (Sg) na opazovalnico, v časovnem oknu, ki je enak trikratni časovni razliki med vstopoma vzdolžnega (Pg) in prečnega (Sg) valovanja na opazovalnico. Ko iz zapisa odčitamo največjo amplitudo hitrosti nihanja tal, to še popravimo s faktorjem za odziv instrumenta pri periodi, ki ustreza največjemu nihaju. S to vrednostjo in žariščno oddaljenostjo opazovalnice lahko izračunamo lokalno magnitudo. Nadalje, vse izračune lokalnih magnitud na posameznih opazovalnicah zajamemo v poročilo. Na sliki 1 je prikazano poročilo za potres 25. decembra 2018 ob 18.25 UTC pri Mokronogu. V poročilu sta najprej izpisani dve preglednici. Levo je preglednica za odčitke iz akcelerogramov, desno pa iz seizmogramov. V vsaki preglednici so izpisane naslednje vrednosti: opazovalnica (STAT), komponenta (CHAN), čas odčitka največje vrednosti v(PF) (HRMM SECON), amplituda (A), perioda (T), žariščna oddaljenost (rhypo) in magnituda (MLV). Pod črto obeh preglednic sta izpisani dve srednji vrednosti, prva je aritmetična sredina s standardnim odklonom, druga pa mediana. Aritmetična sredina je vsota vseh magnitud, deljena s številom vseh vrednosti, medtem ko mediana predstavlja magnitudo, pri kateri je polovica vrednosti manjših ali enakih, druga polovica pa večjih od nje, z drugimi besedami je to srednja vrednost. V primeru sodega števila podatkov za vrednost mediane vzamemo aritmetično sredino srednjih dveh vrednosti. Prednost mediane je neobčutljivost na osamelce ali ekstremne vrednosti, kar ne velja za aritmetično sredino. Ta se v primeru ekstremnih vrednosti pomakne v njihovo smer in to tem bolj, čim bolj so oddaljene. Za lažjo predstavo in hitrejše odkrivanje odstopanj sta pod izpisom izrisana še ustrezna grafa. Prvi predstavlja odvisnost lokalnih magnitud MLV na posamezni opazovalnici od žariščne oddaljenosti rhypo, drugi pa vrednost (A/T)max v odvisnosti od rhypo na logaritemski skali z osnovo 10. Na vseh grafih so izrisane vrednosti mediane. 40 M. Čarman, M. Živčic Slika 1: Poročilo samodejno določenih lokalnih magnitud na zapisih potresnih opazovalnic Figure 1: Report of automatically defined local magnitudes from seismic stations records Poročilo samodejno določenih magnitud na zapisih potresnih opazovalnic 41 Zaključek Seizmolog nekaj deset sekund po močnem potresu že dostopa do »Poročila samodejno določenih lokalnih magnitud na zapisih potresnih opazovalnic« in tako lažje ovrednoti, če je izračunana srednja vrednost ustrezna. Literatura Boulder Real Time Technologies, inc. (online), 2017. Antelope Real Time System. Dostopno na naslovu: http://www.brtt.com/ (uporabljeno 12. 9. 2018). Lapajne, J. K., 2013. Inženirsko seizmološki terminološki slovar [Elektronski vir], Zbirka Termama. Agencija RS za okolje. Izdajatelj: Agencija RS za okolje. Založnik: Amebis, Kamnik; Agencija RS za okolje, Ljubljana. Način dostopa (URL): http://www.termania.net/slovarji/131/seizmoloski-slovar Tasič, I., Mali, M., 2018. Posodobitev državne mreže potresnih opazovalnic s pospeškometri. Potresi v letu 2016, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Kazalo 42 M. Carman, M. Zivčič Martina Čarman, Mladen Živčic Analiza vršnih pospeškov tal na potresnih opazovalnicah v Sloveniji Analysis of Peak Ground Acceleration at Slovenian Seismic Stations Povzetek Minuto ali dve po močnejšem potresu prejme dežurni seizmolog analizo vršnih pospeškov tal na potresnih opazovalnicah, s katero lahko hitro oceni učinke potresa ter pravočasno in pravilno ukrepa v primeru izrednih dogodkov. Z analizo smo začeli leta 2018, ko je bila končana posodobitev Državne mreže potresnih opazovalnic, pri kateri so bili na vse opazovalnice poleg seizmometrov nameščeni še pospeškometri. Uvod Abstract Paper describes the methodology of evaluating peak ground acceleration values, used in ARSO since 2018. A couple of minutes after a strong earthquake, seismologist-on-duty receives PGA values recorded on seismic stations, evaluates earthquake intensity and decides about further actions, if necessary. Analiza potresnih parametrov v realnem času je pomembno orodje za pravočasno poročanje o potresu, v primeru močnega potresa pa omogoča hitro oceno posledic potresa in učinkovito ukrepanje sil za zaščito, reševanje in pomoč. Današnja Državna mreža potresnih opazovalnic (DMPO) je bila postavljena v letih 2002-2006. Obenem je bilo leta 2002 vzpostavljeno tudi središče za zajem, analizo, arhiviranje in izmenjavo podatkov v Ljubljani (Kobal in drugi, 2006). Zajemu podatkov sledi samodejna analiza zapisov in v primeru potresa tudi izračun lokacije, žariščnega časa potresa in njegove magnitude. Ti parametri so ključni za hitro obveščanje javnosti o potresu, vendar ne zadoščajo za oceno dejanskega obsega učinkov ob močnem potresu. Prvi korak v tej smeri smo naredili s samodejnim izračunom vršnih pospeškov tal, izrisom vrednosti na zemljevid in pošiljanjem te informacije pripravljenemu seizmologu. Karta vršnih pospeškov tal Pri posodobitvi Državne mreže potresnih opazovalnic v letih 2014-2018 (Tasič in Mali, 2018) smo med drugim poleg že nameščenih seizmometrov (tipal hitrosti nihanja tal) na vse potresne opazovalnice namestili tudi pospeškometre (tipala pospeškov nihanja tal). Seizmometer lahko zabeleži izredno majhna nihanja tal, a pri močnih potresih amplituda nihanja tal včasih preseže merilno območje seizmometra. Pospeškometer je manj občutljiv za šibke potrese, lahko pa meri močnejša nihanja tal. Tako s postavitvijo obeh instrumentov na isti lokaciji povečamo razpon amplitud nihanja tal, ki jih lahko beležimo. Postavitev pospeškometrov je omogočila analizo vršnih pospeškov tal (ali maksimalnih pospeškov tal ali PGA kot kratica za Peak Ground Acceleration) takoj po močnem potresu. Vršni pospešek tal je največja absolutna vrednost zapisa pospeška na akcelerogramu. Odčitavanje PGA vrednosti izvajamo s programom dbwfmeas iz programskega paketa Antelope (Boulder Real Time Technologies, 2017). Pred odčitkom 43 PGA zapise najprej filtriramo. Omejimo se na frekvenčno območje med 0,1 Hz in 20,0 Hz, ker so učinki potresa na grajeno okolje pri višjih oz. nižjih frekvencah zanemarljivi in za izbran namen nezanimivi. Če z opazovalnice iz kakršnega koli vzroka nismo uspeli zajeti akcelerograma, imamo pa seizmogram, torej zapis hitrosti, in ga, če ni prekrmiljen, uporabimo. Zgornji postopek je enak, le da v tem primeru program dbwfmeas zapis hitrosti najprej odvaja po času v zapis pospeškov. V realnem času merimo vrednosti PGA na horizontalnih komponentah zapisov. Največje vrednosti PGA, izmerjene na posameznih opazovalnicah, zrišemo na zemljevid. Na sliki 1 so prikazane vrednosti za potres 1. novembra 2015 ob 7.52 UTC na Gorjancih. Poleg posamezne opazovalnice je na zemljevidu zapisana večja vrednost PGA (v tisočinkah zemeljskega težnega pospeška, v mg) izmed obeh odčitanih na horizontalnih komponentah. Opazovalnica je označena s kvadratkom, če je bila vrednost PGA odčitana z akcelerograma, medtem ko trikotnik označuje vrednost odčitano z seizmograma. Barva oznake ustreza vrednosti log(PGA[mg])/0,3, kar približno ustreza intenzitetam po EMS-98 lestvici. Analiza relacije med intenzitetami po EMS-98 in vrednostmi PGA je v teku. Ko bo narejena, jo bomo uporabili pri izrisu slike. Seizmolog kakšno minuto ali dve po močnem potresu že dostopa do slike, s pomočjo katere lažje oceni jakost tresenja tal, se lažje odloči za nadaljnje korake ter ukrepa hitreje. V kasnejših dodatnih analizah lahko izračunamo tudi vrednosti PGA na vertikalnih komponentah, izberemo drug filter, spremenimo druge parametre ali na sliko dorišemo intenzitetne točke. Dodamo lahko tudi podatke opazovalnic, katerih zapisov ne zajemamo v realnem času. Slika 1: Analiza vršnih pospeškov tal predstavljena na zemljevidu. Nadžarišče potresa je označeno z rdečim X. Figure 1: Map presentation of peak ground acceleration analysis. Epicenter is marked with red X. 44 M. Čarman, M. Živčic Da se izognemo seizmičnemu nemiru zaradi prometa, industrije in druge človeške dejavnosti, se opazovalnice DMPO praviloma nahajajo izven naselij in so odmaknjene od prometnic ter industrijskih objektov. Če lokacija omogoča, so zgrajene na trdi kamninski podlagi, saj tako izboljšamo občutljivost opazovalnice. Zato ocena učinkov potresa, narejena na podlagi vršnih pospeškov tal z opazovalnic DMPO, ni nujno realna in reprezentativna za dogajanja v urbanih okoljih, ki so pogosto zgrajena na tleh, na katerih so učinki potresa močnejši. Za realnejšo oceno učinkov potresa je treba imeti gostejšo mrežo opazovalnic s senzorji pospeškov, še posebej v urbanih okoljih in v bližini pomembnih infrastrukturnih objektov. Zaključek Opisana analiza vršnih pospeškov tal na potresnih opazovalnicah predstavlja prvi korak na poti do samodejne izdelave kart tresenja tal, ang. shake maps (Wald in drugi, 1999). Karte tresenja tal so pomembno orodje pri oceni prizadetega območja, kjer je nastala gmotna škoda ter so morda ogroženi ljudje in živali. Omogočajo učinkovit odziv sil za zaščito, reševanje in pomoč. Literatura Boulder Real Time Technologies, inc. (online), 2017. Antelope Real Time System. Dostopno na naslovu: http://www.brtt.com/ (uporabljeno 12. 9. 2018). Kobal, M., Čarman, M., Kolar, J., Pahor, J., Živčič, M., 2006. Zajem in procesiranje seizmoloških podatkov s programskim paketom Antelope. Potresi v letu 2004, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič, I., Mali, M., 2018. Posodobitev državne mreže potresnih opazovalnic s pospeškometri. Potresi v letu 2016, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Wald, D., Quitoriano, V., Heaton, T., Kanamori, H., Scrivner, C., Worden, C., 1999. TriNet ShakeMaps: rapid generation of peak ground motion and intensity maps for earthquakes in southern California. Earthquake Spectra 15, 537-556. Kazalo Analiza vršnih pospeškov tal na potresnih opazovalnicah 45 Martina Čarman, Mladen Živčic Razločevanje med naravnimi in umetnimi potresi Discrimination Between Natural Earthquakes And Man-made Seismicity Povzetek V katalogu potresov za Slovenijo in bližnjo okolico so poleg naravnih potresov, ki nastanejo zaradi premikov kamnin vzdolž preloma, vključeni tudi potresi, ki jih povzroči človekova dejavnost. Med slednje dogodke uvrščamo predvsem razstreljevanja. Če te dogodke obravnavamo kot naravne potrese, lahko to pripelje do napačnih ugotovitev tako pri oceni potresne nevarnosti kot pri raziskavah aktivnih prelomov in drugih študijah. V prispevku so predstavljene značilnosti pojavljanja lokalnih naravnih potresov in razstreljevanj v letu 2017 ter opisani različni pristopi za razločevanje izvora lokalnih dogodkov. Uvod Abstract Seismicity triggered by human activity is included in the earthquake catalogue of Slovenia and its surroundings, along the tectonic earthquakes resulting from cracks and movements of rocks along the fault. Most of the man-made events are blastings. If these events are misidentified as earthquakes, this may lead to incorrect conclusions in the assessment of seismic hazard and in the research of active faults and other studies. In this paper, statistical analyses show the characteristics of the occurrence of tectonic earthquakes and man-made events in 2017 and various approaches are used to distinguish the origin of local events. Razločevanje med naravnimi in umetno povzročenimi potresi, predvsem razstreljevanji, v praksi ni vedno enostavno. Potresno valovanje nastaja v žarišču potresa in se skozi kamnine razširja do potresne opazovalnice, kjer ga zabeležimo s tam nameščenimi instrumenti. Zapis potresnega valovanja je odraz dogajanja v žarišču potresa in lastnosti kamnin, skozi katere se valovanje razširja. Žariščni mehanizmi naravnih potresov, ki nastajajo ob premiku kamnin vzdolž preloma, niso enaki žariščnim mehanizmom umetnih potresov, ki nastanejo s proženjem razstreliva. Zaradi tega se zapis potresnega valovanja, zajetega v neposredni bližini naravnega potresa, razlikuje od zapisa razstreljevanja. Z oddaljevanjem opazovalnice od žarišča se vpliv kamnine, skozi katero se valovanje razširja, veča in že pri oddaljenosti nekaj kilometrov sta si zapisa zelo podobna, posebej če je žarišče potresa plitvo. Opazovalnice Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) v Sloveniji so postavljene v mirno okolje. Lokacije so izbrane tako, da so čimbolj oddaljene od vseh virov tresenja, npr. povzročenega s prometom ali industrijsko dejavnostjo (Jesenko in Živčic, 2001), saj le tako lahko z večjo verjetnostjo zabeležimo tudi šibke potrese. Posledica tega je, da v bližini aktivnih kamnolomov, ki so glavni vir razstreljevanj v Sloveniji, ni potresnih opazovalnic, kar otežuje zanesljivo prepoznavanje umetno povzročenih potresov. Velikokrat pri analizi seizmičnih zapisov posumimo na razstreljevanje. V takih primerih prepoznamo značilne vzorce seizmičnih zapisov, prav tako nam sum vzbujata še čas dogodka, če ta sovpada z dnevnimi urami, med 7. in 19. uro, na delovni dan, in lokacija dogodka, če se zgodi v bližini aktivnega kamnoloma (Rudarska knjiga na naslovu https://ms.geo-zs.si/). Do sedaj so nam bili v veliko pomoč nekateri kon- 46 cesionarji in izvajalci razstreljevanj, ki so nas redno obveščali o razstreljevanjih. V katalogu potresov ta razstreljevanja seizmologi označimo kot potrjeno razstreljevanje (LE). V primeru, da iz seizmičnega zapisa potresnih opazovalnic ni nedvomno razvidno, da gre za naravni potres, temveč domnevamo, da gre za razstreljevanje, dogodek označimo kot verjetno razstreljevanje (LP). Rudniških dogodkov v nadaljevanju ne obravnavamo, ker je v Sloveniji leta 2017 deloval le premogovnik Velenje (http://www.rlv.si/si/dejavnosti/tehnicne-sluzbe/seizmika/), in te dogodke običajno prepoznamo že z analizo seizmičnih zapisov najbližje potresne opazovalnice. V nadaljevanju so predstavljene značilnosti pojavljanja lokalnih naravnih potresov in razstreljevanj v letu 2017 ter opisana dva različna statistična pristopa, s katerima smo iskali razstreljevanja, ki smo jih napačno označili za naravne potrese. Vhodni podatki V katalogu potresov za leto 2017 (ARSO, 2017) je 2188 naravnih lokalnih potresov (od tega 19 brez ocenjene magnitude, 223 brez lokacije) in 518 razstreljevanj (od tega 14 brez ocenjene magnitude, 17 brez lokacije) z nadžariščem v Sloveniji ali neposredni bližini. Porazdelitev magnitude za obe vrsti dogodkov je prikazana na sliki 1. Ocenjujemo, da z DMPO zabeležimo vse naravne potrese z magnitudo MLV vsaj 0,6. Vseh šibkejših naravnih potresov z žariščem v Sloveniji ali neposredni bližini pa zaradi prevelike oddaljenosti opazovalnic od potresnih žarišč ali zaradi seizmičnega šuma okolice ne zaznamo. Delež nezabe-leženih potresov se veča z nižanjem magnitude. Leta 2017 je 47 % vseh zabeleženih naravnih lokalnih potresov imelo magnitudo MLV = 0,6 ali večjo. Medtem, ko v primeru naravnih potresov stremimo k analizi vsega, kar je vidno na seizmogramu, pa razstreljevanja večinoma samo označimo, podrobneje analiziramo le močnejša med njimi in še ta le na zapisih bližnjih opazovalnic. Kljub temu, da vsa razstreljevanja niso analizirana, pa lahko razberemo glavne značilnosti njihovega pojavljanja. Slika 1: Porazdelitev magnitud za lokalne potrese in razstreljevanja v katalogu potresov za leto 2017. Figure 1: Magnitude distribution for local earthquakes and explosions in the earthquake catalogue for 2017. Razločevanje med naravnimi in umetnimi izvori potresov 47 Časovna os pojavljanja lokalnih potresov in razstreljevanj Na sliki 2 so izrisane tri porazdelitve lokalnih potresov in razstreljevanj za leto 2017, in sicer dnevna po urah, tedenska po dnevih v tednu in letna po mesecih. Vsi časi predstavljajo lokalni čas v Sloveniji, t. j. srednjeevropski oz. srednjeevropski poletni čas. Pričakovali bi, da narava ne sledi našemu koledarju in da se posledično potresi dogajajo enakomerno glede na uro v dnevu, dan v tednu in mesec v letu. Vzrok za neenakomerno porazdelitev leži v človekovi dejavnosti, ki je ponoči ter med vikendom bistveno manjša, in v popotresnih nizih, ki sledijo močnim potresom. Iz 24-urne porazdelitve naravnih lokalnih potresov in razstreljevanj za leto 2017 na sliki 2 zgoraj lahko vidimo, da je ponoči zabeleženih bistveno več potresov kot podnevi. Razliko med dnevom in nočjo prispevajo predvsem šibki potresi (MLV <= 0.5), saj se močnejši potresi (MLV > 2,5) pojavljajo skoraj enakomerno v 24 urah. Šibkejši potresi pa so pogosteje zabeleženi v nočnih kot v dnevnih urah zaradi manjšega nemira - ponoči je bistveno manj prometa in večji delež pridelovalne industrije ne obratuje - in posledično večje občutljivosti potresne opazovalnice za šibkejše potrese. Porazdelitev potresov po dnevu v tednu je prikazana na srednjem histogramu slike 2. Močnejši potresi se pojavljajo vse dni v skoraj enakem številu. Nekoliko večje število beležimo le v sredo in ga lahko pripišemo sredinima potresnima nizoma 9. avgusta 2017 ter 15. novembra 2017 pri Reki na Hrvaškem. Tudi dve nedelji sta bili zaznamovani z večjim nizom potresov, prvič 9. julija 2017 s potresi pri Pivki in drugič 8. oktobra 2017 s potresi zahodno od Babnega Polja. V soboto in nedeljo je bilo v primerjavi z delovnimi dnevi zaradi manjšega nemira zabeleženo tudi večje število šibkih potresov. Spodnji histogram slike 2 prikazuje porazdelitev dogodkov po mesecih leta 2017. Vidimo lahko, da je bila druga polovica leta 2017 potresno aktivnejša v primerjavi s prvo polovico, vendar značilnih odstopanj ni, saj tudi močnih potresov v tem letu ni bilo. Razstreljevanja sledijo delavniku. Razstreljevanja se dogajajo v dnevnem času, dvomljiva so le tista, ki so se zgodila med 19. uro zvečer in 7. uro zjutraj. Zavedati se moramo, da lahko nekatere plitve naravne potrese razglasimo za umetne in tako napačno opredelimo potresno aktivnost v nekaterih delih Slovenije. Tudi v srednjem histogramu slike 2, ki prikazuje število dogodkov po dnevu v tednu, najdemo pet nedeljskih domnevnih razstreljevanj. Vendar pri ponovnem pregledu seizmičnih zapisov teh dogodkov nobenega izmed njih nismo prepoznali kot potres. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da razstreljevanj v sredo ni bistveno več kot ostale delovne dni. Skoraj vse srede leta 2017 je namreč seizmične zapise analiziral isti seizmolog, ki je razstreljevanja analiziral pogosteje in vestneje kot ostali. Druge dneve v tednu so se seizmologi menjavali. Prostorsko in časovno sito Pri analizi seizmogramov in pripravi dnevnega biltena smo vedno pozorni na dogodke, ki so locirani v bližini kamnolomov, natančneje na tiste, ki so od najbližjega oddaljeni manj kot 3 kilometre. Neprepoznana razstreljevanja smo želeli ujeti tudi skozi sito, ki poleg bližine kamnolomov upošteva še časovne značilnosti pojavljanja razstreljevanj, ki smo jih spoznali v prejšnjem poglavju, ter še kakšno značilnost razstreljevanj. Pripravili smo algoritem, s katerim lahko iščemo dogodke, ki se zgodijo v dnevnem času med 7. in 19. uro, katerikoli dan v tednu razen v nedeljo, pri tem pa nobena polariteta prvega vstopa ni dilatacija, ker je pri zapisih razstreljevanj prvi vstop vedno kompresija. 48 M. Čarman, M. Živčic Slika 2: Časovne porazdelitve zabeleženih naravnih lokalnih potresov in razstreljevanj v letu 2017; zgoraj dnevna porazdelitev po urah, v sredini tedenska porazdelitev po dnevih v tednu, spodaj letna po mesecih. Figure 2: Time distribution of local earthquakes and explosions in the earthquake catalogue for 2017; above - the daily distribution by hours, in the middle - the weekly distribution by day of the week, below - the annual distribution by month. Ta algoritem smo uporabili na katalogu potresov za leto 2017, v katerem 2466 lokalnih dogodkov z ocenjeno lokacijo, med njimi 68 dokumentiranih razstreljevanj (LE), 433 verjetnih razstreljevanj (LP) in 1965 naravnih potresov. Vse dogodke v katalogu smo presejali po zgornjih kriterijih in prešteli, koliko potresov in koliko verjetnih razstreljevanj (LP) je oddaljenih do 1 km, 2 km ... od kamnoloma. Dopustno razdaljo od kamnoloma do lokacije dogodka smo spreminjali. Rezultati so izpisani v preglednici 1. Na prvi pogled izgleda, kot da pri opisanem algoritmu velik delež (kar 34 %) verjetnih razstreljevanj še vedno pade skozi sito. Vendar se moramo pri uporabi tega algoritma zavedati, da se razstreljevanja Razločevanje med naravnimi in umetnimi izvori potresov 49 zagotovo ne dogajajo le znotraj kamnolomov (Rudarska knjiga na naslovu https://ms.geo-zs.si/), temveč tudi pri drugih posegih v naravo, npr. pri obnovi ali gradnji novih vozišč. Z zgornjim algoritmom so nam ušla tudi razstreljevanja na obmejnih območjih sosednjih držav, predvsem na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji, ker ne poznamo lokacij in aktivnosti tamkajšnjih kamnolomov. Predvsem na Hrvaškem smo zabeležili približno 100 dogodkov, za katere domnevamo, da so razstreljevanja (LP). Preglednica 1: Število naravnih potresov (L) in število možnih razstreljevanj (LP), ki so se zgodili glede na oddaljenost dogodka od najbližjega kamnoloma med 7. in 19. uro po lokalnem času vse dni v tednu, razen v nedeljo. Pri štetju izločimo tudi dogodke, pri katerih je polariteta prvega vstopa na katerikoli opazovalnici dilatacija. Table 1: Number of earthquakes (L) and possible explosions (LP) occurring with respect to the distance from the nearest quarry between 7am and 7pm local time every day of the week, except Sunday. Events where the polarity of the first phase on any seismic station is a dilatation are not included Največja oddaljenost dogodka do najbližjega kamnoloma v km Potres (L) Verjetno razstreljevanje (LP) Razstreljevanje (LE) Skupno število 1 1 105 20 126 2 3 212 67 282 3 6 252 67 325 4 13 268 67 348 5 23 278 67 368 6 29 286 67 382 7 39 291 67 397 10 81 306 67 454 Brez vseh omejitev 1965 433 68 2466 Model naključne hoje Pomanjkljivost zgornjega algoritma je v tem, da temelji na seznamu aktivnih kamnolomov v Sloveniji, zato z njim razstreljevanj v obmejnih območjih sosednjih držav in razstreljevanj, ki se zgodijo izven kamnolomov, nikakor ne moremo odkriti. Tako smo v nadaljnjem razločevanju izvora dogodkov uporabili test, ki temelji na modelu naključne hoje (Rydelek in Hass, 1994) in obenem ni odvisen od poznavanja aktivnih kamnolomov. Pri tem testu preslikamo lokalni čas dogodka od 0-24 ur (brez datuma) v kot od 0°-360°. Nato se za vsak dogodek, ki se je zgodil znotraj omejenega prostora, premaknemo za vedno enako dolg korak v smeri, ki ga predstavlja čas, preslikan v kot. Test naključne hoje predvideva, da nas bo ta po N korakih pripeljala (n*N/4)1/2 korakov daleč. Na ta način preverimo, ali zaznamo dogodke enakomerno čez ves dan. Naša predpostavka je, da se časovno potresi dogajajo enakomerno, vendar pa ponoči zaradi zmanjšanega seizmičnega šuma potresne 50 M. Čarman, M. Živčic opazovalnice zaznajo več predvsem zelo šibkih potresov (slika 2 zgoraj). Tako bi po zgoraj opisanem dejstvu korakali približno proti sever-severovzhodu (15°-60°). Razstreljevanja pa se običajno dogajajo v dnevnem času (med 6. in 19. uro po lokalnem času), kar bi našo smer hoje preusmerilo med 90° in 285°. Postopek je podrobneje opisan v članku Prosen in drugi (2001). Preden smo izvedli test naključne hoje, smo iz kataloga potresov za leto 2017 odstranili vsa že opredeljena razstreljevanja (LP in LE). Dodatno smo izločili tudi pred- in popotrese, ker se zgodijo v bližini glavnega potresa, obenem pa je število potresov takoj po glavnem potresu običajno zelo veliko in s časom upada. V primeru, da bi take dogodke obdržali v katalogu, bi pri testu naključne hoje najverjetneje zakorakali v smer, ki predstavlja čas glavnega potresa in številnih prvih popotresov, s tem pa zameglili ostalo potresno dejavnost na tem območju. Po odstranitvi pred- in popotresov je v naboru ostalo 1502 lociranih domnevno naravnih potresov v Sloveniji in bližnji okolici. Področje Slovenije in bližnje okolice, to je območje med 44,5°-47,0° N in 12,0°-17,0° E, smo razdelili na mrežo 806 celic, 26 v smeri sever-jug in 31 v smeri vzhod-zahod. Pri tem se celice nekoliko prekrivajo in merijo približno 15 km x 15 km (0.14° v smeri sever-jug in 0.19° v smeri vzhod-za-hod). V vsaki teh celic smo po opisani metodi izračunali dolžino poti in smer korakanja. Rezultat prikazuje slika 3. Vsaka celica ima kazalec, ki kaže, v katero smer smo s korakanjem prišli, medtem ko barva pove, kolikokrat smo presegli pričakovano razdaljo naključne hoje (faktor k). Presežek za faktor k=1,7 ustreza 10 % verjetnosti, da je dosežena oddaljenost še rezultat naključne hoje (Prosen in drugi, 2001). Večji faktor Slika 3: Rezultat testa naključne hoje za katalog potresov za Slovenijo in bližnjo okolico za leto 2017. Velikost celic je približno 15 km x 15 km. Vsaka celica ima kazalec, ki kaže, v katero smer smo s korakanjem prišli, medtem ko barva pove, kolikokrat smo presegli pričakovano razdaljo naključne hoje (k). V belo pobarvanih celicah ni potresov. Figure 3: The result of a random walk test for the earthquake catalogue 2017 for Slovenia and the surrounding area for 2017. The size of the cell is approximately 15 km x 15 km. Each cell has a pointer to indicate in which direction we reached with the march, while the colour tells us how many times we exceeded the expected distance of the random walk (k). There are no earthquakes in the white-coloured cells. Razločevanje med naravnimi in umetnimi izvori potresov 51 pomeni manjšo verjetnost. Zanimajo nas predvsem celice, v katerih smo se s korakanjem v dnevnem času preveč oddaljili od izhodišča, in sicer ko smo za več kot 1,7-krat presegli pričakovano razdaljo v smeri med 90°-285°, kar bi lahko pomenilo, da se v celici niso dogajali le časovno naključni dogodki. Te celice smo obrobili črno in vse dogodke ponovno pregledali. S ponovno analizo smo štiri dogodke prepoznali kot verjetna razstreljevanja oz. dogodke, ki verjetno niso naravni potresi. Zaključek V Sloveniji se je leta 2017 večina prepoznanih in dokumentiranih razstreljevanj zgodila v kamnolomih, in sicer v dnevnem času med 7. in 19. uro po lokalnem srednjeevropskem oz. srednjeevropskem poletnem času, vse dni v tednu z izjemo nedelje. Tako časovne kot krajevne lastnosti pojavljanja razstreljevanj smo uporabili za sito, na katerem je po presejanju ostalo nekaj potresov, ki bi lahko bili neprepoznana razstreljevanja in smo jih ponovno pregledali. Algoritem je uporaben tako za dnevni pregled potresov kot za katalog daljšega časovnega obdobja. Uporabili smo še drug pristop, model naključne hoje, ki je uporaben predvsem za katalog daljšega časovnega obdobja. Ta pristop ne temelji na seznamu kamnolomov, zato je njegova prednost v tem, da lahko zajame tudi razstreljevanja, ki niso vezana na kamnolom, ter tista, ki so se zgodila v čezmejnih območjih, za katera ne poznamo aktivnosti v kamnolomih. Oba pristopa sta uspešno odkrila nekaj razstreljevanj, ki smo jih v predhodni analizi označili za tektonski potres. Literatura ARSO, 2017. Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije leta 2017. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. Jesenko, T., Živčič, M., 2001. Merjenje seizmičnega nemira na lokacijah bodočih seizmoloških opazovalnic. Potresi v letu 1999, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. Prosen, T., Bajc, J., Živčič, M., 2001. Občutljivost potresne opazovalnice na Veliki Štangi. Potresi v letu 1999, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. Rydelek, P.A., Hass, L., 1994. On estimating the amount of blasts in seismic catalogs with Schuster's method. Bull. Seismol. Soc. Am. 84 (4), 1256-1259. -fj1- Kazalo 52 M. Čarman, M. Živčic Ina Cecic1, Dušan Nečak2, Marko Berus3 Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice The 29 January Brežice Earthquake And Its Consequences Povzetek Ob stoletnici brežiškega potresa sta bili narejeni obsežni zgodovinski in seizmološki raziskavi (Nečak, 2016; Cecic, 2016; Nečak in Cecic, 2018), ki sta prinesli vrsto novih ugotovitev. Potres se je zgodil 29. januarja 1917 ob 8. uri in 22 minut po svetovnem oz. ob 9. uri in 22 minut po lokalnem času. Največjo intenziteto (VIII EMS-98) je dosegel v štirih naseljih: Brežice, Krška vas, Šentlenart in Zakot. Najpomembnejši podatkovni viri za ocenjevanje intenzitet potresa v ožjem nadžariščnem območju so vsekakor originalni zapisniki o škodi, ki jih hrani Arhiv RS (ARS). Omogočili so nam natančni vpogled v situacijo na najbolj poškodovanem območju, kot tudi izdelavo statistike poškodb po zahtevah Evropske potresne lestvice (Grunthal, 1998). Glede na makroseizmične podatke je bilo žarišče potresa en kilometer jugozahodno od centra Brežic. Njegova makroseizmična magnituda (Mm) je 5,0. Potres je zahteval dve smrtni žrtvi, več ljudi je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo več sto hiš. Po doseženi intenziteti je bil potres 29. januarja 1917 najmočnejši potres v 20. stoletju z žariščem v Sloveniji. Po intenziteti je bil od njega močnejši le potres 6. maja 1976, vendar z žariščem zunaj slovenskih meja, v Furlaniji (Italija). V Sloveniji je dosegel intenziteto VIII-IX EMS-98 v Podbeli. Po makroseizmični magnitudi (Mm = 5,3) se je najmočnejši potres v 20. stoletju z žariščem v Sloveniji zgodil 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju, vendar ni dosegel take intenzitete kot brežiški potres. Največjo intenziteto, tj. VII-VIII EMS-98, je dosegel v krajih Lepena, Magozd, Spodnje Drežniške Ravne in Tolminske Ravne. Popolna novost v tej raziskavi je prvič pripravljena karta potresne škode v Brežicah. Le-ta nam nazorno pokaže položaj poškodovanih stavb, njihove karakteristike in stopnjo poškodovanosti. Abstract The earthquake on 29 January 1917 near Brežice occured during the difficult times of the First World War. Small town Brežice (German name Rann) was in the Austro-Hungarian Monarchy, and administratively belonged to the province of Styria. Before the earthquake there were approximately 1200 people living there, predominantly in one-storey houses made of stone, bricks, wood or combined materials. In the morning of 29 January, at 8:22 UTC (9:22 local time) a strong earthquake caused extensive damage in Brežice and its surroundings. Two women died and several people were wounded.. Due to the harsh winter conditions and lack of provisions due to the war, the inhabitants were left in dire situation. In the region there were many refugees from the frontline regions elsewhere in Monarchy, as well as numerous wounded soldiers, who were taken care of in military hospitals. Soon after the earthquake the city officials managed to persuade the authorities to send help. As it was too cold to live in the tents, the matter of retrofitting the houses was urgent. Some weeks after the earthquake the administration sent to Brežice and surrounding area a team of experts with the task to make an overview of damage, house by house, and provide the estimate of the cost of reparation. The finding of original documents produced by this team coincided with the beginning of a new study of the Brežice earthquake in 2016. The aim of seismologists was to find as many of primary data sources as possible and re-evaluate the intensities of the main shock according to European Macroseismic Scale (EMS-98). We have managed to find 26 different photographs and postcards and 6 drawings of damage in Brežice, Čatež ob Savi, Krška vas and Dobeno. For the region of Croatia 140 questionnaires and cards were obtained from the archives of 1 Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana, ina.cecic@gov.si 2 dusan.necak@guest.arnes.si 3 marko.berus1@gmail.com 53 the Geophysical Institute in Zagreb. Several eyewitnesses' reports are preserved in Posavje Museum in Brežice, in Macroseismic archive of ARSO in Ljubljana and were also printed in newspapers and studies. For this study we have consulted 35 newspapers and journals from Slovenia, Austria, Croatia and Italy and found 323 published articles regarding the earthquake, its effects, collection of aid and reconstruction process. Several studies, books and papers were consulted as well, together with some older earthquake catalogues. The earthquake caused the strongest effects in four localities: Brežice, Krška vas, Šentlenart and Zakot, where the intensity was VIIIEMS-98. Brežice was the largest locality with the largest number of damaged buildings. We have used cadastral plans and parcel records of the land cadastre and combined them with the data from the documents on damage, in order to visualize the spatial distribution of the damaged buildings. This is the first such visualisation of damage for some Slovenian earthquake. After consulting all the data sources we were able to evaluate intensities for 344 localities, and to present 338 among them on the intensity map. For 287 localities (83%) we were able to estimate the intensity on the basis of primary or combination of primary and secondary sources. The earthquake was felt up to 130 km away from the epicentre (the farthest point being Graz in Austria). The macroseismic epicentre of the main shock was 1 km SW from Brežice. Its macroseismic magnitude was 5.0. Uvod Potres 29. januarja 1917 se je zgodil v obdobju, ko je seizmologija v Evropi že imela solidno podlago. V regiji so delovali številni strokovnjaki, ki so zbirali in interpretirali seizmološke podatke, tako instrumentalne kot neinstrumentalne (makroseizmične). Poleg opazovalnice v Ljubljani, ki je bila tudi prva potresna opazovalnica v avstrijskem delu Monarhije, so delovale opazovalnice v Zagrebu, Trstu, Pulju, Gradcu, na Dunaju in v Budimpešti (Nečak in Cecič, 2018). Brežice so takrat imele približno 1200 prebivalcev. Administrativno so sodile v ozemlje dežele Štajerske, v takratni Avstro--Ogrski monarhiji. Večina ljudi je živela v enonadstropnih hišah, zgrajenih iz opeke, lesa ali kombinacije materialov. Glavni potres se je zgodil 29. januarja 1917 ob 8. uri in 22 minut po UTC (9.22 po lokalnem času) v neposredni bližini Brežic. Najmočnejši popotresi so bili isti dan ob 8.38, 9.14, 10.29 in 21.18 UTC, kot tudi v naslednjih dnevih in mesecih. Povzročili so dodatno gmotno škodo in prestrašili prebivalce (slike 1-3). Še istega dne je brežiški okrajni glavar ob 12. uri in 35 minut poslal cesarskemu namestniku v Gradec naslednji obupani telegram oz. klic na pomoč: »Tukaj, katastrofalni potres. Hiše neuporabne. Uradi ne morejo delovati. Prosim za takojšnjo pomoč vojaškega poveljstva v moštvu, ki bo pomagalo pri gradbenih delih in stražilo hiše. Mudi se, tudi smrtne žrtve. Okrajni glavar«. Kljub pregovorno zbirokratzirani avstrijski državni upravi je dobil odgovor, tako rekoč, takoj, tj. ob 14. uri in 15 minut: »Vojaška pomoč pri vojaškem poveljstvu zahtevana. Inženir Steininger poslan v Brežice ...