Delo učiteljstva za jugoslovensko Matico. izka/. zoirku pUliuv 1925 mladine v svobudiii uumovuii svojnu iicoilitbtniui (jratoin in scstricaui. V liiistopnem uDjuvljamo 1. vzkaz zbirke pirliuv JugusiuvciisKt; Matice za biovenijo. la izkaz je bil zakijučui Une o. uiaja t. 1. iJozneje došii daruvi se botlo objaviii v 11. izkazu. Vsa ona p. n. solsKa voUsLva, ki tlo danes šc niso skltnila in uuposlala svoiUi zbaik. Jugoslovenska matica prosi. da to čim prej store. Končni uspeii te akcije Oo gutovo še v bijajnejšd luci poltazal domouubiiu delo slovensKc_.a učiteljstva in ratiodarno ioku slovensKe inladine. 1. ijalski okraj iiruzice: brež.ice — ueš. osn. šola: Uin 6l.oU, Lkibova 3u6.2o, Uloboku it-o./o. Kapcie 9U, bromlje -.8.25, Stara vas Oo, Vicieni iu_!, Zdoie 91. 2. Solski okraj Oelje: Celje m. deš. osnovua sola 3bti._5, m. dekliška osnovna šola 447, dekl. mešč. šoia 42.V5, Celje okolica deška okoliška šola 111.20, Dramlje 129.25, Frankolovo 6U, (jotovlie 120, bv. Jurij ob i. ž. deš. osn. šola 72.50. dekl. osn. šola 100, Liubeena 229.75. Sv. Lovrenc pod Prežinom 90. Sv. Pavel cri Prcboidu 1«7, Petrovče 173. Tehane 103, Vojnik 200, Zalec osn. šola 127.50. 3. Solski okrai Crnomelj: lioianci 20, Uobliče 30. Uragatuš 95. Metlika 250. Petrova vas 52, Preloka 30. Kožnj dol 70. Stara lipa 2S,Vinica 58.75, Vrčice 20. 4. Solski okraj Uornji grad: Bočna 51.75. Gorica 156.75. Ljubno 76.25. Mozirje 96.50, Nova Štifta 30, Smiliel nad Mozirjem 50.75. 5. Šolski okraj Oornja Radgona: Apače lilO. Sv. Duh na Stari gori 148. Kapela 00. bladka gora 49.10, Sčavnica 100. 6. Šolski' okraj Kamnik: BlagovJca 87.50. Dolsko 60. Kamnik deška osn. šola 191.50, dekl. osn. šola 175.25. Komenda 504, Mengeš 131.75. Moravče 274.25, Nevlje 52.25. Ribče 30, Stranje 55.75. Šmartno pri Kamniku 67.50. Trzin 82.50, Zg. Tuhinj 103.75, Tunjice 46. Sv. Vid pri Jirdu 65.75. Vodice 61.50. Vrhpolje 57.25, Zalog 43, Repnje 80. 7. Šolski okraj Kočevje: Dobrepolje 105, Dolenja vas 90.75, Gora 16, Kočevie slov. osn. šola 412.50, dekl. »Marijin dom« 231.45. Kočevska Reka 20. Zg. Mozelj 17.25. Polom 10, Kibnica deš. o. šola 128.50, dekl. osn. šola 176.75, meš. mešč. šola 154.25, Sodražica 101.75, Stara cerkev 15, Svetli potok 5, Štalcarji 43, Vel. Lašče 222.25, Vel. Poliane 200. 8. Šolski okraj Konj.ce: Cadram 143 10 Konjice deš. osn. šola 66. dekl. osn. šola 147, Sv. Kunigunda 25, Loče 136.05. Špitalič 72.50, Tepanje 90, Žiče 42. 9. Šolski okraj Kozje: Buče 145, Dobje 40, Prevorje 100. 10. Šolski okraj Kranj: Besnica 64.75. Bukovščica 30. Cerklje 150, Dražgoše 38, Duplje 47. Jezersko 33.95, Kokra 30, Kovor 50. Krani dekl. osn. šola 390.50, Križe 113. Malenski vrh 80, Mavčiče 72.25, Naklo 96.25, Olševek 301.50, Podblica 58. Podbrezie 57. Primskovo 110, Reteče 34. Selca 102, Smlednik 140, Škofia Loka vnanja šola pri Uršulinkah 140, Trata 395,50, Trebija 102^25, Tržič meš. osn. šola 352.75, meš. mešč. šola 111.25, Št. Urška gora 40, Velesovo 102, Voklo 100, Zalilog 76, Žabnica 88, Železniki 94, Lučine 62. 