« (Nečak in Cecič, 2018). Potres je, glede na podatke iz časopisnih virov, zahteval vsaj dve smrtni žrtvi. Ustrezni dokumenti, ki bi to potrdili, zaenkrat še niso najdeni. Veliko je bilo ranjenih, več sto ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Razmere so bile zelo zahtevne zaradi vojne, revščine in nizkih zimskih temperatur. Mesto je bilo tako poškodovano, da je po mnenju vodje okrajnega urada približno polovica prebivalstva zapustila mesto. Tisti, ki so ostali brez strehe nad glavo, so bili nameščeni v železniške vagone ali pa v šotore, ki so jih postavili v ta namen. Prehranjevanje prebivalstva se je izvajalo s poljskimi kuhinjami, in sicer tako, da so morali premožnejši pokazati nakaznico za hrano, ki so jo kupili vnaprej, tisti brez premoženja pa so dobili brezplačno nakaznico (Freianweisung). Poskrbljeno je bilo tudi za varnost, saj so oblasti v mestu oblikovale vojaško enoto, ki je skrbela za varnost ljudi (k. u. k. Streffkor). 54 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus Takrat je gradbenega materiala zaradi vojnega stanja močno primanjkovalo in ga je bilo mogoče dobiti le preko vojaških oblasti. Manjkalo je tudi ljudi za popravila in obnovo, ker so bili moški večinoma na frontah, daleč od poškodovanih domov. Potres se je namreč zgodil ob koncu prve svetovne vojne, ki jo je dvojna monarhija že izgubljala. Vsa država je bila v zelo težkem položaju. Zato je bila sanacija povzročene škode še težja. Da bi ugotovili obseg katastrofe, so 30. januarja, torej dan po glavnem potresu, na lice mesta prišli najodgovornejši oblastniki. Zanimanje za obseg potresnih učinkov med najvišjimi predstavniki oblasti in dinastije je bilo tako veliko, da je 2. februarja prišel v Brežice tudi nadvojvoda Max, brat zadnjega avstrijskega cesarja Karla I., s spremstvom. Njegov prihod naj bi pomirjujoče deloval na prebivalstvo, s svojim prihodom pa je želel izraziti tudi sočutje. Oblikovana je bila enota, sestavljena iz 200 mož ter 40 inženircev (t.i. sappeur), ki je v Brežice prispela že 31. januarja. Vodil jo je stotnik Donko Breberina. Zaradi poškodovanih objektov je bila med njegovimi najpomembnejšimi nalogami skrb za varnost ljudi. Zapisali so, da je bilo njegovo delo in delo njegove enote tako dobro opravljeno, da kljub kaosu, ki je zavladal v prvih urah po potresu, ni prišlo do niti enega poskusa kraje ali ropa. Tudi kasneje takih primerov niso zaznali. Lokalne, deželne (dežele Štajerske in dežele Kranjske) in centralne oblasti so sicer hitro priskočile na pomoč, vendar je bila pomoč v strokovni delovni sili potrebni za obnovo, gradbenem materialu, prevoznih sredstvih, varnostnih silah, odvisna pretežno od vojske. Finančna podpora oblasti obnovi je bila razmeroma majhna, pa tudi delitev finančnih sredstev za obnovo je bila zelo natančno in restriktivno predpisana. Zato so bile organizirane različne nabirke sredstev, na pomoč pa so priskočile tudi cerkvene oblasti in na pol zasebne organizacije ter celo judovska skupnost v Gradcu. Kljub temu se je obnova zavlekla še tudi v čas po prvi svetovni vojni, nekako do srede dvajsetih let. (Nečak in Cecic, 2018) Slika 1: Poškodovana notranjost frančiškanske cerkve sv. Antona Padovanskega v Brežicah (sliko hrani PMB). Figure 1: Damaged interior of the church of St Anthony of Padua in Brežice (courtesy of PMB). Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 55 Slika 2: Globoke razpoke na fasadi Godlerjeve hiše, Brežice (sliko hrani PMB). Figure 2: Deep cracks on the facade of Godler's house, Brežice (courtesy of PMB). Slika 3: Na Mestni hiši se je zaradi potresa porušila južna fasada (sliko hrani PMB). Figure 3: Damage on southern wall of the City Hall, Brežice (courtesy of PMB). 56 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus Uporabljeni viri podatkov Primarni in sekundarni viri, ki so bili uporabljeni za to raziskavo, se (originali ali kopije) nahajajo v Makrose-izmičnem arhivu Agencije Republike Slovenije za okolje v Ljubljani (ARSO MsA). V času po potresu so najprej nastale fotografije škode; seizmološki opazovalci so izpolnili in odposlali temu namenjene vprašalnike, zapisana so bila pričevanja očividcev. To so podatki, ki prikazujejo posledice potresa s sliko, ali pa so pričevanja ljudi, ki so potres osebno doživeli. Uradne komisije so nekaj mesecev po potresu popisale škodo. Ves ta čas pa so o potresu, njegovih posledicah in o popotresih poročali časopisi. Te informacije so do nas prišle skozi filter, ker so bile odvisne od popisovalca škode, ki je moral v nekaj besedah opisati celotno zgradbo in njeno stanje, ali pa od novinarja, ki je povzemal videno ali besedila drugih poročevalcev. Temu so sledile strokovne študije, ki so jih objavili v letih po potresu. V njih primarnih podatkov praviloma ni (izjema je nekaj zapisanih poročil ljudi, ki so potres doživeli). Preberemo pa lahko strokovno interpretacijo zbranih podatkov. Na koncu tega časovnega prikaza so katalogi potresov, ki so večinoma nastali mnogo let pozneje. V njih so vsi podatki o potresu povzeti le z nekaj številkami. Te nam podajo časovno in prostorsko opredelitev potresa ter oceno njegove moči. Za analizo posledic potresa 29. januarja 1917 smo uporabili veliko primarnih podatkov. To so: fotografije, vprašalniki, poročila očividcev, časopisi in zapisniki o škodi. Posavski muzej Brežice (PMB) hrani deset razglednic in štiri črno-bele fotografije potresne škode in prenove. Motivi na njih so večinoma poškodbe, ki jih je potres povzročil na posameznih stavbah, in tudi prizori iz obdobja po potresu (vojaški šotori, odstranjevanje ruševin). Dva posnetka poškodb, ki prikazujeta razpoko nad oknom na brežiškem gradu in Kroflovo hišo, sta v lasti Judite Marolt. Nekatere fotografije so bile objavljene v časopisih, časnikih in študijah. Ljubljanski časopis Ilustrirani glasnik je 15. marca 1917 objavil šest fotografij, tri s Čateža ob Savi in tri iz Krške vasi. To so edine znane ohranjene fotografije iz teh dveh naselij. Poleg vsake fotografije je kratek opis (lastnik, namen objekta, druge zanimivosti). Tornquist (1918) je v svoji študiji objavil tri fotografije in dve risbi iz Brežic. Heritsch in Schwinner (1919) sta objavila dve fotografiji poškodb na Dobenem in eno s pokopališča na Čatežu ter risbe rotacij objektov na Dobe-nem in v Brežicah. Vprašalnike za Slovenijo je v času potresa zbirala Potresna komisija s sedežem na Dunaju (danes je to Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, okrajšano ZAMG). Vprašalniki za današnjo Avstrijo naj bi se nahajali v njihovem arhivu, toda med izvajanjem te raziskave jih tam nismo našli. Vprašalniki za Slovenijo za obdobje 1918-1941 (in mogoče še za kakšen potres pred tem, ker je proti koncu vojne vladala zmeda) so se pošiljali v hrambo v takratni centralni seizmološki arhiv v Beograd. Tamkajšnji kolegi zagotavljajo, da v njihovem današnjem arhivu vprašalnikov za Slovenijo ni več. Vprašalniki za Hrvaško se hranijo v arhivu Geofizikalnega zavoda Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Zagrebu. Prejeli smo kopije 140 pozitivnih vprašalnikov (všteto nekaj pisem in dopisnic) in tudi seznam naselij, v katerih prebivalci tega potresa niso čutili. Pismo očividke iz Celja (Ria Šribar) je shranjeno v Makroseizmičnem arhivu ARSO (ARSO MsA). V Posavskem muzeju Brežice hranijo pričevanji Ivanke Ferenčak (roj. 1906) in Cilke Lukež (roj. 1901), ki ju je leta 1987 in 1993 zapisala kustosinja Ivanka Počkar (Dejak, 2017) Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 57 Nekaj tednov po potresu so takratne oblasti na teren v širše nadžariščno območje poslale ekipe za popis in oceno škode (ARS). Njihova naloga je bila popisati škodo na posameznih objektih in oceniti, koliko bi stalo popravilo. Rokopis zapisnikov vsebuje podatke o škodi za mesto Brežice in njegovo predmestje ter 21 naselij v okolici (Brezina, Cundrovec, Trnje, Gornji Lenart, Šentlenart, Črnc, Sela, Mihalovec, Veliki Obrež, Gaberje, Mali Obrež, Mostec, Zakot, Bizeljska vas, Sromlje, Artiče, Glogov Brod, Trebež, Pesje, Stari Grad in Libna). Rokopise hrani Arhiv Republike Slovenije. V slovenščino jih je prevedla M. Nečak (Nečak, 2016), celoten prepis in prevod je objavil D. Nečak (Nečak in Cecič, 2018). Gre za zelo pomemben in bogat vir podatkov o posledicah potresa. Sezname sestavljajo naslednji podatki: hišna številka, ime lastnika, površina objekta (v kvadratnih metrih), opis zgradbe, opis poškodb in na koncu ocena stroškov za obnovo (v kronah). Popisovalci so zapisali kratke in jedrnate opise stavb (gradbeni materiali, število nadstropij, tip strehe in tal, število prostorov, včasih tudi kvaliteta gradnje ...). Med primarne podatke sodijo tudi časopisni članki. Uporabili smo časopise iz treh nacionalnih digitalnih knjižnic: avstrijske ANNO, slovenske dLib in hrvaške NSK. Za to raziskavo smo pregledali 35 različnih časopisov iz dveh (zdaj štirih) držav (Slovenija, Avstrija, Hrvaška in Italija), v treh različnih jezikih (slovenščina, hrvaščina in nemščina). Članke o potresu 29. januarja 1917 najdemo v 25 pregledanih časopisih. Skupno smo našteli 323 objavljenih člankov o potresu, zbiranju pomoči in o popotresni prenovi. Poleg naštetih primarnih virov smo v raziskavi uporabili številne sekundarne vire - študije, oziroma kompi-lacije narejene na podlagi primarnih virov, kot tudi starejše kataloge potresov. Učinki potresa in analiza poškodb Številni časopisi so poročali o posledicah, ki jih je povzročil potres v Brežicah. Prva, bolj skopa poročila so bila objavljena že na dan potresa. V naslednjih dneh se je v večini pregledanih časopisih našel vsaj en članek o nesreči, ki je prizadela Brežice. Nekateri časopisi so se zanašali na dopise, ki so jih pošiljali tamkajšnji prebivalci, drugi pa so v najbolj prizadete kraje poslali svoje poročevalce. Vse objekte, omenjene v zapisnikih o škodi, smo analizirali s pomočjo Evropske potresne letvice EMS-98. V zapisnikih za Brežice so le na eni stavbi (hišna številka 54c) poškodbe ocenjene kot nepomembne. Opisana sta tudi dva nestandardna objekta, in sicer grad in cerkev. V zapisnikih o škodi sta poročili za mesto Brežice in njegovo predmestje ločeni enoti. Šele po izrisu objektov na karto smo videli, da so hiše dejansko tako pomešane, da področji tvorita eno celoto. Zato smo pri oceni intenzitete potresa za Brežice upoštevali podatke za mesto in predmestje skupaj. Zgodovinska raziskava (Nečak in Cecič, 2018) nam pove, da je v zapisnikih o škodi v Brežicah omenjenih 266 objektov. Škoda je bila ocenjena za 181 objektov. Razlog je ta, da je na posamezni hišni številki isti lastnik poleg stanovanjske stavbe imel še več pomožnih ali gospodarskih objektov, za katere v 85 primerih ni bila podana posebna opredelitev škode. V primerih, ko ni bilo jasno, na kateri objekt istega lastnika na isti hišni številki se opis škode nanaša, smo upoštevali, da je opisana škoda za glavni (stanovanjski) objekt. Pri prikazovanju ocenjenih objektov na karti smo naleteli še na težavo, da se jih s pomočjo ohranjenih dokumentov ni dalo identificirati v popolnosti. Uspelo nam je nedvomno določiti položaj 159 objektov, omenjenih v zapisnikih o škodi. Večina objektov v Brežicah je sodila v ranljivostno skupino B. To so zidane stavbe ali pa take iz mešanih materialov, iz enostavnega kamna, brez ojačenja, lahko z vgrajenimi elementi iz obdelanega kamna. Pri določanju, v katero 58 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus Slika 4: »Hiša Janeza Ivšiča v Krški vasi št. 21 je popolnoma razsuta. Ko se je hiša porušila, je ubila in pokopala troje goved in posula Ivšičevega sina, ki so ga težko poškodovanega s težavo rešili izpod grobelj.« (Ilustrirani glasnik, 15. 3. 1917). Figure 4: Janez Ivšic's house in Krška vas 21 is completely destroyed. The collapse killed and burried three cows, Ivšic's son was badly hurt and rescued with difficulty under the rubble. (Ilustrirani glasnik, 15 March 1917). ranljivostno skupino sodi stavba, igrata pomembno vlogo tudi njena starost in stanje, v katerem se nahaja. Zato je za nekatere stavbe, za katere je bilo poudarjeno, da so bile nove ali v zelo dobrem stanju, določena ranljivostna kategorija C. V kategorijo A pa sodijo najslabše grajene stavbe ali pa take, ki so bile v slabem stanju. Večina izmed 159 na karti prikazanih objektov, tj. 62 %, je utrpela tretjo stopnjo poškodovanosti. Tretja stopnja pomeni znatno do veliko poškodovanost: konstrukcija je zmerno poškodovana, nekonstrukcijski elementi pa so močno poškodovani, na večini zidov so široke in velike razpoke, zdrsnejo strešniki, dimniki se odlomijo v višini strehe, porušijo se posamezni nekonstrukcijski elementi. Krška vas se nahaja na desnem bregu Save in je takrat sodila pod deželo Kranjsko; ker so se ohranjeni zapisniki o škodi nanašali le na štajerske kraje, nimamo podrobnih poročil o škodi. Pa vendar je v časopisnih poročilih ohranjeno veliko podatkov. Hudo poškodovanih je bilo najmanj 25 (v nekaterih časopisih namesto 25 piše 28) hiš, ki jih je bilo treba podreti. Poškodovane so bile celo lesene hiše. Povsod so se porušile zidane peči. Človeških žrtev ni bilo, dva fanta sta pa bila huje poškodovana, ko se na njiju zrušila stena hiše, v hlevih je umrlo več glav živine in perutnine (slika 4). V Šentlenartu so popisovalci ocenili škodo 41-ih objektov, v svojih poročilih so pa omenjali 84 različnih stavb in eno cerkev Od tega je bilo močno poškodovanih 8 objektov. Najbolj poškodovane hiše so dobile izbokline, porušili so se zatrepi in sesedle zunanje stene. Razpokala je cerkev svetega Leonarda, tudi kapelica je bila zelo hudo poškodovana. Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 59 Zakot je danes del Brežic, v času potresa je bila vas naseljena z revnejšim prebivalstvom. Komisije so popisale škodo na 32 objektih, v poročilih jih omenjajo skupno 34. Na najbolj poškodovanih hišah so se porušili zatrepi. Karta poškodb v Brežicah Podatke o potresnih poškodbah smo želeli prikazati na karti iz časa potresa, vendar smo bili glede izbire kartografske podlage zelo omejeni. Kot najprimernejšo kartografsko podlago smo izbrali zemljiško-ka-tastrski načrt (Franciscejski kataster) v merilu 1 : 2880 v seženjskem merskem sistemu in koordinatnem sistemu z izhodiščem v Schokelbergu pri Gradcu v današnji Avstriji (Berus, 2017), ki je bil izdelan med leti 1819 in 1825. To je grafični prikaz zemljiških in stavbnih parcel ter stavb. V reambulančnem katastru za območje Brežic so na voljo štirje listi, od katerih sta bila za izdelavo karte uporabljena dva: prvi list, s prikazom središča Brežic severno od brežiškega gradu in tretji, na katerem je predmestje južno od gradu. Zaradi prevelikega odstopanja na robovih listov ju nismo združili, ampak uporabili vsakega posebej kot samostojno kartografsko podlago. Pri izdelavi karte poškodb smo parcelne številke s katastrskega načrta (GURS, 2017a) povezali s posestniki (lastniki), vpisanimi v oceno škod, ter oceno ranljivosti in stopnje poškodovanosti posamezne stavbe (Nečak in Cecic, 2018). Ključ za povezavo kart, na katerih so le parcelne številke, z zapisniki o škodi, ki vsebujejo naslove in lastnike, je Parcelni zapisnik. Le-ta med drugim vsebuje potrebne podatke o posestniku (ime, priimek in bivališče), hišno številko in številko parcele, kar je dovolj za enolično identifikacijo poškodovanih objektov. Vse našteto gradivo hrani Geodetska pisarna v Brežicah (GURS, 2017). Karta Franciscejskega katastra ima vpisane le parcelne številke pozidanih in nepozidanih parcel, kar pa ni neposredno povezljivo s podatki iz zapisnikov o potresni škodi (ARS). Vedeli smo, da operat Franciscejskega katastra sestavlja tudi parcelni zapisnik, ki bi moral rešiti težavo. Po podrobnem pregledu arhivskega gradiva na Geodetski upravi RS v Geodetski pisarni Brežice smo ga tudi našli. Parcelni zapisnik je spisovno gradivo Franciscejskega (in reambulančnega) katastra, ki med drugim vsebuje potrebne podatke o posestniku (ime, priimek ter bivališče), hišno številko in številko parcele. Tako smo lahko podatke o škodi povezali s kartografsko podlago. Identifikacija objektov, za katerega imamo na razpolago zapisnike o škodi ali fotografije, ni bila enostavna. Priimki lastnikov v seznamu poškodb in parcelnem zapisniku niso vedno zapisani na enak način. Enako je z drugimi viri. Tornquist (1918) na primer opisuje zamik dimnika pri Antonu Glančarju - oseba se je dejansko pisala Anton Klavžar (Počkar, 2005). V več primerih ni bilo mogoče točno identificirati položaja objekta, ki je opisan v zapisnikih škode, ker se podatki niso ujemali. Pri izdelavi karte poškodb za Brežice (slika 5) je bilo območje prikaza razdeljeno na dva lista, ker lista obravnavanih katastrskih načrtov nista usklajena na robovih. Za predstavitev podatkov na karti so bili izdelani kartografski znaki. Vsak znak sočasno predstavlja dva podatka, stopnjo poškodovanosti stavb zaradi potresa (1-5) in stopnjo ranljivosti stavb (A-C). Stopnja poškodovanosti je prikazana v barvni lestvici, kjer zelena barva ponazarja rahlo poškodovan objekt (1), temno rdeča barva pa porušen objekt (5). Stopnja ranljivosti je prikazana z obrobo kartografskega znaka. Znak, obrobljen z belo barvo, ponazarja stopnjo ranljivosti A, obrobljen delno s črno in belo B in črno obrobljen C (Berus, 2017). Uspeli smo identificirati kar 135 stavb, klasificirati škodo, tipizirati objekte, jih oceniti po EMS-98 in prikazati na karti. Stavbe smo razvrstili po poškodovanosti, kot to prikazuje preglednica 1. Iz podatkov v preglednici 1, lahko sklepamo, da so bile Brežice v potresu hudo prizadete, saj sta bila le 2 % stavb lažje poškodovana, brez konstrukcijskih poškodb. Z 72 % prevladujejo zmerno do hudo konstrukcijsko poškodovane stavbe (oranžne in rdeče) (Berus, 2017). 60 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus Slika 5: Karta poškodb v Brežicah po potresu 29. januarja 1917 (list 1) Figure 5: Damage in Brežice due to the 29 January 1917 earthquake (sheet 1). Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 61 Slika 5: Karta poškodb v Brežicah po potresu 29. januarja 1917 (list 3) Figure 5: Damage in Brežice due to the 29 January 1917 earthquake (sheet 3). 62 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus Preglednica 1: Statistika poškodovanosti stavb v Brežicah. Barve predstavljajo stopnjo poškodovanosti po EMS-98 (Berus, 2017). Table 1: Statistical overview of damaged buildings in Brežice. Colours denote damage grade, according to EMS-98 (Berus, 2017). barva stopnja poškodovanosti število stavb odstotki colour damage grade no. of buildings % zelena / green 1 3 2 % rumena / yellow 2 34 25 % oranžna / orange 3 52 39 % rdeča / red 4 45 33 % temno rdeča / burgundy 5 1 1 % skupaj / total: 135 Karto smo izdelali s programom OCAD 9 (www.ocad.com). Pred začetkom dela smo uvozili rastrski podlagi Franciscejskega katastrskega načrta in državni ortofoto. Ker rastrski Franciscejski katastrski načrt ni georeferenciran, smo to naredili s pomočjo državnega ortofota. Poskusili smo ga georeferencirati tudi z zemljiško-katastrskim prikazom, vendar smo, zaradi drugačne oblike stavb in težkega prepoznavanja enakih lomnih točk, ta pristop izključili. Rastrski katastrski načrt smo približno prostorsko umestili le s tremi identičnimi točkami, saj nismo želeli deformirati skenograma katastrskega načrta. (Berus, 2017) Prav tako smo želeli ohraniti tudi približno izvorno merilo 1 : 2880. S postopkom prepoznavanja stavb smo jim dodelili ustrezne kartografske znake. Na karto smo vrisali tudi objekte, ki smo jih lahko identificirali glede na njihovo velikost, namen in tip gradnje, nismo pa mogli jasno opredeliti stopnje poškodovanosti. Prikazani so s črno obrobljenimi belimi krogci. Karto smo orientirali proti kartografskemu severu in ji določili naslednje matematične elemente: datum koordintnega sistema je D96, referenčni elipsoid GRS80 in projekcijo, ki je transverzalna Mercatorjeva. Karta poškodb za Brežice je prva take vrste v Sloveniji in najbolj obsežna med kartami poškodb za naselja, opisana v seznamu poškodb. Potres so čutili tudi v številnih drugih naseljih; povzetki opisov učinkov v posameznih naseljih so objavljeni v Nečak in Cecič (2018). Ocenjevanje intenzitet in interpretacija podatkov Intenzitete smo ocenjevali po Evropski potresni lestvici. Evropska potresna lestvica, z okrajšavo EMS-98, je orodje, ki seizmologom omogoča klasifikacijo in statistično obdelavo podatkov o škodi, ki jo potres povzroči v naseljenem kraju. Tako dobimo podatek o intenziteti potresa v tem kraju. Pri interpretaciji podatkov iz 1917 je bila za vsako stavbo oz. skupino stavb določena stopnja ranljivosti (A, B in občasno C) kot tudi stopnja poškodovanosti (1-5). Stopnji veljata glede na EMS-98 lestvico. Interpretacija podatkov ni bila enostavna. Lastniki so imeli poleg stanovanjskega objekta še nekaj pomožnih zgradb (hlevi, gospodarska poslopja, kozolci, mlini, lope ...). Zaradi obilice dela so popisovalci pogosto popisali Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 63 Slika 6: Intenzitete potresa 29. januarja 1917 ob 8.22 UTC. Prikazani so podatki za 338 naselij. Figure 6: Intensity (EMS-98) of the earthquake on 29 January 1917 in 338 localities. Nadžarišče = epicentre; škoda = damage; čutili = felt; niso čutili = not felt. skupaj vse poškodbe za vse stavbe v lastništvu iste osebe. Tudi opisi škode so pogosto skopi (npr. »Dimniki, stene, omet«), kar lahko dejansko pomeni širok razpon škode. S podatki v stolpcu, v katerem so zapisane ocene škod, si nismo mogli veliko pomagati, ker se vsote pogosto ne skladajo z opisi. Poleg tega v tej rubriki niso bile zabeležene odškodnine za objekte ali dele objektov, ki jih je vojska že popravila pred začetkom popisa. Glede tipizacije ranljivosti objektov lahko ugotovimo, da so bile hiše v velikem številu primerov grajene iz mešanice materialov - delno zidane, delno lesene. Strehe so bile delno pokrite s strešniki in delno s slamo; tla so bila delno mehka, delno tlakovana ali lesena. V zapisnikih o škodi ni podatka o številu zgradb v posameznem naselju. Zato sta upoštevana kot okvirna podatka pri računanju statistike: podatek o največji omenjeni hišni številki in podatek o skupnem številu omenjenih objektov. Za nekatera naselja je bilo podatkov premalo in ni bilo možno narediti statistike poškodb ter določiti intenzitete. V teh primerih je uporabljena oznaka D (angleško damage = škoda). V primeru naselja Mali Obrež, za katerega imamo samo podatek, da je komisija pregledala dve hiši brez poškodb, ni bilo možno določiti niti opisne intenzitete. Potres so tam zagotovo čutili, toda o tem nimamo prav nobene informacije. Zato se Mali Obrež ne pojavlja v končnem seznamu intenzitet. Čeprav so takratni časopisi izvrsten vir podatkov o potresih, so včasih objavili tudi napačne informacije. V prvih dnevih po potresu je bilo še nekaj zmede pri poročanju o številu žrtev. Kmalu so obe ženski, ki sta zaradi potresa umrli, identificirali. Prva je umrla v Brežicah, kjer je bila na obisku in se je nanjo porušila stena hiše (živela je v Dobrni). Druga je na Savi pri Krškem prala perilo in zaradi potresa utonila. Ni jasno, 64 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus ali se je znašla v vodi zaradi strahu ali zaradi morebitnega zdrsa dela brežine. Dejstvo je, da v zimskih oblačilih in v ledeno mrzli vodi (temperature zraka so bile tiste dni globoko pod ničlo) ni mogla preživeti. V do sedaj pregledanem arhivskem gradivu ni podatka o teh dveh žrtvah. V Brežicah in okoliških vaseh je bilo ranjenih več oseb, civilistov in vojakov. Mediji so posebej izpostavili dva fanta v Krški vasi, ki sta bila rešena izpod porušene stene hiše. Oba sta bila hudo poškodovana. Vsi zbrani primarni in sekundarni viri so bili skrbno analizirani. Intenzitete so bile ocenjene po EMS-98. V primeru, da za neki kraj obstaja več primarnih in sekundarnih podatkovnih virov, smo privzeli, da so podatki iz primarnih virov zanesljivejši. Skupno smo zbrali podatke o intenziteti v 344 krajih. Od tega se na tri kraje nanaša lažno (fake) poročilo, in sicer Dunaj, Trst in Pulj. Za tri kraje (Deutchlandsberg, Burašič in Tišinac) nismo uspeli nedvomno določiti, kje so se nahajali. Tako so na karti intenzitet prikazani podatki za 338 naselij. Za 287 naselij (83 %) smo lahko ocenili intenziteto na podlagi primarnih virov ali iz kombinacije primarnih in sekundarnih virov. Za preostalih 57 naselij (17 %) je bila intenziteta ocenjena iz sekundarnih virov. Ocenjene intenzitete so izrisane na karti (sliki 6 in 7). Vsaka barvna pika ponazarja naselje, za katerega obstaja podatek o potresnih učinkih. Rumene pike so naselja, za katera obstajajo poročila, da prebivalci niso čutili potresa. Slika 7: Intenzitete potresa 29. januarja 1917 ob 8.22 UTC v širšem nadžariščnem območju. Figure 7: Intensity (EMS-98) of the earthquake on 29 January 1917 in wider epicentral area. Nadžarišče epicentre; škoda = damage; čutili = felt. Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 65 Intenziteto VIII EMS-98 je potres 29. januarja 1917 dosegel v štirih naseljih. To so: Brežice, Krška vas, Šentlenart in Zakot. Intenziteto VII ali VIII EMS-98 (okrajšano pišemo VII-VIII) je dosegel v štirih naseljih, VII EMS-98 v 4, VI ali VII EMS-98 v 6, VI EMS v 23, V ali VI EMS-98 v 21, V EMS-98 v 35, IV ali V EMS-98 v 27, IV EMS-98 v 48, III ali IV EMS-98 v 16 in III EMS-98 v 14 naseljih. Za 24 naselij imamo podatek, da je potres povzročil gmotno škodo, toda ni dovolj podatkov, da bi določili intenziteto. Zato je v teh naseljih določena opisna intenziteta D (damage = škoda). Podobno imamo za 34 naselij le podatek, da so prebivalci potres čutili, ob tem pa ni nobenih podrobnosti, ki bi omogočile oceno intenzitete. Za ta naselja je določena opisna ocena F (felt = čutili). Za 67 naselij imamo podatke, da prebivalci potresa niso čutili (intenziteta I EMS-98). Podatki o intenzitetah so predstavljeni v Preglednici 3. Makroseizmična magnituda potresa 29. januarja 1917, izračunana po formuli, objavljeni v Živčič in Cecič (1998) za polje intenzitete V EMS-98 in srednji polmer 52 km, je 5,1. Vrednost makroseizmične magnitude za področje intenzitete VI EMS-98 je 4,9 (srednji polmer 22 km). Za intenziteto IV EMS-98 ni mogoče izračunati makroseizmične magnitude, ker na zahodnem in severnem robu polja učinkov ni dovolj podatkov. Zato področje intenzitete IV EMS-98 ni dobro definirano. Iz navedenega sledi, da je makroseizmična magnituda potresa 29. januarja 1917 enaka srednji vrednosti dveh magnitud, ki sta bili izračunani za intenziteti V in VI EMS-98, torej 5,0. Na podlagi prikazanih podatkov je določena nova parametrizacija potresa 29. januarja 1917, ki je podana v preglednici 2. Glede na zbrane makroseizmične podatke je bilo nadžarišče potresa en kilometer jugozahodno od centra Brežic, med Brežicami in Krško vasjo. Položaj nadžarišča je določen kot uteženo povprečje vrednosti intenzitete za naselja z intenziteto VIII, VII-VIII, VII in VI-VII EMS-98. Ocenjena natančnost tako določenega makroseizmičnega nadžarišča je ±1 km. Preglednica 2: Parametri potresa 29. januarja 1917, po Ribarič (1982) in Cecič (Nečak in Cecič, 2018). M = mesec; D = dan; h = ura; UTC = svetovni čas (univerzalni koordinirani čas); min = minuta; Zem. š. = zemljepisna širina, °N; Zem. d. = zemljepisna dolžina, °E; I = intenziteta; Lestv = uporabljena intenzitetna lestvica; M = magnituda; Tip M = tip prikazane magnitude. Table 2: Parametres of the earthquake on 29 January 1917, according to Ribarič (1982) and Cecič (Nečak and Cecič, 2018). M = month; D = day; h = hour; UTC = Universal Time Coordinated; min = minute; Lat = latitude, °N; Lon = longitude, °E; I = intensity; Scale = intensity scale; M = magnitude; M type = magnitude type. avtor leto m h UTC 1 d I min zem. š zem. d. kraj UJ lestv M tip M author year m h UTC LJ min lat lon epic. area m scale hn M type Ribarič 1917 01 29 08 22 45,900 15,567 Brežice I 8,00 I MSK I 5,59 I ml Cecič 1917 01 29 08 22 45,90 15,58 Brežice VIN EMS-98 50 Mm Sklep Sto let po tem, ko so prebivalci Brežic in okolice doživeli močen potres, ki je povzročil smrtne žrtve in veliko gmotno škodo, je ta dogodek ponovno raziskan. Takoj po potresu so o njemu pisali takratni geologi in seizmologi. Tokrat se je prvič z njim ukvarjal zgodovinar. Pri tem so bili najdeni novi, do sedaj neobjavljeni podatki. Seizmološke raziskave so odkrile nove vire podatkov, ki so bili uporabljeni za izdelavo karte intenzitet in izračun parametrov potresa. Prvič je bila za nek slovenski zgodovinski potres izdelana tudi karta poškodb, na podlagi zapisnikov o škodi, ki jih hrani Arhiv RS v Ljubljani. 66 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus Preglednica 3: Seznam intenzitet potresa 29. januarja 1917 V preglednici so za vsako intenzitetno točko (IDP) podani podatki o datumu in času potresa, imenu naselja v viru, današnjem imenu naselja, ocenjeni intenziteti (EMS-98) ter oznaki glavnega uporabljenega vira podatkov. Oznaka ops pomeni drugi primarni viri (other primary sources). Uporabljena je takrat, ko je za neko naselje na voljo več ohranjenih podatkov iz različnih primarnih virov. Ostale okrajšave: ARS = Arhiv Republike Slovenije; ZG = vprašalniki za Hrvaško, hranijo se v arhivu Geofizikalnega zavoda Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Zagrebu; List Zg (IS) = seznam naselij z intenziteto I EMS-98, podatki v arhivu Geofizikalnega zavoda Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Zagrebu; pismo = glej ARSO MsA. Table 3: List of intensities for the 29 January 1917 earthquake For every intensity data point (IDP) in the table there is data on date and time of the earthquake, name of the locality as quoted in the source, locality name as of today, intensity (EMS-98) and the code of the main used data source. The code ops (other primary sources) is used in cases where there exist more than one primary sources for some locality. Other abbreviations: ARS = Archives of the Republic of Slovenia; ZG = questionnaires for Croatia, in the archives of Geophysical Department of the Faculty of Science and Mathematics, University of Zagreb; List Zg (IS) = list of localities with intensity I EMS-98, archives of Geophysical Department of the Faculty of Science and Mathematics, University of Zagreb; pismo = letter. ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 45,905 15,597 Rann Brežice VIII ARS & ops 8 22 45,892 15,576 Munkendorf Krška vas VIII IC924 & ops 8 22 45,924 15,593 St. Leonhard Šentlenart VIII ARS 8 22 45,914 15,612 Sakot Zakot VIII ARS & ops 8 22 45,917 15,608 Černc Črnc VII-VIII ARS 8 22 45,869 15,610 Dobeno Dobeno VII-VIII IC274 8 22 45,903 15,559 Skopice Dolenje Skopice VII-VIII IC921 8 22 45,878 15,628 Prilipa Prilipe VII-VIII VR135 8 22 45,885 15,525 Cerklje Cerklje ob Krki VII IC921 & ops 8 22 45,893 15,603 Čatež Čatež ob Savi VII IC908 & ops 8 22 45,837 15,588 Stojdraga Stojdraga VII Zg 8 22 45,885 15,573 Malenice pri Krški vasi Velike Malence VII VR324 8 22 45,925 15,598 Brezina Brezina VI-VII ARS 8 22 45,948 15,553 Dolenja vas Dolenja vas pri Krškem VI-VII VR135 8 22 45,938 15,477 Leskovec Leskovec pri Krškem VI-VII IC274 Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 67 ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 45,891 15,658 Mihalovec Mihalovec VI-VII ARS & ops 8 22 45,905 15,612 Ternje Trnje VI-VII ARS 8 22 45,923 15,378 Videm Videm VI-VII VR135 8 22 46,014 15,286 Boštanj pri Sevnici Boštanj VI VRm 8 22 45,868 15,525 Bušeča vas Bušeča vas VI IC417 8 22 45,865 15,650 Goli Cirnik Cirnik VI VR135 8 22 46,149 15,673 Desinic Desinic VI Zg 8 22 46,008 15,294 D. Boštanj Dolenji Boštanj VI IC417 8 22 45,912 15,791 Pušca Dol. Donja Pušca VI Zg. 8 22 45,930 15,578 Tiergarten Gornji Lenart VI ARS 8 22 46,051 15,749 Klanjec Klanjec VI Zg 8 22 45,693 15,754 Klinča Sela Klinča Sela VI Zg 8 22 45,702 15,477 Kostanjevac Kostanjevac VI Zg 8 22 45,847 15,430 Kostanjevica Kostanjevica na Krki VI IC274 8 22 45,991 15,730 Kraljevec Kraljevec na Sutli VI Zg 8 22 46,089 15,843 Krap. Toplice Krapinske Toplice VI Zg 8 22 45,967 15,490 Gurkfeld Krško VI IC274 & ops 8 22 46,057 14,835 Litija Litija VI IC417 8 22 45,911 15,730 Marija Gorica Marija Gorica VI Zg 8 22 45,864 15,471 Sv. Križ pri Kostanjevici Podbočje VI IC274 8 22 45,945 15,734 Rozga Rozga VI Zg 8 22 45,866 15,592 Sobenja vas Sobenja vas VI VR135 8 22 45,716 15,597 Sv. Jana Sv. Jana VI Zg 8 22 45,965 16,253 Sv. Ivan Zelina Sveti Ivan Zelina VI Zg 8 22 45,864 15,471 Sv. Križ Sveti Križ VI IC417 8 22 45,767 15,420 Žumberak Žumberak VI Zg 8 22 45,951 15,591 Artitsch Artiče poškodbe ARS 8 22 46,044 15,700 Bizeljska vas Bizeljska vas poškodbe ARS 68 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 45,885 15,555 Boršt Boršt poškodbe IC274 8 22 45,879 15,612 Cerina Cerina poškodbe IC925 8 22 45,894 16,063 Čučerje Čučerje poškodbe Zg 8 22 45,900 15,662 Dobova Dobova poškodbe VR135 8 22 46,278 15,400 Dramlje Dramlje poškodbe IC154 8 22 45,203 14,723 Grižane Grižane poškodbe Zg 8 22 45,944 15,919 Kraljev Vrh Kraljev Vrh poškodbe Zg 8 22 46,076 15,682 Kumrovac Kumrovec poškodbe Zg 8 22 45,899 15,633 Brueckl Mostec poškodbe ARS & ops 8 22 45,879 15,584 Mrzla vas Mrzlava vas poškodbe IC921 & ops 8 22 45,941 15,559 Pesje Pesje poškodbe ARS 8 22 45,884 15,546 Račjavas Račja vas poškodbe IC274 8 22 45,916 15,637 Sela Sela poškodbe ARS 8 22 45,990 15,601 Sromlje Sromlje poškodbe ARS 8 22 45,947 15,543 Stari Grad Stari Grad poškodbe ARS 8 22 45,770 15,210 Stopiče Stopiče poškodbe VR135 8 22 46,256 15,123 Šempeter Šempeter v Savinjski dolini poškodbe pismo 8 22 45,919 15,463 Velika vas Velika vas pri Krškem poškodbe IC500 8 22 45,904 15,673 Gr. Obresch Veliki Obrež poškodbe ARS 8 22 45,899 15,458 Veliki Podlog pri Leskovcu " Veliki Podlog poškodbe IC274& ops 8 22 45,914 15,532 Vihre Vihre poškodbe IC500 8 22 45,885 15,533 Župečavas Župeča vas poškodbe IC274 & ops 8 22 45,386 16,640 Bistra Bistra V-VI Zg 8 22 45,871 15,769 Brdovec Brdovec V-VI Zg 8 22 45,926 15,632 Bukoshek Bukošek V-VI ARS 8 22 45,336 15,121 Gomirje Gomirje V-VI Zg 8 22 45,932 15,684 Kapellen Kapele V-VI VR135 8 22 46,106 15,414 Montpreis Kozje V-VI IC919 & ops Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 69 ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 45,953 15,524 Libna Libna V-VI ARS 8 22 46,006 16,124 Marija Bistrica Marija Bistrica V-VI Zg 8 22 45,994 15,922 Oroslavlje Oroslavje V-VI Zg 8 22 45,675 15,584 Petrovina Petrovina V-VI Zg 8 22 46,420 15,876 Ptuj Ptuj V-VI IC924& ops 8 22 45,649 15,398 Radkovica Rakovec V-VI VR135 8 22 45,800 15,932 Rudeš Rudeš V-VI Zg 8 22 45,802 15,714 Samobor Samobor V-VI Zg 8 22 45,949 15,570 Pohanca Spodnja Pohanca V-VI VR135 8 22 46,000 15,797 Strmec Strmec V-VI Zg 8 22 45,839 15,341 Št. Jernej na Dolenjskem Šentjernej V-VI IC921 8 22 45,939 15,582 Trebež Trebež V-VI ARS 8 22 45,958 15,199 Tržišče Tržišče V-VI IC274 8 22 46,075 15,753 Tuhelj Tuhelj V-VI Zg 8 22 45,813 15,982 Agram Zagreb V-VI IC921 & ops 8 22 45,420 15,936 Bovič Bovič V Zg 8 22 46,230 15,269 Celje Celje V IC154 & ops 8 22 45,925 15,612 Zundrovetz Cundrovec V ARS 8 22 45,651 15,652 Cvetkovič Cvetkovič V Zg 8 22 46,283 15,963 Cvjetlin Cvetlin V Zg 8 22 45,615 15,975 Dubranec Dubranec V Zg 8 22 45,903 15,656 Gaberje Gabrje pri Dobovi V ARS 8 22 45,946 15,599 Glogov Brod Glogov Brod V ARS 8 22 45,978 16,023 G. Stubica Gornja Stubica V Zg 8 22 45,693 15,695 G. Desinec Gornji Desinec V Zg 8 22 46,120 16,279 Breznički Hum Hum Breznički V IC417 8 22 46,217 15,694 Hum na Sutli Hum na Sutli V Zg 8 22 46,053 14,716 Janče Janče V IC928 70 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 46,102 14,811 Jesenje Jesenje V Zg 8 22 46,208 14,544 Komenda Komenda V IC274 8 22 46,563 15,649 Marburg Maribor V IC924 & ops 8 22 45,954 15,067 Mirna Mirna V IC417 8 22 46,137 14,749 Moravče Moravče V IC417 8 22 46,025 15,220 Novi Grad Novi Grad V IC417 8 22 45,817 15,840 Podsusjed Podsused V Zg 8 22 45,981 14,709 Polica (Višnja gora) Polica V VRm 8 22 46,264 16,579 Poljanec Poljanec V IC417 8 22 45,929 15,387 Raka Raka V IC417 8 22 45,746 15,799 Rakovpotok Rakov Potok V Zg 8 22 45,853 15,993 Remete Remete V Zg 8 22 45,579 15,352 Ribnik Ribnik V Zg 8 22 46,155 14,489 Skaručina Skaručna V IC274 8 22 45,702 15,546 Slavetic Slavetic V Zg 8 22 45,787 15,079 Straža Straža V IC417 8 22 45,757 15,841 Stupnik Stupnik V Zg 8 22 45,907 15,296 Škocjan Škocjan V IC417 8 22 45,887 15,256 Šmarjeta pri Novem Mestu Šmarjeta V IC417 8 22 46,230 15,307 Teharje pri Celju Teharje V IC274 8 22 45,939 14,914 Veliki Gaber Veliki Gaber V IC417 8 22 46,113 15,008 Zagorje Zagorje ob Savi V IC417 8 22 45,464 14,976 Brod Moravice Brod Moravice IV-V Zg 8 22 45,982 15,972 D. Stubica Donja Stubica IV-V Zg 8 22 45,808 16,244 Dugoselo Dugo Selo IV-V Zg 8 22 45,881 16,641 Farkaševac Farkaševac IV-V Zg 8 22 46,110 16,231 Hrašcina Trgovišce Hrašcina IV-V Zg 8 22 45,521 15,534 Hrnetic Hrnetic IV-V Zg Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 71 ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 45,599 15,883 Jamnica Jamnica Pisa-rovinska IV-V Zg 8 22 45,493 15,560 Karlovac Karlovac IV-V Zg 8 22 46,164 15,872 Krapina Krapina IV-V Zg 8 22 46,152 16,070 Lobor Lobor IV-V Zg 8 22 46,232 15,606 Malerodne pri Rogatcu Male Rodne IV-V IC924 8 22 46,557 15,703 Sv. Peter pri Mariboru Malečnik IV-V IC924 8 22 46,283 16,192 Maruševec Maruševec IV-V Zg 8 22 45,316 14,858 Mrkopalj Mrkopalj IV-V Zg 8 22 46,026 15,735 Nowi-Dvor Novi Dvori Klanječki IV-V IC919 & ops 8 22 45,799 15,179 Rudolfswerth Novo mesto IV-V IC921 & ops 8 22 45,613 15,484 Ozalj Ozalj IV-V Zg 8 22 45,827 14,881 Plešivice pri Žužembergu Plešivica IV-V VRm 8 22 46,166 15,924 Radoboj Radoboj IV-V Zg 8 22 45,748 15,389 Sošice Sošice IV-V Zg 8 22 45,936 16,942 V. Trojstvo Veliko Trojstvo IV-V Zg 8 22 46,339 16,156 Vinica Vinica IV-V Zg 8 22 45,357 15,867 Vrginmost Vrginmost IV-V Zg 8 22 46,029 15,915 Zabok Zabok IV-V Zg 8 22 45,856 15,811 Zapresic Zaprešic IV-V IC919 & ops 8 22 46,086 15,175 Zidani most Zidani Most IV-V IC924 8 22 45,793 17,154 Zrinjska Zrinska IV-V Zg 8 22 45,523 15,316 Adlešiči Adlešiči IV IC417 8 22 46,022 16,269 Bedenica Bedenica IV Zg 8 22 45,930 15,319 Bučka Bučka IV IC417 8 22 45,797 14,363 Cerknica Cerknica IV IC417 8 22 45,936 16,663 Cirkvena Cirkvena IV Zg 8 22 45,748 16,617 Čazma Čazma IV Zg 8 22 45,574 15,199 Črnomelj Črnomelj IV IC417 72 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 45,755 15,063 Toplice Dolenjske Toplice IV IC417 8 22 45,549 15,815 D. Kupčina Donja Kupčina IV Zg 8 22 45,670 15,370 Drašiči Drašiči IV IC417 8 22 45,447 15,506 Dugaresa Duga Resa IV Zg 8 22 45,190 16,801 Dubica Hrvatska Dubica IV Zg 8 22 46,223 16,130 Ivanec Ivanec IV Zg 8 22 46,090 14,520 Ježica Ježica IV IC417 8 22 45,910 16,127 Kašina Kašina IV Zg 8 22 46,184 15,731 Kastel Kostel IV Zg 8 22 45,653 15,522 Krašic Krašic IV Zg 8 22 45,591 16,217 Lekenik Lekenik IV Zg 8 22 46,050 14,585 D. M. v Polju Ljubljana Polje IV IC274 8 22 45,360 14,757 Lokve Lokve IV Zg 8 22 46,375 15,785 Sv. Lovrenc na Dravskem polju Lovrenc na Dravskem polju IV IC924 8 22 46,318 15,672 Makole Makole IV IC924 8 22 45,858 15,092 Mirna Peč Mirna Peč IV IC417 8 22 45,779 15,505 Žumberačko Mrzlo Polje Mrzlo Polje Žumberačko IV Zg 8 22 46,166 16,339 Novi Marof Novi Marof IV Zg 8 22 45,685 16,240 Orle Orle IV Zg 8 22 46,409 16,153 Friedau Ormož IV IC919 8 22 45,681 14,201 Pivka Pivka IV VRm 8 22 45,724 15,662 Plešivica Plešivica IV IC417 8 22 45,734 15,205 Podgrad Podgrad IV IC417 8 22 45,742 15,656 Prekrižje Prekrižje IV Zg 8 22 46,066 15,189 Radeče Radeče IV IC417 8 22 45,815 14,317 Rakek Rakek IV IC417 8 22 46,189 16,322 Remetinec Remetinec IV Zg 8 22 45,483 16,376 Sisak Sisak IV Zg Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 73 ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 45,488 16,151 Farkašic Stari Farkašic IV Zg 8 22 45,494 15,082 Stari trg pri Kočevju Stari Trg ob Klopi IV IC274 & ops 8 22 45,796 15,782 Sv. Nedelja Sveta Nedelja IV Zg 8 22 46,246 16,328 Sv. Ilija Sveti Ilija IV Zg 8 22 45,977 15,095 Št. Rupert Šentrupert IV IC417 8 22 46,168 14,308 Škofja Loka Škofja Loka IV IC274 8 22 45,911 15,013 Trebnje Trebnje IV IC500 8 22 45,395 15,624 Tušilovic Tušilovic IV Zg 8 22 46,308 16,341 Varaždin Varaždin IV Zg & ops 8 22 45,715 16,081 V. Gorica Velika Gorica IV Zg 8 22 45,324 15,702 Vojnic Vojnic IV Zg 8 22 45,963 14,298 Vrhnika Vrhnika IV IC417 8 22 46,093 16,082 Zlatar Zlatar IV Zg 8 22 46,231 15,990 Bednja Bednja III-IV Zg 8 22 45,836 16,301 Brckovljani Brckovljani III-IV Zg 8 22 45,686 16,357 Bregi Bregi Dugoselski III-IV Zg 8 22 45,913 16,239 D. Zelina Donja Zelina III-IV Zg 8 22 45,209 15,474 Primišlje Donje Primišlje III-IV Zg 8 22 45,604 15,601 Draganici Draganici III-IV Zg 8 22 45,914 16,483 Gradec Gradec III-IV Zg 8 22 45,493 15,560 Kamensko Kamensko III-IV Zg 8 22 46,025 16,550 Kreuz Križevci III-IV Zg & ops 8 22 46,053 14,510 Laibach Ljubljana III-IV IC928 & ops 8 22 45,510 15,416 Netretic Netretic III-IV Zg 8 22 46,101 15,980 Orehovica Orehovica III-IV Zg 8 22 45,668 16,833 Oštri Zid Oštri Zid III-IV Zg 8 22 46,167 15,845 Petrovsko Petrovsko III-IV Zg 8 22 45,639 14,582 Prezid Prezid III-IV Zg 74 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 45,373 14,939 Ravna Gora Ravna Gora III-IV Zg 8 22 45,899 16,847 Grad Bjelovar Bjelovar Zg & ops 8 22 45,463 14,858 Brodkupa Brod na Kupi Zg 8 22 45,514 14,644 Gerovo Gerovo Zg 8 22 45,338 16,096 Glina Glina Zg 8 22 45,568 14,257 Il. Bistrica Ilirska Bistrica IC417 8 22 46,163 16,837 Koprivnica Koprivnica Zg 8 22 45,228 16,546 Kostajnica Kostajnica Zg 8 22 45,917 14,234 D. Logatec Logatec IC417 8 22 46,168 16,313 Magjarevo Madžarevo Zg 8 22 46,076 16,956 Novigrad Novigrad Podravski Zg 8 22 45,684 16,255 Oborovo Oborovo Zg 8 22 45,529 14,703 Osilnica Osilnica IC154 8 22 45,523 16,135 Palanjek Palanjek Pokup-ski Zg 8 22 45,440 16,284 Petrinja Petrinja IC931 & ops 8 22 45,613 15,165 Petrova vas Petrova vas IC417 8 22 45,485 15,997 Pokupsko Pokupsko Zg 8 22 45,776 14,218 Postojna Postojna IC417 8 22 45,443 16,486 Prelošcica Prelošcica Zg 8 22 46,391 15,580 Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica VRm 8 22 45,469 15,365 Prilišce Srednje Prilišce IC417 8 22 46,080 16,459 Sv. Petar Orahovec Sveti Petar Ore-hovec Zg 8 22 45,296 15,980 Topusko Topusko Zg 8 22 45,675 15,404 Vivodina Vivodina Zg 8 22 45,552 16,674 Voloder Voloder Zg 8 22 45,867 15,280 Bela cerkev Bela Cerkev čutili IC921 8 22 46,058 15,668 Sv. Peter pod Sv. Gorami Bistrica ob Sotli čutili IC921 8 22 46,289 15,043 Frasslau Braslovče čutili VR233 Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 75 ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 45,184 15,611 Cvijanovic Cvijanovic Brdo čutili Zg 8 22 46,338 15,234 Neuhaus bei Cilli Dobrna čutili IC919 8 22 45,723 15,900 Drežnik Drežnik Brezovički čutili Zg 8 22 45,240 14,657 Drivenik Drivenik čutili Zg 8 22 45,576 16,946 Garešnica Garešnica čutili Zg 8 22 46,296 14,810 Gornjigrad Gornji Grad čutili IC274 8 22 45,848 16,059 Granešina Granešina čutili Zg 8 22 47,070 15,430 Gradec Graz čutili IC921 & ops 8 22 45,371 14,465 Grobnik Grobnik čutili Zg 8 22 45,326 16,302 Jabukovac Jabukovac čutili Zg 8 22 45,193 15,292 Josipdol Josipdol čutili Zg 8 22 45,350 16,083 Jukinac Jukinac čutili Zg 8 22 46,626 14,308 Klagenfurt Klagenfurt čutili IC919 8 22 45,643 14,864 Kočevje Kočevje čutili IC274 & ops 8 22 45,311 14,559 Krasica Krasica čutili Zg 8 22 46,157 15,243 Markt Tueffer Laško čutili IC899 & ops 8 22 46,208 16,051 Lepoglava Lepoglava čutili Zg 8 22 46,350 14,839 Laufen Ljubno ob Savinji čutili VR233 8 22 46,357 14,748 Lantsch Luče čutili VR233 8 22 45,918 16,692 Majur Majur čutili Zg 8 22 45,652 15,325 Metlika Metlika čutili IC274 8 22 45,943 15,154 Mokronog Mokronog čutili IC921 8 22 46,338 14,963 Prassberg Mozirje čutili VR233 8 22 45,588 15,864 Pisarovina Pisarovina čutili Zg 8 22 46,211 15,667 Prišlin Prišlin čutili Zg 8 22 46,327 14,853 St. Xaveri Radmirje čutili VR233 8 22 46,325 14,928 Ries Rečica ob Savinji čutili VR233 8 22 46,232 15,643 Rohitsch-Sauerb-runn Rogaška Slatina čutili IC924 & ops 76 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 46,225 15,710 Rogatec Rogatec čutili IC921 & ops 8 22 45,509 16,310 Sela Sela čutili Zg 8 22 46,108 16,714 Sokolovac Sokolovac čutili Zg 8 22 45,382 15,552 Barilovic Barilovic List ZG (IS) 8 22 45,231 19,008 Berak Berak List ZG (IS) 8 22 45,386 16,640 Blagaj Blagaj List ZG (IS) 8 22 45,357 16,374 Blinja Blinja List ZG (IS) 8 22 44,224 16,020 Cerovac ? Cerovac List ZG (IS) 8 22 45,419 14,710 Crni Lug Crni Lug List ZG (IS) 8 22 45,596 14,651 Čabar Čabar List ZG (IS) 8 22 46,210 16,922 Drnje Drnje List ZG (IS) 8 22 45,071 16,385 Dvor Dvor List ZG (IS) 8 22 46,040 17,074 Burdevac Burdevac List ZG (IS) 8 22 46,061 17,197 Ferdinandovac Ferdinandovac List ZG (IS) 8 22 45,305 14,719 Fužine Fužine List ZG (IS) 8 22 45,339 15,377 Generalski Stol Generalski Stol List ZG (IS) 8 22 45,458 15,989 Gornja Bučica Gornja Bučica List ZG (IS) 8 22 45,399 16,542 Gradusa Gradusa List ZG (IS) 8 22 45,702 17,178 Grubišno Polje Grubišno Polje List ZG (IS) 8 22 45,653 17,012 Hercegovac Hercegovac List ZG (IS) 8 22 46,154 16,972 Hlebine Hlebine List ZG (IS) 8 22 45,399 16,294 Hrastovica Hrastovica List ZG (IS) 8 22 45,283 14,606 Hreljin Hreljin List ZG (IS) 8 22 45,213 15,543 Hrvatski Blagaj Hrvatski Blagaj List ZG (IS) 8 22 46,128 16,475 Kalnik Kalnik List ZG (IS) 8 22 45,739 16,422 Kloštar Ivanic Kloštar Ivanic List ZG (IS) 8 22 45,984 17,162 Kloštar Podravski Kloštar Podravski List ZG (IS) 8 22 45,328 16,291 Kraljevčani Kraljevčani List ZG (IS) Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 77 ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 45,274 14,574 Kraljevica Kraljevica List ZG (IS) 8 22 45,395 16,641 Kratečko Kratečko List ZG (IS) 8 22 45,335 15,604 Krnjak Krnjak List ZG (IS) 8 22 45,394 14,888 Kupjak Kupjak List ZG (IS) 8 22 45,479 16,781 Kutina Kutina List ZG (IS) 8 22 45,138 14,846 Ledenice Ledenice List ZG (IS) 8 22 45,360 15,352 Lešce na Dobri Lešce na Dobri List ZG (IS) 8 22 45,278 14,723 Lič Lič List ZG (IS) 8 22 44,996 15,445 Jasenica Lička Jesenica List ZG (IS) 8 22 46,254 16,620 Ludbreg Ludbreg List ZG (IS) 8 22 45,353 14,111 Lupoglav Lupoglav List ZG (IS) 8 22 45,284 16,145 Maja Maja List ZG (IS) 8 22 46,074 16,054 M. Bukovec Mali Bukovec Zagorski List ZG (IS) 8 22 45,882 16,404 Martinska Ves Martinska Ves List ZG (IS) 8 22 45,284 16,431 Mečenčani Mečenčani List ZG (IS) 8 22 45,129 15,246 Modruš Modruš List ZG (IS) 8 22 46,107 17,036 Molve Molve List ZG (IS) 8 22 45,440 16,361 Mešcenica Moščenica List ZG (IS) 8 22 45,799 16,958 Nova Rača Nova Rača List ZG (IS) 8 22 45,128 14,794 Novi Novi Vinodolski List ZG (IS) 8 22 45,226 15,282 Oštarije Oštarije List ZG (IS) 8 22 46,194 16,896 Peteranec Peteranec List ZG (IS) 8 22 45,953 17,238 Pitomača Pitomača List ZG (IS) 8 22 45,547 14,691 Plešce Plešce List ZG (IS) 8 22 46,003 17,218 Podravske Sesvete Podravske Sesvete List ZG (IS) 8 22 45,374 15,242 Ponikve Ponikve List ZG (IS) 8 22 45,300 14,576 Praputnjak Praputnjak List ZG (IS) 8 22 45,131 16,271 Rujevac Rujevac List ZG (IS) 78 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus ura UTC min zem. šir. zem. dolž. ime v viru kraj I EMS-98 vir hour UTC min latitude longitudde name in the source name today I EMS-98 source 8 22 44,984 15,482 Saborsko Saborsko List ZG (IS) 8 22 45,432 14,910 Skrad Skrad List ZG (IS) 8 22 46,407 16,379 Slakovec Slakovec List ZG (IS) 8 22 45,116 15,593 Slunj Slunj List ZG (IS) 8 22 46,420 14,697 Sulzbach im Sannthale Solčava VR233 8 22 45,367 16,571 Sunja Sunja List ZG (IS) 8 22 45,611 17,018 Tomašica Tomašica List ZG (IS) 8 22 45,250 15,326 Tounj Tounj List ZG (IS) 8 22 45,756 17,055 Veliki Grdevac Veliki Grdevac List ZG (IS) 8 22 45,253 15,572 Veljun Veljun List ZG (IS) 8 22 45,834 17,389 Virovitica Virovitica IC919 & ops 8 22 45,145 15,337 Vojnovac Vojnovac List ZG (IS) 8 22 45,192 16,373 Zrin Zrin List ZG (IS) 8 22 46,158 17,120 Ždala Ždala List ZG (IS) 8 22 45,248 16,725 Živaja Živaja List ZG (IS) Čeprav se nova parametrizacija potresa ne razlikuje bistveno od tiste, ki jo je leta 1982 v katalogu potresov objavil Ribarič, so podatki v tej raziskavi dobro dokumentirani, posamezni parametri pa določeni z večjo zanesljivostjo. Brežiški potres nas opozori na dejstvo, ki ga radi pozabljamo: potresi z močnejšimi poškodbami so nekaj, na kar je v Sloveniji treba računati. Potresa ne moremo napovedati, ne moremo ga tudi preprečiti, lahko pa se na njega ustrezno pripravimo. Edina zanesljiva zaščita je potresno odporna gradnja novih in utrjevanje starih objektov, kot tudi poznavanje ustreznega obnašanja pred potresom, med in po njem. Literatura ANNO - AustriaN Newspapers Online : Historische österreichische Zeitungen und Zeitschriften online. http://anno.onb.ac.at. ARS - glej Zapisniki o škodi. ARSO MsA - glej Makroseizmični arhiv ARSO. Berus, M., 2017. Kartografska podpora študiji potresa v Brežicah 1917. Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geologijo. Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice 79 Cecič, I., 2016. Makroseizmične raziskave potresa 29. januarja 1917. V: Živčič, M., I. Cecič, M. Čarman, M. Godec, M. Lanjšček, J. Pahor: Zaključno poročilo projektne naloge Raziskave potresa 1917 -Faza 2, Rev. 1, 24-43, ARSO. Dejak, V., 2017. Stoletnica brežiškega potresa (1917-2017). Govor ob odprtju razstave Posavskega muzeja Brežice, 29. 1. 2017. dLib - Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. http://www.dlib.si. Grünthal, G., ur., 1998. European Macroseismic Scale 1998. Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Vol. 15, 99 str. GURS, 2017. Katastrski načrt in katastrski podatki zemljiškega katastra. Brežice: Pisarna Geodetske uprave RS. GURS, 2017a. Reambulančni kataster za k.o. Brežice, Parcelni zapisnik (Parzellen - Protokoll der Gemeinde Brežice). Brežice: Pisarna Geodetske uprave RS. Heritsch, F. in Schwinner, R., 1919. Über die Drehungen beim Ranner Erdbeben vom 29. Jänner 1917. Mitt. Erdbeben-Komm., N.F. No. 57. Akad. d. Wiss. Wien, Mathem.-naturwiss. Klasse, Wien. Ilustrirani glasnik, 15. 3. 1917, št. 28, str. 230-231. Judita Marolt, privatna zbirka, Brežice. Makroseizmični arhiv ARSO, Ljubljana (ARSO MsA). Nečak, D., 2016. Raziskave potresa 1917 - pregled arhivov. Rokopis. Ljubljana, 234 str. Nečak, D. in Cecič, I., 2018. Bilo je res grozljivo, bobnelo in grmelo je pod nami: brežiški potres 1917. Brežiške študije, 5, 582 str. NSK - Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu. http://www.nsk.hr. OCAD_:the smart software for kartography. https://www.ocad.com/en/. PMB, 2017 - gradivo, ki ga hrani Posavski muzej Brežice. Počkar, I., 2005. Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov : življenje mestnih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic. Brežiške študije 2, Brežice, 406 str. Ribarič, V., 1982. Seizmičnost Slovenije. Publikacije Seizmološkega zavoda SR Slovenije, Serija A, Št. 1-1, Ljubljana, 649 str. Tornquist, A., 1918. Das Erdbeben von Rann an der Save vom 29. Jänner 1927, Erster Teil, Mitteilungen der Erdbeben-Kommission, Neue Folge, Nr. 52, (Kais. Akad. d. Wiss., Math. - naturwiss. Klasse), Wien. Vprašalniki za Hrvaško - hrani jih Geofizički odsjek, Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu, Zagreb. Zapisniki o škodi, sign. Si AS Dež. predsedstvo za Kranjsko POTRESNI SPISI. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana (oznaka ARS). Živčič, M. in Cecič, I., 1998. Revised magnitudes of historical earthquakes in Slovenia. EGS XXXII General Assembly, Nice, France, 20-24 April 1998. Kazalo 80 I. Cecič, D. Nečak, M. Berus Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 The World's Largest Earthquakes in 2017 Povzetek Leta 2017 je bilo po svetu 39 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo (Mw) 6,5. En potres je imel navorno magnitudo večjo ali enako 8,0, sedem potresov je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9. Vsaj 33 potresov je zahtevalo človeška življenja, skupaj vsaj 1231 žrtev. Najmočnejši potres (Mw = 8,2) je nastal 8. septembra pod oceanskim dnom na območju Tehuan-tepeškega zaliva (južna obala Mehike) v globini 103 km. Največ žrtev je zahteval potres, ki se je zgodil 12. novembra v Iranu. Njegova magnituda je bila 7,3, zahteval je vsaj 630 življenj. Najmočnejši potres v Evropi z magnitudo 6,6 je 20. julija stresel območje Egejske-ga morja. Največ škode je povzročil na grškem otoku Kos. Niz potresov na območju osrednjih Apeninov, ki se je začel avgusta 2016, se je nadaljeval tudi januarja 2017. Magnituda štirih potresov, ki so se zgodili 18. januarja, je bila večja kot 5,0. Te so čutili tudi posamezniki v Sloveniji. Abstract In 2017 there were 39 earthquakes across the world that either reached or exceeded a moment magnitude (Mw) of 6.5. One earthquake had a moment magnitude of greater than 8.0, and 7 were between 7.0 and 7.9. At least 33 earthquakes claimed human lives; in total there were at least 1231 victims. The most devastating earthquake took place on 12 November 2017 in Iran, where at least 630 people were killed. The 8 September 2017 earthquake in the Gulf of Tehuantepec, off the southern coast of Mexico, ranked highest in terms of the released energy, with a moment magnitude of 8.2. The strongest earthquake in Europe, with a moment magnitude of 6.6, struck in the Aegean Sea on 20 July 2017. The most damaged was the Greek island of Kos. A series of earthquakes in the central Apennines, which began in August 2016, continued into January 2017. Four earthquakes with a magnitude greater than 5.0 occurred on 18 January 2017. These earthquakes were also felt in Slovenia. Uvod Zemljina trdna lupina, debela povprečno okoli 100 km pod celinami in 50 km pod oceani, se imenuje litosfera in jo sestavlja več tektonskih plošč (slika 1), največje so Tihomorska, Severnoameriška, Južnoameriška, Evra-zijska, Afriška, Avstralska in Antarktična. Za svetovno potresno dejavnost so pomembne tudi številne manjše plošče. Tektonske plošče se zaradi konvekcijskih tokov v astenosferi, viskozni plasti v Zemljinem plašču pod litosfero, nenehno počasi premikajo. Med seboj se lahko razmikajo (razmične ali divergentne meje), primikajo (primične ali konvergentne meje) ali drsijo druga ob drugi (zmične ali transformne meje plošč). Razmikanje tektonskih plošč lahko poteka na območju oceanov (vdiranje magme iz astenosfere skozi razpoko med ploščama, pri čemer se magma strjuje v novo oceansko skorjo in nastanejo oceanski grebeni) ali na celinah (tektonsko ugrezanje ob nastajanju razsežnega tektonskega jarka ali razpoke v celinski plošči, ki lahko v skrajnem primeru razpade na več delov). Na območjih primikanja plošč se oceanska plošča podriva pod drugo oceansko ali celinsko ploščo, lahko pa celinski plošči trčita, kar povzroči dviganje skorje in nastanek gorovij. Prelom, ob katerem plošči drsita druga ob drugi, imenujemo transformni ali medploščni zmični prelom (Lapajne, 2013). Posledice gibanja celinskih in oceanskih plošč oziroma tektonike litosferskih plošč so burni geološki pojavi, kot so vulkani in potresi, ki nastajajo predvsem na stikih in v bližini stikov plošč. Če bi narisali nadžarišča oziroma epicentre vseh potresov, bi videli, da potresi nastajajo predvsem na stikih med posameznimi ploščami. Prav prostorska porazdelitev potresov je tudi razkrila potek mej ali stikov med ploščami in je bila pred približno petdesetimi leti eden najpomembnejših podatkov pri oblikovanju teorije tektonike litosferskih plošč. Na sliki 1 so 81 Slika 1: Porazdelitev najmočnejših potresov leta 2017 na Zemlji. Velikost krogov kaže potresno magnitu-do, barva pa žariščno globino. Označene so tudi glavne tektonske plošče. Figure 1: Distribution of the strongest earthquakes in 2017. The size of the circle indicates the magnitude and the colour designates the focal depth. The main tectonic plates are also shown. 82 T. Jesenko narisani potresi, ki so leta 2017 dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti šibkejši, ki so zahtevali človeška življenja. Navorna magnituda je mera za velikost potresa, ki velja za najmočnejše potrese in je določena s potresnim navorom. Ta je definiran kot zmnožek strižnega modula kamnine prelomnega območja, površine potresnega pretrga in povprečne velikosti zdrsa vzdolž preloma. Lahko ga izračunamo iz zapisov potresnega valovanja ali iz geoloških opazovanj (Lapajne, 2013). Pregled najmočnejših potresov V preglednici 1 so podatki o najmočnejših potresih leta 2017 (NEIC, 2018a; NEIC, 2018b; List of earthquakes in 2017, 2019). Našteti so tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti šibkejši (19), ki so zahtevali človeška življenja. Za vsak potres so navedeni datum (mesec, dan), žariščni čas po svetovnem času - UTC (ura, minuta), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina (°), zemljepisna dolžina (°)), globina žarišča (km) in navorna magnituda (Mw). V stolpcu o številu žrtev je navedeno skupno število žrtev in pogrešanih za posamezen potres. Preglednica se konča z imenom širšega nadžariščnega območja potresa. Leta 2017 je bilo 39 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5. En potres je imel navorno magnitudo večjo od 8,0, sedem pa jih je bilo z magnitudo med 7,0 in 7,9, kar pomeni, da leto 2017 nekoliko odstopa navzdol od dolgoletnega povprečja. V obdobju 1990-2016 se je v povprečju vsako leto zgodil en potres z magnitudo večjo ali enako 8,0, 15 pa jih je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9 (slika 2; NEIC, 2018c). Leta 2017 je triintrideset potresov zahtevalo vsaj 1231 človeških življenj. Preglednica 1: Seznam potresov leta 2017, katerih navorna magnituda MW je bila enaka ali večja od 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje). Dodani so potresi, katerih magnituda je bila sicer manjša, a so zahtevali smrtne žrtve. Table 1: List of the 2017 earthquakes with a moment magnitude (MW) equal to or greater than 6.5 (5.5 for the European-Mediterranean region). Earthquakes with magnitudes below 6.5 which claimed human lives are also included. S = North; J = South; V = East; Z = West. datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims area hh.min lat (°) lon (°) km km Mw 3. 1. 9.09 24,02 S 92,02 V 32 5,7 3 Ambasa, Indija 3. 1. 21.52 19,37 J 176,05 V 12 6,9 pod morskim dnom, območje Fidžija 6. 1. 2.33 28,20 S 53,11 V 10 5,0 4 QTr, Iran 10. 1. 6.13 4,48 S 122,62 V 627 7,3 pod morskim dnom, Celebeško morje 18. 1. 10.14 42,60 S 13,22 V 7 5,7 34 Amatrice, Italija 18. 1. 10.25 42,58 S 13,19 V 10 5,6 Amatrice, Italija Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 83 datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims hh.min lat (°) lon (°) km km Mw 19. 1. 23.04 10,35 J 161,34 V 36 6,5 Kirakira, Salomonovi otoki 22. 1. 4.30 6,25 J 155,17 V 135 7,9 3 Panguna, Papua Nova Gvineja 10. 2. 14.03 9,91 S 125,45 V 15 6,5 8 pod morskim dnom, blizu kraja Mabua, Filipini 21. 2. 14.09 19,28 J 63,91 Z 596 6,5 Padilla, Bolivija 24. 2. 17.28 23,26 J 178,80 Z 415 6,9 pod morskim dnom, območje Fidžija 5. 3. 0.08 9,83 S 125,50 V 11 5,7 1 Surigao, Filipini 13. 3. 14.19 17,40 S 96,00 V 10 5,1 2 Tharrawaddy, Mjanmar 24. 3. 18.10 30,28 S 31,93 V 2 4,1 1 Suez, Egipt 29. 3. 4.09 56,94 S 162,79 V 17 6,6 Kamčatka, Rusija 3. 4. 17.40 22,68 J 25,16 V 29 6,5 Bocvana 5. 4. 6.09 35,78 S 60,44 V 13 6,1 2 Torbat-e Jam, Iran 10. 4. 23.53 13,77 S 89,16 Z 10 4,8 1 Soyapango, Salvador 24. 4. 21.38 33,04 J 72,06 Z 28 6,9 pod morskim dnom, blizu Valparaisa, Čile 28. 4. 20.23 5,50 S 125,07 V 26 6,9 pod morskim dnom, blizu Buriasa, Filipini 9. 5. 13.52 14,59 J 167,38 V 169 6,8 pod morskim dnom, območje otočja Vanuatu 10. 5. 21.58 37,64 S 75,31 V 8 5,4 8 Sinkiang, Kitajska 10. 5. 23.23 56,41 J 25,74 Z 15 6,5 pod morskim dnom, območje Južne Georgije in Južnih Sandwichevih otokov 13. 5. 18.01 37,77 S 57,21 V 8 5,6 3 Bojnurd, Iran 25. 5. 9.55 3,04 J 32,89 V 10 4,4 1 Misasi, Tanzanija 29. 5. 14.35 1,29 J 120,43 V 12 6,6 Kasiguncu, Indonezija 2. 6. 22.24 54,03 S 170,92 V 5 6,8 pod morskim dnom, Aleutska kotanja 12. 6. 12.28 38,93 S 26,37 V 12 6,3 1 pod morskim dnom, južno od otoka Lezbos, Grčija 14. 6. 7.29 14,91 S 92,01 Z 93 6,9 5 Malacatan, Gvatemala 22. 6. 12.31 13,72 S 90,97 Z 38 6,8 pod morskim dnom, jugozahodno od mesta Puerto San Jose, Gvatemala 6. 7. 8.03 11,13 S 124,63 V 9 6,5 4 Masarayao, Filipini 11. 7. 7.00 49,48 J 164,02 V 10 6,6 pod morskim dnom, blizu Otočja Auckland 17. 7. 23.34 54,44 S 168,86 V 10 7,7 pod morskim dnom, območje Aleutskega jarka 18. 7. 2.05 16,42 J 73,64 Z 44 6,4 1 pod morskim dnom, blizu mesta Atico, Peru 84 T. Jesenko datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims hh.min lat (°) lon (°) km km Mw 20. 7. 22.31 36,93 S 27,41 V 7 6,6 2 pod morskim dnom, blizu grškega otoka Kos 2. 8. 7.15 33,21 J 70,62 Z 92 5,4 1 Santiago, Čile 8. 8. 13.19 33,19 S 103,86 V 9 6,5 25 Sečuan, Kitajska 11. 8. 21.45 16,30 J 73,47 Z 41 5,6 1 pod morskim dnom, blizu Atica, Peru 18. 8. 2.59 1,11 J 13,66 Z 35 6,6 pod morskim dnom, severno od otoka Ascension 21. 8. 18.57 40,78 S 13,94 V 3 4,2 2 pod morskim dnom, blizu otoka Ischia, Italija 22. 8. 22.26 10,95 S 124,70 V 17 5,0 2 Talisayan, Tajska 8. 9. 4.49 15,02 S 93,90 Z 47 8,2 98 pod morskim dnom, Tehuantepeški zaliv, Mehika 19. 9. 18.14 18,55 S 98,49 Z 48 7,1 370 Ayutla, Mehika 23. 9. 12.53 16,63 S 95,08 Z 10 6,1 6 Ixtepec, Mehika 8. 10. 22.34 52,39 S 176,77 V 119 6,5 pod morskim dnom, območje Aleutov 10. 10. 18.53 54,26 J 8,61 V 9 6,7 pod morskim dnom, blizu Bouvetovega otoka 24. 10. 10.47 7,22 J 123,07 V 554 6,7 pod morskim dnom, Floreško morje 31. 10. 0.42 21,70 J 169,15 V 24 6,7 pod morskim dnom, vzhodno od Nove Kaledonije 31. 10. 11.50 3,75 J 127,75 V 6 6,1 1 pod morskim dnom, blizu otoka Kota Ambon, Indonezija 1. 11. 2.23 21,65 J 168,86 V 22 6,6 pod morskim dnom, v bližini Nove Kaledonije 4. 11. 9.00 15,32 J 173,17 Z 10 6,8 pod morskim dnom, območje Tonge 7. 11. 21.26 4,24 J 143,49 V 111 6,5 Angoram, Papua Nova Gvineja 12. 11. 18.18 34,91 S 45,96 V 19 7,3 630 meja Iran - Irak 13. 11. 2.28 9,52 S 84,49 Z 19 6,5 3 pod morskim dnom, blizu kraja Parrita, Kostarika 18. 11. 16.07 2,47 S 128,15 V 8 5,8 1 pod morskim dnom, blizu otoka Halmahera, Indonezija 19. 11. 15.09 21,50 J 168,60 V 13 6,6 pod morskim dnom, v bližini Nove Kaledonije 19. 11. 22.43 21,33 J 168,67 V 10 7,0 pod morskim dnom, v bližini Nove Kaledonije 30.11. 6.32 1,08 J 23,43 Z 10 6,5 Srednjeatlantski hrbet 13. 12. 18.03 54,22 J 2,16 V 17 6,5 pod morskim dnom, blizu Bouvetovega otoka 15. 12. 16.47 7,49 J 108,17 V 90 6,5 4 Kampungbaru, Indonezija 20. 12. 19.57 35,65 S 50,96 V 10 4,9 2 Malard, Iran 26. 12. 21.24 35,72 S 51,26 V 10 4,0 1 Teheran, Iran Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 85 m Slika 2: Število potresov v posameznem letu (1990-2017) z navorno magnitudo med 7,0 in 7,9 (NEIC, 2018c) Figure 2: Annual number of earthquakes with a moment magnitude of between 7.0 and 7.9 for the period 1990-2017 (NEIC, 2018c). Septembra 2017 sta dva močna potresa stresla Mehiko (slika 3). Prvi se je zgodil 8. septembra ob 4.49 po UTC (7. 