11. Šolski okraj Krško: Boštanj 70, Bučka 60, Bušeča vas 63.50. Cerklje 183.25, Črneča vas 40, Dobovec 25, Št. Janž 150, Sv. Jurij pod Kumom 36.50, Kostanjevica 125.75. Krško m. osn. šola 91.50, deš. m. šola 50, Leskovec 155.25, Vel. Podlog 117.50, Radeče in Podkraj 165, Raka 52, Št. Rupert 432, Škociian pri Mokronogu 340.25, Šmarjeta 85. Tržišče 135.75. Vel. Dolina 142. 12. Šolski okraj Laško: Hrastnik dekl. osn. šola 120, Sv. Katarina 107.75. Laško 57.65, Sv. Lenart nad Laškim 30, Sv. Marjeta pri Rim- sitiu toplicah 70, Trbovlje dcš. osii. šola lOS.2o, Ut-kl. osn. šola o/. 13. bolski okraj bv. Lenart v blov. soricaii: sv. Anton v alov. gor. 158.75, bv. beueuikl IZD. i>v. Junj 44, av. Lenart v blov. gor. c»_:4, Murija _ue_na oy.oo, bv. irojica v blov. sor. 41.30. 14. Solski okraj Litija: Dole pri Litiji ciu, Jeviiica _ia. Kicsnice 55, bv. Kriz pri Litiji lui. i>v. Lai-U-crt vu.ao, 1 .czgauje 30, 6avu t.u, bticua io-.iJo, brnaruiu pri i-U.ji yo.50, lopiicu pn Zagoiju iy/./;., vace 9_, Vet. Uaber 100, i.v. vid pri stiuu 160. Višnja gora ilO3./5. 15. bolskiokraj Ljubljana: Ljubljana 1. uiest. Uešk. osn. solu 1.8. li. niest. deš. osn. šola 1-U.oo, 111. m. deš. osn. soia 2o9.25, 1\. inusi. Uuš. osii. sola i98.lo, V. mest. deš. osn. šola so./s, i. niest. ueKl. osn. šola 4/2.4U, 1. deš. mešc. soia 2li, 1. dcki. ln. šola 32o, II. deki. m. Sola 101, vnaiija osiiov. soia pri Uršuliiikali 200. iNotranja iiiešc. šula pri Uršulinkali 2o2.25, Vnanja mešc. šola pr_ Uršulinkah iyo, dekl. osn. šola Ucliteiilurn 2dO, Mestni lieej osn. šoia 209.75. lb. Solski okraj Ljubijana - okoiica: lievke 61./o. JJIatna Jjrezovica 25, lioroviiica 3d8. JJrezje pri Uobrovi 20, iJrezovica 150, Uobrova pri Ljubljani 20/, Urosupije 01.60, Ježica l_;/.5O. ov. Jurij pri Urosuplju 95, L.igojna 13.50, Moste pri Ljubljaui 490, bv. Peter pri Ljubljaru /0. Podlipa 82, Kakitna 48, Sostro 12^.50, btudenec-Ig 102.50, Zg. Siška 99. Skodjan pri Turjaku 70. vrhaika 3>24.50. Zalog 130, Zažar 30, bv. Jošt pri Vrliniki 74. 17. Solski okraj Liutomer: Cven 72.50, bv. Križ pri Ljutomeru 70, Ljutomer deš. osu. šola loš, Mala Nedelja 93.90, btara cesta 00, Veržej 91. 18. Šolski okraj Logatec: babino polju 84. Cerknica 88.65, Urahovo 170. Uol. Logatec 52. Uor. Logatec 114, Planina 114.75, Rovte 100, Sv. Trojica 50. Unec 00. 19. Šolski okraj Marenberg: Brezno ob Dravi 26.50. Vuzenica 60.50. 20. Šolski okraj Maribor-mestu: III. dešk. osn. šola 100.75, II. dekl. osn. šola 105, iV. dekl. osn. šola 02. 1. mešč. dekl. šola 100.60, il.mešč. dekl. šola 244. 21. Solski okraj Maribor-okolica: tram 140, Jarenina 161. bv. Lovrenc nad Mariborom 70 in 42 jajc, Smarjeta ob Pesiiici 170, bv. Martin pri Vurberku 82.75, Pobrežje 183, Kače 52. Razvanje 43.50, Ruše 135, Sladki vrh 30, blivnica prj Mariboru^61.75, btudenci pri Mariboru 72, bvečina 114. Žitečka vas 63.25. 22. Šolski okrai Novo mesto: Bela cerkev 80, Birčna vas 100. Catež 191.50, Crmošnjice 43. Dvor 100, Dol. Karteljevo 55. Mirna peč 233.25, Dol. Nemška vas 120, Novo mesto deš. osn. šola 232.50, cekl. osn. šola 207, Orehovica 81.50, Št. Peter 91, Podstenice 12.50, btopiče 61.50, Qor. bušice 35, Šmihel pri Zužemberku 20. loplice 55, Trebnje 149.75. Zvirče 20. 23. Šolski okrai Ormož: Sv. Bolfenk pri Središču 46.50. Hum pri Ormožu 30, Sv. Miklavž pri Ormožu 140.10, Velika Nedelja .1Ž7.10, Ormož meš. osn. šola 147.20, Runeč 59.25. Svetinje 50. Sv. Tomaž pri Ormožu 141.42. 24. Šolski okraj Ptuj: Ptuj deš. osn. šola 212.95, dekl. osn. šola 300, dekl. mešč. šola 187, Ptui-okolica deš. osn. šola 264, dekl. osn. šola 420^5, Sv. Andraž v Slov. Oor. 150, Breg pri Ptuju 64, Cirkovce 42, Sv. Duh v Hal. 30, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 187, Sv. Marjeta niže Ptuja 180, Sv. Marko niže Ptuja 120.40, Nova cerkev 121, Ptujska gora 51.50. Sela pri Ptuju 45, Stoprce 124.50. Sv. Urban pri Ptuju 100, Sv. Vid niže Ptuja 42.25, Zavrč 16. 25. Šolski okrai Radovljaca: Begunje pri Lescah 95, Bohinj. Bela 40. Bohinj. Bi- strica 140, Dovje 170, Gorje 347_.5O, Kamna gorica 56, Koprivnik 75, Koroška Bela 122. Kranjska gora 170. Lesce 100.25, Ljubno 50, Mošnje 83, Ovsiše 68, Radovljica 200.75, Rateče 57, Ribno 40, Zasip 28.25, Nomenj 71.25. 26. Solski okraj Rogatec: Sv. Jurij pod Uonatom 70, Rogatec 120.75. Sv. Rok ob Sotli 170.35. 27. Šolski okraj Sevnica: Blanca 140, Rajhenburg 120.75, Podgorje 20.50, Sevnica 282.40. 28. Šolski okraj Slov Bistrica: Laporie 72.50, Spod. Polskava 87. Zg. Polskava 160.50, Šmartno na Pohorju 62. 29. Šolski okrai Slo v en jgradec: Podgorje 10. Slovenjgradec osn. šola 125.55. mešc. šola 28.50. 30 Solski okraj Šmarje: Loka pri Žusmu 20. Ponikva ob j. ž. 185.50, bmarj. pn Jelšah 184.20, Sv. Vid pri Orobelnem 69.50. Zibika 62.25. 31. Šolski okraj Soštanj: Sraartno ob Paki 160, Topolšica 30, Zavodnje 40. 32. Šolski okraj Vransko: Braslovče 157, Gomilsko 108, Sv. Jurij ob Taboru 123.25, Loke 22, Orla vas 133.25. Polzela 239.70. 33. Šolski okraj Prevalje: Črneče 25. Kotlje 120, Ojstrica 12. Leše 90, Strojna 20. 34. Solski okraj Prekmurje: Bakovci 74.75, Dol. Bistrica 50, Bodonci 117.50, Bogojina 180, Budinci 25, Črenšovci 40. Vel. Dolenci 50. Dolga vas 8, Fikšinci 40, Gomilica 43.50, Kobilje 65, Kraraarovci 53, Križevci 105, Krog 60, Kruplivnik 103, Gor. Lakoš 33, Vel. Poljana 31.50. Tešanovci 24-50, Trdkova 60, Vidonci 118.75, Žižki 31. Dodatek: Buče pri Kozjem 145, Brezje pri Mariboru 85. Brežice deš. mešč, šola 83. Dol pri Ljubljani 90, Dol pri Hrastniku 132, Sv. Gora 10, Gor. Radgona 220, Jezero 50, Lehen 24. Loški potok 190.75. Ljubljana 6 razr. dekl. osn. šola 180, Pernice 20, Podzemelj 218 jajc, Ravne 365. Sorica 65, Stara Oselica 25, Šenčur pri Kranju 80, Trnje 26, Žusetn 10, Litija 168. Klerikalno delo za zadružuo izobrazbo. Veliko ie delala Zveza za zadružno izobrazbo iin propagando. V prvi vrsti omenjam zadružno šolo, v