9. ob 23.49 po lokalnem času). Z navorno magnitudo 8,2 je bil to najmočnejši potres leta 2017 na svetu in hkrati najmočnejši potres z žariščem v Mehiki v zadnjih 230 letih (Najmočnejši znan potres na območju Mehike je potres leta 1787 z ocenjeno magnitudo 8,6.). Žarišče potresa je bilo pod morskim dnom v Tehuantepeškem zalivu, 90 kilometrov jugozahodno od mesta El Palmarcito. Potres je sprožil tudi cunami, z največjo višino valov 1,75 metra vzdolž obale zvezne države Chiapas. Največ škode je povzročil v dveh najrevnejših mehiških zveznih državah Chiapas in Oaxaca, kjer je življenje izgubilo 98 ljudi. Veliko preplaha je povzročil tudi v glavnem mestu Cuidad de México, oddaljenem približno 750 kilometrov od nadžarišča potresa (2017 Chiapas earthquake, 2019; NEIC, 2017a). Drugi potres se je zgodil 19. septembra ob 18.14 po UTC (ob 13.14 po lokalnem času) z navorno magnitudo 7,1. Žarišče potresa je bilo v bližini mesta Ayutla v zvezni državi Puebla, približno 100 kilometrov jugovzhodno od Cuidad de Mexica. Veliko škode je bilo v zveznih državah Puebla in Morelos ter na širšem območju mehiškega glavnega mesta, kjer se je zrušilo vsaj 40 zgradb (slika 4) in umrlo 370 ljudi. Potres se je zgodil ravno na 32. obletnico potresa leta 1985 z navorno magnitudo 8,0, ki je v glavnem mestu povzročil ogromno škode in zahteval več tisoč življenj (1985 Mexico City earthquake, 2019; 2017 Central Mexico earthquake, 2019; NEIC, 2017b). Potresa sta nastala na območju, kjer se plošča Kokos podriva pod Severnoameriško ploščo. Ker sta se zgodila v razmeroma kratkem časovnem intervalu, se je takoj zastavilo vprašanje, ali je prvi sprožil drugega. Po osnovnih kriterijih, s katerimi seizmologi povezujemo potrese med seboj, ne. Mehika je velika država, razprostira se čez skoraj 2 milijona km2 (po površini je na 15. mestu med vsemi državami), kar ustreza približno površini 97 Slovenij. Nadžarišči sta bili daleč narazen (650 km; kar je približno zračna razdalja npr. med Ljubljano in Cannom v Franciji, Ljubljano in Tarantom v italijanski Apuliji, Ljubljano in Nišem v Srbiji ali Ljubljano in Užgorodom v Ukrajini). Zato je verjetnost, da bi se lahko zaradi prerazporeditve napetosti pri prvem potresu povečala možnost sprožitve drugega, majhna. Takšno delovanje se predvideva v polmeru do štirikratnika dolžine preloma, ki se ob potresu aktivira. Pri potresu 8. septembra se je aktiviral 86 T. Jesenko Slika 3: Lokaciji dveh potresov v Mehiki septembra 2017 (© Google) Figure 3: Two earthquakes in Mexico in September 2017 (© Google). Slika 4: Poškodovana zgradba v Cuidad de México (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/2017_Central_Mexico_earthquake) Figure 4: Collapsed building in Mexico City. (Source: https://en.wikipedia.org/wiki/2017_Central_Mexico_earthquake) prelom dolžine približno 100 kilometrov. Druga možnost je, da sami potresni valovi, ko potujejo čez določeno območje, povečajo verjetnost nastanka potresa (dinamično proženje, angl. dynamic triggering), vendar se to zgodi kmalu po prvem potresu (nekaj ur do dni). V tem primeru pa je 12-dnevna vrzel predolga, da bi lahko z gotovostjo govorili o povezavi med potresoma (Witze, 2017). Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 87 Največ žrtev (630) je leta 2017 zahteval potres, ki se je zgodil 12. novembra ob 18.18 po UTC (ob 21.48 po lokalnem iranskem času) v Iranu, blizu meje z Irakom. Magnituda potresa je bila 7,3, njegovo nadžari-šče pa 20 kilometrov severovzhodno od kraja Ezgeleh na območju nariva Zagros. Gorovje Zagros je največje gorovje v Iranu in Iraku, skupaj dolgo 1500 kilometrov (slika 5), ki je nastalo v miocenu s trkom dveh celinskih plošč, Arabske in Evrazijske. Začne se v severozahodnem Iranu, sledi približno poteku njegove zahodne meje in se nadaljuje proti jugovzhodu ter konča pri Hormuški ožini. Njegov najvišji vrh je Dena s 4409 metri nadmorske višine. Gorovje se še vedno dviguje, saj je kolizija plošč še vedno aktivna. Arabska plošča se giblje proti severu glede na Evrazijsko ploščo s hitrostjo 26 mm/leto. Novembrski potres se je zgodil v severnem delu gorovja, ki poleg province Kermanshah, kjer je povzročil največ škode, obsega še province Zahodni Azerbajdžan, Kurdistan, Hamedan, Ilam, Lorestan, Kuzistan, Chaharmahal va Bakhtiari. Čeprav je bilo nadžarišče potresa blizu meje z Irakom, je največ škode povzročil v Iranu. Porušenih ali poškodovanih je bilo preko 27.000 zgradb, več kot 70.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Potres so čutili vse do Izraela, Turčije in Arabskega polotoka. V polmeru 250 kilometrov od nadžarišča so se v zadnjih sto letih zgodili štirje potresi z magnitudo, večjo od 6,0, zadnji med njimi januarja 1967 (magnituda 6,1). Nobeden med njimi ni povzročil večje škode, saj je to območje redko naseljeno. Junija 1990 pa se je 400 kilometrov proti severovzhodu od tokratnega nadžarišča zgodil potres z magnitudo 7,4, ki je zahteval 40.000 do 50.000 življenj in opustošil provinci Gilan in Zanjan (2017 Iran-Iraq earthquake, 2019; NEIC, 2017c; Zagros, 2017). 45 ■ 50* 55' 60' 65' 45* 50 ' 55' 60' 65' Slika 5: Topografska karta z gorovjem Zagros, na katero je dodana lokacija potresa 12. novembra 2017. (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zagros) Figure 5: Topographic map of the Zagros Mountains, to which the location of the earthquake on 12 November 2017 has been added. (Source: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zagros) 88 T. Jesenko Najmočnejši potres leta 2017 v Evropi se je zgodil 20. julija ob 22.31 po UTC (ob 1.31 po lokalnem času) z žariščem pod Egejskim morjem v bližini grškega otoka Kos in 10 kilometrov od Bodruma, Turčija. Magnitu-da potresa je bila 6,6, globina pa 7 kilometrov. Največ škode je povzročil na Kosu. Pod porušenim stropom nekega bara v centru Kosa sta dve osebi izgubili življenje, še pet je bilo huje ranjenih. Potres je sprožil tudi cunami, z največjo višino valov 1,9 metra, ki je povzročil nekaj škode vzdolž obale Kosa in na območju Bodruma (2017 Agean Sea Earthquake, 2019). Vzdolžni oziroma longitudinalni potresni valovi, ki potujejo skozi Zemljin plašč tik pod Mohorovičičevo diskon-tinuiteto, so od žarišča do Ljubljane potovali približno tri minute in 10 sekund. Na sliki 6 je prikazan 10-minutni trikomponentni zapis tega potresa na opazovalnici v Ljubljani (LJU), eni zmed 26 opazovalnic državne mreže potresnih opazovalnic (Vidrih in drugi, 2006), ki je od nadžarišča oddaljena približno 1476 kilometrov. WjfJ i1' Slika 6: Trikomponentni zapis potresa 20. julija 2017 magnitude 6,6 v Egejskem morju na opazovalnici v Ljubljani (LJU). Prikazan je 10-minutni zapis. Figure 6: Three-component seismogram of the earthquake on 20 July 2017 (MW = 6.6) in the Aegean Sea, as recorded at the station in Ljubljana (LJU). The figure shows a 10-minute record. Niz potresov na območju osrednjih Apeninov, ki se je začel s potresom 24. avgusta 2016 (Jesenko, 2017), se je nadaljeval tudi januarja 2017. Osemnajstega januarja so se zgodili / nastali štirje potresi z magnitudo večjo od 5,0, njihovo nadžarišče pa je bilo nekaj kilometrov zahodno od mesta Amatrice. Prvi potres ob 9.25 po UTC (10.25 po lokalnem času) je imel navorno magnitudo 5,3, drugi (ob 10.14 po UTC) 5,7, tretji (ob 10.25 po UTC) 5,6 in četrti (ob 13.33 po UTC) 5,2. Te štiri potrese so čutili tudi posamezniki v Sloveniji. V potresih je pet oseb izgubilo življenje, v preglednici 1 so navedeni pri najmočnejšem potresu izmed njih. Zraven je pripisanih tudi 29 žrtev snežnega plazu na gori Gran Sasso, ki je zvečer tega dne popolnoma zasul hotel v Rigopianu, čeprav je težko določiti pravi vzrok sprožitve plazu. Na tem območju je več dni snežilo, snežna odeja se je znatno odebelila in nevarnost proženja plazov je bila že tako zelo velika. Morda so potresi le dodatno poslabšali stabilnost snežne odeje, kar je v kombinaciji z nadaljnjim slabim vremenom pomenilo zelo črn scenarij (January 2017 central Italy Earthquakes, 2019; Vrhovec, 1989). Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 89 Še en potres v Italiji je zahteval človeška življenja. Enaindvajsetega avgusta se je ob 18.57 po UTC (20.57 po lokalnem času) zatreslo v bližini italijanskega otoka Iscia, potres je imel magnitudo 4,2. Na Iscii se je več zgradb in cerkev porušilo, pod ruševinami sta umrli dve osebi (2017 Iscia earthquake, 2019). Sklepne misli Leta 2017 je bilo 62 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozem-sko območje) ali pa zahtevali človeška življenja. Skupaj so zahtevali vsaj 1231 življenj. Več kot polovico teh je zahteval potres, ki je novembra prizadel Iran. Najmočnejši potres v Evropi (Mw = 6,6) je stresel Egejsko morje. Veliko preplaha je povzročil tudi v Sloveniji, saj se je zgodil med poletnimi počitnicami, ki jih je marsikateri Slovenec preživel na grških otokih ali turški obali. Literatura 1985 Mexico City earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 16. 5. 2019). https://en.wikipedia.org/ wiki/1985_Mexico_City_earthquake (uporabljeno 16. 5. 2019). 2017 Aegean Sea earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 11. 3. 2019). https://en.wikipedia.org/ wiki/2017_Aegean_Sea_earthquake (uporabljeno 16. 5. 2019). 2017 Central Mexico earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 25. 4. 2019). https://en.wikipedia.org/ wiki/2017_Central_Mexico_earthquake (uporabljeno 16. 5. 2019). 2017 Chiapas earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 4. 5. 2019). https://en.wikipedia.org/wiki/2017_ Chiapas_earthquake (uporabljeno 16. 5. 2019). 2017 Iran-Iraq earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 25. 4. 2019). https://en.wikipedia.org/ wiki/2017Jran%E2%80%93Iraq_earthquake (uporabljeno 16. 5. 2019). 2017 Iscia earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 13. 4. 2019). https://en.wikipedia.org/wiki/2017_ Ischia_earthquake (uporabljeno 16. 5. 2019). January 2017 Central Italy earthquakes. Wikipedia [online] (posodobljeno 13. 3. 2019). https:// en.wikipedia.org/wiki/January_2017_Central_Italy_earthquakes (uporabljeno 16. 5. 2019). Jesenko, T., 2017. Najmočnejši potresi po svetu leta 2016, Ujma 31, 72-77. Lapajne, J., 2013. Inženirsko-seizmološki terminološki slovar [Elektronski vir], Amebis d.o.o., Kamnik in Agencija RS za okolje, Ljubljana (Zbirka Termania). http://www.termania.net/slovarji/131/seizmolo-ski-slovar. List of earthquakes in 2017. Wikipedia [online] (posodobljeno 16. 5. 2019). https://en.wikipedia.org/wiki/ List_of_earthquakes_in_2017 (uporabljeno 16. 5. 2019). NEIC, 2017a. M8.2 - 101 km SSW of Tres Picos, Mexico. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/ us2000ahv0#executive (uporabljeno 16. 5. 2019). NEIC, 2017b. M7.1 - 1km E of Ayutla, Mexico. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/ us2000ar20#executive (uporabljeno 16. 5. 2019). NEIC, 2017c. M7.3 - 29km S of Halabjah, Iraq. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/ us2000bmcg#executive (uporabljeno 16. 5. 2019). 90 T. Jesenko NEIC, 2018a. 2016 Significant Earthquakes - 2017. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/browse/significant. php?year=2017 (uporabljeno 16. 5. 2019). NEIC, 2018b. Search Earthquake Catalogue. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/search/ (uporabljeno 16. 5. 2019). NEIC, 2018c. Earthquake Statistics. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/browse/stats.php (uporabljeno 16. 5. 2019). Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287. Vrhovec, T., 1989. O proženju snežnih plazov. Ujma 3, 76-78. Witze, A., 2017. Pair of deadly Mexico quakes puzzles scientists. Nature. doi:10.1038/nature.2017.22650. ISSN 1476-4687. http://www.nature.com/news/pair-of-deadly-mexico-quakes-puzzles-scienti-sts-1.22650 Zagros. Wikipedia [online] (posodobljeno 16. 1. 2017). https://sl.wikipedia.org/wiki/Zagros (uporabljeno 16. 5. 2019). ■fj" Kazalo Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 91 Martina Čarman, Ina Cede, Romea Krapež Seizmološka knjižnica Agencije Republike Slovenije za okolje The Seismological Library of the Slovenian Environment Agency Povzetek Seizmološka knjižnica Agencije Republike Slovenije za okolje je edina seizmološka specialna knjižnica v Sloveniji in je nastajala vrsto let. Zametki knjižnice segajo v 19. stoletje, ko je Albin Belar, prvi slovenski seizmolog, začel zbirati gradivo s področja seizmologi-je, urejal strokovno revijo Die Erdbebenwarte in v njej tudi objavljal. Knjige in revije so se kasneje zbirale pod okriljem Seizmološkega zavoda SRS, po osamosvojitvi Slovenije Seizmološkega zavoda RS ter od leta 1994 pod Upravo RS za geofiziko. Kasneje, leta 2001, je knjižnična zbirka postala last ARSO. V tem času je nastala bogata zbirka knjig, revij in poročil s seizmološkega področja, ki danes predstavlja edinstveno, specialno ter hkrati študijsko-raziskovalno seizmološko knjižnico na slovenskih tleh. Abstract Seismological library at ARSO (Slovenian Environment Agency) is the only specialised seismological library in Slovenia. The origins of the library date back to the 19th century, when Albin Belar, the first Slovenian seismologist, started to collect books and studies on seismology. He was the editor of the seismological journal Die Erdbebenwarte and among the authors. Books and magazines were later collected under the patronage of Office of Seismology of SRS, after the independence of Slovenia under the patronage of Office of Seismology of RS and after 1994 under the patronage of Office of Geophysics of RS. In 2001, the seismological library became the property of a newly established agency, ARSO. Rich collection of books, journals and reports on seismology and adjacent fields is open to researchers and students. Zgodovina seizmološke knjižnice V Sloveniji se edina knjižnica specializirana za seizmologijo nahaja na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), na Vojkovi 1b v Ljubljani. Ponaša se z bogato zbirko knjig, revij in poročil s seizmološkega področja. Začetki seizmološke knjižnice segajo v 19. stoletje, ko je v stavbi takratne Višje cesarsko-kraljeve realke na Vegovi ulici v Ljubljani, danes Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana, na naslovu Vegova ulica 4 v Ljubljani, začela delovati prva potresna opazovalnica na ozemlju Avstro-Ogrske monarhije. Vodja opazovalnice je bil Albin Belar, ki je tako postal prvi slovenski seizmolog. Bil je izredno aktiven in svetovno znan, med ostalim je v letih 1901-1910 urejal in izdajal strokovno revijo Die Erdbebenwarte, v kateri so objavljali najvidnejši seizmologi tistega časa. Belar je v tem obdobju zbiral strokovno gradivo; žal se je zbirka po njegovi smrti razkropila, nekatere njegove knjige smo pozneje kupovali tudi po antikvariatih. Pravi zagon je seizmologija in s tem seizmološka knjižnica, doživela v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko je v službo na Astronomsko-geofizikalni observatorij v Ljubljani na Golovcu prišel Vladimir Ribarič. Kot velik bibliofil je skozi leta zbral obsežno zbirko strokovne literature o potresih, kot tudi o ostalih geoznanostih. 92 Del knjig in revij je pridobljen tudi z izmenjavo tiskanih publikacij, kot je bilo takrat v navadi. Knjižnica se je nahajala v prostorih Observatorija, ki si jih je delila z astronomsko knjižnico. V 90-tih sta se knjižnici fizično ločili. Nekaj gradiva, predvsem o inženirski seizmologiji, se je nahajalo tudi v pisarnah Seizmološkega zavoda SR/R Slovenije oz. kasneje Uprave RS za geofiziko na Kersnikovi ulici 3 v Ljubljani. Leta 2001, je bila pri selitvi takratne Uprave RS za geofiziko (URSG) v stavbo Astre, na Dunajsko cesto 47 v Ljubljani, preseljena tudi knjižnica. Še istega leta, kmalu po selitvi, je sledila ustanovitev Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) s sedežem na Vojkovi 1b. URSG je postala sestavni del ARSO in bila preimenovana v Urad za seizmologijo in geologijo, toda seizmološka knjižnica je, tako kot urad, ostala na Dunajski. Do selitve v stavbo na Vojkovi 1b je prišlo novembra 2015 (slika 1). Pred selitvijo smo se soočili z dejstvom, da zaradi prostorske stiske ne moremo preseliti celotnega korpusa knjižnice. Zato smo se lotili pregledovanja gradiva. Pod vodstvom Ine Cecič je bilo vse gradivo pregledano. Gradivu, ki smo ga obdržali, smo določili ključne besede. Odpisani so bili predvsem odvečni izvodi knjig in revij, zastarela literatura brez strokovne vrednosti, gradivo drugih strok, ki ni povezano s seizmologijo (včasih je pri kupovanju strokovne literature bilo mogoče kupiti le pakete, ki so poleg želenih knjig vsebovali še druge), kot tudi knjige, ki so dostopne tudi v splošnih knjižnicah. Ocenjujemo, da smo pri tem obseg knjižničnega gradiva zmanjšali za 40-50 %. Knjižnica ima računalniški katalog, medtem ko je bil listkovni izgubljen pri zadnji selitvi. Od leta 2005 sodelujemo v slovenskem vzajemnem knjižničnem katalogu COBISS, v katerega sproti vnašamo podatke o novih pridobitvah, postopno pa tudi starejše knjižno gradivo. Seizmološka knjižnica ima siglo 50034 in šifro URSG. V lokalno bazo knjižnice se lahko vstopa prek spletnega portala COBISS (http://www.cobiss.si). Slika 1: Prostori seizmološke knjižnice ARSO na Vojkovi 1b v Ljubljani Figure 1: Facility of Seismological Library of the Slovenian Environment Agency at Vojkova 1b in Ljubljana Gradivo knjižnice Celotna zbirka monografij, poročil in periodičnih publikacij s področja seizmologije obsega približno 2200 enot, od tega 1750 knjig, 450 poročil in elaboratov in trenutno naročene 4 domače ter 4 tuje revije v papirni obliki. Leta 2009 je v knjižnico prihajalo 38 revij. Del gradiva knjižnice, predvsem podatkovni viri o potresih v Sloveniji, je shranjen v Makroseizmičnem arhivu na isti lokaciji. Spodaj so našteta nekatera dela, ki jih lahko najdemo na knjižnih policah. Med starejšim gradivom knjižnica hrani precej dragocenih redkosti, ki imajo veliko zgodovinsko vrednost, med novejšimi pa omenjamo poročila in knjige slovenskih seizmologov ter mednarodne kakovostne seizmološke revije z dolgoletno tradicijo. Seizmološka knjižnica Agencije Republike Slovenije za okolje 93 i. Jahrgang k>qi Jo j. piE ERPB[;BtWA!