kaiteri se je izšolalo 31 mladeničev. Od teh ie Zveza podpiraJa 20 udeležnikov, 24 pa je preskrbda stanovanje. Poleg zadružne šole se je vršil tudi raai orglarski šoli na zvezine stroške in z aje___mi močmi pouk o zadružništvu. Udeleževalo se ga ie 19 učencev. Za u 5 i t e 1 j i š 5 n i k e smo priredili poseben- te5aj, katerega s e ie udeleževalo 19 dij a k o v. V Mariboru se je vršil štiridnev_ii zadružini in knjigovodski tečaj. Skrbeli smo tudi zai stalna predavanja o knjigovodstvu Ln zadružništvu v bogoslovju. Zadružnio-gospodlairskih tacajev smo prtredili v mariborski in Ijubljaraski oblasti veliko števHo in tudi nai občnih zborih posameznih zadrug smo priiredili šteV_lna predavanja. »Narodini Gospodar« se je tiskal v 1200 izvodih, ker si je pridobM že mnogo, naročnikov. Zadrugairji dobijo v njem ne le službene objave Zveze, temve5 tudi članke o aktuaMh vprašanjih. (Iz obonega zbora Zadr. Zveze). Zahteve upokojencev. Tri kardmalne zahteve so, ki jih imajo državni staroupakojenci, in sicer: 1. takozvana prevedba kronskili pokojnin niai dinarske al pari, t. j. kolikor kron, toliko dinarjev; 2. takojšnje priznanje pravice do iieomejenih legitimacij za vožnjo po železnici s 50% popustom vozne tarife, t. j. do legitimacij, k. niso omenjene le na 3-kraitno vožnjo v letu, im 3. nujna ratifikacija mednarodne konvencije, katero so sklenile Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Itafija, Češkoslovaška :. dr., dlie 6. aprila 1921 v Rimu ioi ki uraivnava razna vprašanja, ti5o5a se staroupokojencev. Odmev z dežele k anketi obrtnonadaljevaljnega šolstva. Ni moj namen braniti osnovno-šolskega učiteljstva. Nattnen teh vrstic je temboilj okrepiti anketo obrtno-nadaljevalnega šolstva v dejan&ko izpeljavo. G. dr. Lubec je govoril med drugim: Ne zadosča piai tudi danes 8 ur pouka tedensko v 7 mesecih, ker je materijal sedamje dobe primerno slab. Da, vajeniški materijal je slab; tedaj — pride iz šole neizšolan. Kje tiči vzrok!? Obrtniki po mestih in deželi pobirajo najslabši materijal. Obrtnik na deželi ali v provineijalnih mestih skoro ne vpraša, kako je s šolo. Tein obrtnikom je povečini na tem, da mu vajenec pošteno gara polovico učne dobe izven obrtniškega posla. Takega vajenca si pa prisvoji iz aajaižjih plasti naroda. Kdor ne pozna naše socialne bede, marj se poda in uživi v šolo, posebno na deželi. kjer imajo vse obrtniške panoge svoj kader. Revrai starši s kopico otrok porazdele svojo »nadlogioi« med premožne kmete ravno v šoiski dob'i. Tem kmetom mora garati od zore do mraka za borno obleko. Kakšno mišljenje imiaijo ti reditelji do šole, si lahko vsak sam misli. Starši imajo lahko dober namen s šolo; toda kmet... Fantek doraste krepak, saij kruha ne strada. Star ie 14 iet; sedaj ie edina skrb staršev, da se mora iti uoit *meštrije«. Je letanja od enega mojstra do drugega. Mesto &e dobi in pdka! iPo šolsko izprlčevalo pride šele taknart:, ko ho5e postati samostojen mojster. In verjemite mi, da