{rT:. A. Belar, Die Erdbebenwarte : Monatsschrift, Laibach, 1901-1910. Albin Belar, prvi slovenski seizmolog, je bil ustanovitelj in izdajatelj seizmološkega mesečnika Die Erdbebenwarte (Potresna opazovalnica). Revija je začela izhajati leta 1901, bila je pisana v nemškem in angleškem jeziku, in je bila takrat ena prvih seizmoloških revij v svetu. V njo so pisali vodilni svetovni seizmologi Belarjevega časa. Namen mesečnika je bil širiti znanje o potresih in poročati o vseh novejših izsledkih. Revija je imela prilogo Neueste Erdbeben-Nachrichten, v kateri je Belar objavljal poročila o potresih zapisanih na ljubljanski potresni opazovalnici. Žal je zaradi urednikovih težkih gmotnih razmer revija leta 1910 prenehala izhajati. (Vidrih in Mihelič, 2010). V. Ribarič, 1964. Zemlja se je stresla. Cankarjeva založba, Ljubljana. Knjiga je izšla leta 1964 v spomin na potres v Skopju, ki se je zgodil 26. julija 1963, zahteval več kot tisoč žrtev in povzročil velikansko gmotno škodo. Je prva knjiga o seizmologiji napisana v slovenskem jeziku. Z njo je Vladimir (Vlado) Ribarič na poljuden način skušal seznaniti širok krog slovenskih bralcev s potresi in silami, ki se pojavljajo v Zemljini notranjosti ter pojasniti potresne pojave in vse tisto, kar se dogaja v zvezi z njimi. V. Ribarič, 1982. Seizmičnost Slovenije, Katalog potresov (792-1981). Seizmološki zavod SR Slovenije, Ljubljana. Prva izmed treh knjig dela Seizmičnost Slovenije vsebuje katalog potresov od leta 791 do 1981. V njem so podatki o makro-seizmičnih in instrumentalnih parametrih potresov z izvorom na ozemlju Slovenije. Katalog vsebuje nad 2600 potresov, ki so enotno obdelani. Namenjeni so vzpostavitvi banke seizmoloških podatkov za Slovenijo, katere delo je olajšalo nadaljnje proučevanje seizmičnosti, seizmotektonike, potresnega zoniranja in določitev elementov naravne potresne nevarnosti. 94 M. Čarman, I. Cecic, R. Krapež MESTNI SEKRETARIAT ZA UUOSSCO O&RAMpO MESTNI STAB ZA CIVILNO ZASClTO POTRESNA OGROŽENOST MESTA LJUBLJANE V. Ribarič, 1984. Potresi. Cankarjeva založba, Ljubljana. Knjiga Potresi je luč sveta ugledala leta 1984. Ribarič je v njej opisal dosežke seizmologije dvajsetletnega obdobja, 1964-1984, to je obdobja po izdaji prve knjige o seizmologiji Zemlja se je stresla. Predstavil je vrsto novih spoznanj o Zemlji kot o izvoru gigantskih potresnih sil, o raznolikosti teh naravnih pojavov, o možnostih in prvih uspehih napovedovanja potresov, predvsem pa o potresno odporni gradnji. Posebno pozornost je posvetil temu, kako zgraditi svoj dom, da bo ta varen pred potresnimi nihanji. Opravil je tudi temeljitejši pregled mer in navodil ter podal navodila kako se moramo obnašati pred potresom, med njim in po njem, da bi čim uspešneje ublažili posledice teh najhujših naravnih nesreč. Knjigo bogatijo risbe in zemljevidi, ki obenem pojasnijo nekatere zahtevnejše tekstovne prikaze. Potresna ogroženost mesta Ljubljane, 1991. ZRMK (I. del) in Seizmološki zavod RS (II.del). Gradbeni inštitut ZRMK in Seizmološki zavod RS sta elaborat o potresni ogroženosti Ljubljane izdala v dveh delih. V prvem delu je opisana metodologija za ocenjevanje potresne ranljivosti večjih skupin starejših zgradb, zgrajenih pred sprejetjem prvih jugoslovanskih predpisov o potresno odporni gradnji po skopskem potresu leta 1964. Uporabljena metodologija je upoštevala tako tehnično dokumentacijo zgradb kot eksperimentalno utemeljene podatke o potresni odpornosti. Najprej je bila preverjena na 17 tipičnih zgradbah, kasneje pa uporabljena na petih pregledanih zazidalnih območjih. V drugem delu je bilo na osnovi tedaj dostopnih geoloških in seizmoloških podatkov izdelana potresna ogroženost mesta, v nadaljevanju pa analizirana potresna ogroženost na petih prej omenjenih predelih mesta. V nalogi so bili predstavljeni tudi predvideni učinki potresa v nočnem času za pripravo in hiter odziv Mestnega štaba za civilno zaščito na potres. V. Ribarič, 1994. Potresi v Sloveniji: ob stoti obletnici ljubljanskega potresa. Slovenska matica, Ljubljana. Slovenija je dežela, kjer so potresi večkrat povzročili hude posledice. Avtor se v knjigi na poljuden način sprehodi skozi potresno zgodovino Slovenije. Močnejše znane potrese postavi v zgodovinsko obdobje, dogajanje in posledice potresa pa oriše s pomočjo najdenih dokumentov in virov o potresu. Vzporedno s potresno zgodovino Slovenije opiše tudi nova dognanja in razvoj seizmologije tega časa v svetu, s posebno pozornostjo dokumentira tudi slovensko seizmologijo od postavitve prve potresne opazovalnice 18. septembra 1897 v prostorih tedanje Višje cesarsko-kraljeve realke na Vegovi ulici v Ljubljani, pa vse do delovanja Seizmološkega zavoda, katerega direktor je bil avtor do upokojitve leta 1994. Seizmološka knjižnica Agencije Republike Slovenije za okolje 95 R., Vidrih, (ur.), 2006. Mreža potresnih opazovalnic - Seismic Network of Slovenia, ARSO, Urad za seiz-mologijo in geologijo, Ljubljana. Ob odprtju državne mreže potresnih opazovalnic smo na Uradu za seizmologijo in geologijo, Agencije Republike Slovenije za okolje, izdali knjigo Državna mreža potresnih opazovalnic - Seismic Network of Slovenia. Knjiga je napisana v slovenščini in angleščini in obsega 288 strani velikega formata. V uvodnem delu seznanja strokovno javnost z razlogi, zakaj je tovrstna mreža potresnih opazovalnic potrebna, z zgodovino potresnih opazovanj doma in po svetu, načinom izbora lokacij za novo mrežo, gradbenimi in električnimi deli, opremo in prenosom podatkov, opisom središča za obdelavo podatkov itd. V drugem delu knjige so opisi posameznih opazovalnic, od lege, dostopa, opreme, povezav do geološke zgradbe širše okolice vsake opazovalnice in geološkega profila v okolici vsake opazovalnice. (Vidrih, 2007) R., Vidrih, 2008. Potresna dejavnost zgornjega Posočja - Seismic activity of the Upper Posočje Area, MOP, ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo. Dr. Renato Vidrih je ob 10-letnici potresa v zgornjem Posočju izdal knjigo z naslovom »Potresna dejavnost zgornjega Posočja« opisuje dogajanja v potresni preteklosti tega območja; geološke in seizmološke značilnosti, potresno nevarnost in ogroženost ter analizo dogodkov leta 1998 in 2004.. Monografija je dvojezična, zajema 509 strani in poleg bogatega besedila vsebuje številne posnetke poškodb narave in objektov in številne druge ilustracije. (Ribičič, 2008) R. Vidrih in J. Mihelič, 2010. Albin Belar : pozabljen slovenski naravoslovec/Albin Belar - Forgotten Slovenian Natural Scientist, Založba Didakta, Radovljica. Knjiga o dr. Albinu Belarju, pionirju slovenske seizmologije in varstva narave, avtorjev Renata Vidriha in Jožeta Miheliča, razkriva življenje in delo pomembnega naravoslovca, ki je bil dolga leta po krivici zapostavljen. V knjigi so objavljeni številni dokumenti iz Belarjevega časa, ki so z objavo za vedno iztrgani izgubi, ki jim je grozila. Avtorja sta gradivo zbirala več kot deset let. Številne osebne dokumente ter njegovo zasebno in strokovno korespondenco so jima posredovali Belarjevi sorodniki v ZDA in Sloveniji. V knjigi sta zgodovinsko in naravoslovno poglobljeno obdelani njegovo življenje in pionirsko delo na področju seizmologije in varstva narave. Knjiga je napisana v slovenskem in angleškem jeziku. (Gosar, 2010) ¿1 Renato Vionh Jože Mihelič ALBIN BELAR POZABLJEN SLOVENSKI NARAVOSLOVEC MJt "^dídakta 96 M. Čarman, I. Cecic, R. Krapež D., Nečak, I., Cede, Bilo je res grozljivo, bobnelo in grmelo je pod nami, Brežiški potres 1917, Brežiške študije 5,2018. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Brežice, 2018. V monografiji se prepletajo trije vidiki brežiškega potresa. Eden je zgodovinski vidik, ki se nanaša na v potresu močno prizadeta naselja, od mesta Brežice z gradom do bližnjih krajev, ki so del današnje brežiške občine (npr. vasi Čatež ob Savi in Krška vas) in širšega področja. Drugi vidik je seizmološki, saj prinaša ponovno določitev moči tedanjega potresa in njegovega nadža-rišča. Tretji vidik pa je prevod popisa škode, ki ga je po »velikem potresu« pripravila komisija za ocenitev potresne škode. In ta je pričevalec življenja naših prednikov, saj se za zabeleženo škodo skrivajo zgodbe posameznikov. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. http://www.arso.gov.si/potresi/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/ Seizmološki zavod RS je v letih 1966 - 1973 letna poročila o potresih v Jugoslaviji in po svetu objavljal v Astronomskih efemeridah. Leta 1974 pa vse do 1986 so astronomske efemeride in letno poročilo o potresih izhajali kot priloga revije Proteus, leta 1987 priloga postane revija Naše nebo in Zemlja. Zaradi težav pri usklajevanju časovnega obdobja zajetega v letni publikaciji - astronomi so namreč objavljali lege nebesnih teles in nebesne dogodke za prihajajoče leto, medtem ko so seizmologi poročali o preteklih potresih - sta stroki prišli do dogovora, da astronomi svojo pot nadaljujejo z revijo Naše nebo (1993 - danes), medtem ko Seizmološki zavod RS zaorje samostojno pot z letopisom Potresi v letu (1991 - danes). Namen publikacije je bil povzeti letno potresno dejavnost na Slovenskem in po svetu, obenem pa vse, ki so po potresu na prošnjo Seizmološkega zavoda posredovali podatke o učinkih potresa, seznaniti z izsledki raziskav. Z leti sta se tako obseg kot vsebina publikacije širila. Danes opisu potresnih opazovalnic v tekočem letu sledi pregled potresov, ki so nastali na slovenskih tleh. Pod redni repertoar letopisa se uvrščajo tudi prispevki o delovanju državne mreže potresnih opazovalnic, poročilo o učinkovitosti pridobivanja podatkov iz državne mreže potresnih opazovalnic, seznam žariščnih mehanizmov močnejših potresov v Sloveniji, podrobnejši opis nekaterih močnejših potresov v tekočem letu in prispevek o najmočnejših potresih v svetu. Poleg naštetih prispevkov so v publikaciji opisane tudi razne raziskave, posodobitve in razvoj seizmologije na Slovenskem ter predstavljena mednarodna srečanja, katerih smo se slovenski seizmologi udeležili. Do leta 2009 je publikacija izhajala v tiskani obliki, kasneje pa zaradi varčevanja le še v elektronski obliki. Vsi izvodi publikacije so dosegljivi na spletnem portalu ARSO Potresi na naslovu http://www.arso.gov.si/ potresi/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/ Seizmološka knjižnica Agencije Republike Slovenije za okolje 97 Erdbebenwarte an dark, k. Staals-Gberrealschule InLaibacH (ppduM von der Knln. Spirfcu« IÍ37). BOLLETTINO SOCIETA SISMOLOGICA ITALIANA Grande terremoto del 14 aprile. Questo grande terremoto, che ha avuto il suo centro nei pressi di Lubiana (Austria), si ¿ propagato in Italia: seguono dapprima le rtlaiioni piü complete che danno i migliori tempi, dedotti quasi exclusivamente da apparecchi sismici registratori, quindi le notizie salla forma,, durata, direzione che ha avuia la scossa per molte altre localita sitúate esclusivamente in Italia: esse sono per maggiore conmdith disposte in ordine alfabético: .fu per quest' ultime omesso 1' istante del principio del movimento sísmico perchi dato con troppa grossolana applicazione. Bollettino della Societa sismológica italiana. Societa sismologica italiana, Roma, 18951948 Letopis Italijanskega seizmološkega društva je začel izhajati leta 1895, v letu velikega ljubljanskega potresa. Tako lahko v njem najdemo poročilo o potresu 14. aprila 1895, zabeleženem na potresnih opazovalnicah, ki so v tem času delovale na italijanskih tleh. Prvo leto izdaje je bilo v društvu 34 italijanskih seizmologov, kmalu zatem pa so se društvu pridružili tudi tuji strokovnjaki, med njimi Albin Belar. V prvem delu letopisa najdemo prispevke članov društva, v drugem pa poročilo o zabeleženih potresih na tedanjih potresnih opazovalnicah skupaj z makroseizmičnimi podatki. Revija je izhajala od leta 1895 do 1948. (1897), V. (1899), VI (1900-1901), VIII. V naši knjižnici hranimo naslednje izdaje: I. (1895), II. (1896) (1902-1903), IX. (1903-1904), X. (1904-1905), XI. (1906), XII. (1907), XVI (1912), XVII. (1913), XVIII. (1914). Vsi ti letniki so označeni z žigom in inventarno številko prve Avstro-Ogrske potresne opazovalnice ki je delovala v Ljubljani, in je zanjo skrbel Albin Belar, začetnik seizmologije pri nas. Annali di geofísica. INGV, Istituto Nazionale di Geofísica e Vul-canologia - ISSN: 2037-416X https://www.annalsofgeophysics.eu/index.php/ annals Angleško Annals of Geophysics ali slovensko Geofizikalni letopis je mednarodna revija, ki je strokovno pregledana, brezplačna in spletno dostopna. Publikacija razširja prispevke o izvirnih raziskavah seizmologije, geodezije, vulkanologije, fizike in kemije zemlje, oceanografije in klimatologije, geomagnetizma in paleomagnetizma, geodi-namike in tektonofizike, fizike in kemije atmosfere. Izhaja že od leta 1948 in sicer nekaj številk letno. V naši knjižnici hranimo letnike obdobij 1952-1972 ter 1993-2009. Seizmološka knjižnica Agencije Republike Slovenije za okolje 99 Bulletin of the Seismological Society of America (BSSA). Seismological Society of America, Berkeley, California, 1911 -https://www.seismosoc.org/publications/bssa/ V svetovnem merilu je BSSA ena vodilnih revij s področja seizmologije. V njej so objavljene napredne raziskave seizmologije in sorodnih disciplin. Izhaja od leta 1911 dalje. V knjižnici hranimo celotno zbirko te revije. Journal of Geophysical Research (JGR). American Geophysical Union. https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/journal/21562202 Ameriško združenje American Geophysical Union je začelo z izdajo tega mesečnika že leta 1896, le da je takrat izhajal pod imenom Terrestrial Magnetism and Atmospheric Electricity (1896-1948). Leta 1949 je spremenil svoje ime v Journal of Geophysical Research. V reviji so objavljene izvirne znanstvene raziskave o fizikalnih, kemijskih in bioloških procesih, ki prispevajo k razumevanju Zemlje, Sonca in sončnega sistema ter vseh njihovih okolij in komponent. Z leti se je število raziskav na posameznih področijh tako povečalo, da mesečnik ni zmogel zaobjeti vseh raziskav, zato so JGR postopoma od leta 1980 dalje organizirali v sedem disciplinskih sekcij, in sicer A: Space Physics (1980), B: Solid Earth (1980), C: Oceans (1980), D: Atmospheres (1984), E: Planets (1991), F: Earth Surface (2003), G: Biogeosciences (2005). Seizmologijo pokriva JGR: Solid Earth, ki objavlja izvirne raziskovalne članke s širokega področja geofizike trdne zemlje, petrologije, geokemije, mineralogije, tektonofizike, potresne nevarnosti in vulkanologije. V knjižnici so shranjeni letniki obdobja 1954-2010. Tectonophysics Elsevier, Amsterdam; London; New York, 1964 - . https://www.sciencedirect.com/journal/tectonophysics/issues Revija se osredotoča na izvirne in pregledne raziskave s področja kinematike, strukture, sestave in dinamike trdne zemlje na vseh ravneh. Izdaja jo založba Elsevier. Izhaja od leta 1964. V knjižnici hranimo letnike obdobja 1967-2012. Zaključek Knjižnica hrani knjige, revije, elaborate in poročila, ki smo jih objavili slovenski seizmologi in so narodni zaklad seizmologije na Slovenskem. Na knjižnih policah lahko najdemo tudi zbirke mednarodnih, v seizmo- 100 M. Čarman, I. Cecic, R. Krapež logiji cenjenih znanstvenih revij in knjige priznanih avtorjev, v katerih so zbrana dognanja na področju seiz-mologije. Četudi je gradivo staro, so odkritja brezčasna in temeljna za nadaljnje raziskave. Knjižno gradivo služi raziskovalnim in študijskim namenom, tako seizmologom na ARSO, kar je nujno, saj se v Sloveniji s to znanostjo ne moremo srečevati na drugačen način kot preko literature, kot tudi študentom in raziskovalcem v Sloveniji in drugje. ARSO se lahko upravičeno pohvali, da hrani tako edinstveno in obsežno specialno in hkrati študijsko-razi-skovalno seizmološko knjižnico na slovenskih tleh. Literatura A., Gosar, 2011. Albin Belar - Pozabljeni slovenski naravoslovec / Albin Belar - Forgotten Slovenian Natural Scientist. Ujma, letnik 2011, št. 35, 331-332, Ljubljana. M., Ribičič, 2008. Knjiga Potresna dejavnost zgornjega Posočja / The book Seismic Activity of the Upper Posočje Area. Ujma, letnik 2008, št. 22, 344-345, Ljubljana. R., Vidrih, 2007. Knjiga Državna mreža potresnih opazovalnic / Publication »Seismic Network of Slovenia«. Ujma, letnik 2007, št. 21, 347-348, Ljubljana. R. Vidrih in J. Mihelič, 2010. Albin Belar : pozabljen slovenski naravoslovec, Založba Didakta, Radovljica. ^ Kazalo Seizmološka knjižnica Agencije Republike Slovenije za okolje 101