sem iadal desetino šolskih izpričeval takim, ki so imeli v šolskih katalogih rede, da so se zia) glavo prijeli. ko sem jim jih v katalogu pokazal Skoro vsi so imefi zgoraj opisano mladostno vzgojo. V srce se mi je zasmilil krepak fant, zdaj miož, ko so se mu oči topile v solzah — mogo5e prvič. Vsak naj si predstavlja, kaa je mislil v tera trenutku, ko &o se pesti krčile, žile pokale in zobje škripali v spominu na svoja mlada trpka leta. VsikdJair se je porajal vzdih na to: »Oh, gospod! Ne zamerite, pa zdaj nisem tak. Me niso daii v šolo. služH sem moral. Zdai vem...« Zato giospodje obrtniki, ne zvra5ajte vse krivde na šoio. Pogled nai socialno bedo ima tu svoj začetek. Kar se pa ti5e 5% u5iteljstva na obrtno-nadaljevalnih šoliaih, ki je formalno neusposobljeno, le eno, dajte ga usposobiti! Je mnogo, maogo pridnih, takih, ki so se usposobili iz navdušenja za Vaš poklic iz svojega žepa. Plianlnski. Pomladek Rdečega Križa. RAZPIS UCITELJSKEGA TECAJA ZA ROCNA DELA. Oblastnji odbor Podmladka društva Rdeoegia križa v Ljubljani priredi v velikih piočitnicah, in sicer od 13. julija do 14. avgusta 1925 učiteijski tečaj za ročna dela Podmladka dmštva Rdečega križia za 40 udeležnikov. Te5aj se bo vršil na t e h n i š k i srednji šoli v Ljubljani inbo obsegal: I. splošni te5aj, II. strokovni te5aj in III. teoretični del. I. V spliašnern tečaju se bo poučevalo: modeliranje, izrezovanje, lepljenje, zgihainje in druga dda iz papirja in lepenke. II. Strokovni tečaji bodo za: 1. kartonažo in knjigoveštvo, 2. pletarstvo, 3. mizarstvo v zvezi s strugarstvom in rezbarstvom. Vsak udeležnik si bo izbral eno izmed imenovanih strok. III. TeioretiiSni del tečaja bo obsegal predavanja o metodiki in pomenu delovae šole, o higijeni, o Podmladku Rde5ega križa i. dr. Udeležniki te5aja bodo stamoivaH v Akademskem kolegiju, Kdodvorska ulica št. 12, proti odškodnini mesečnih 100 (sto) Din za vsakega. Hraiio bodo imeli ali privatno ali v uradniški menzi na lastne sttioške. Pouk bo brezplačem; le za nabavo materijaila, ki je potrebesn za delavnice, bo treba plaoalti 200 (dvesto) Din; zato pa iO'Stane.io vsi izdeiki last tistega, ki jih izdela. Prispevke za maiterijiail iin za stanovanje je plačati najkasneje ob vstopu v tečaj. U5ite_Ji (učiteljice), ki se žele udeležiti tega tečaja. naj vlože svoje prošHje, oziiromiai prijave z navedbo stroke na o b 1 a s t n i io d b o r P o d m 1 a d k a društva Rde5ega križa v Ljubljani do 31. maja 1925. V prošnji, oziroma prijavi je nalvesti tudi železniško postajo, odkodeir se potuje, ker se bo ministrstvo za promet naprosilo za brezplačno vozniimo. Na pozneje došle prošnje, oziroma prijave se ne bo oziralo. O sprejemu se bodo dotičniki posebej obvestili. Zbeno naj se dne 13. julija 1925 ob 8. uri dopoldine v delavniici na tehniški srednji šoli v Ljubljani. L j u b 1 j a n a, 8. maja 1925. TajtnJijJc: Predsedniik: Fran Gabršek s. r. Josip Wester s. r. —ko Učiteljski tečai za ručni rad. Uvidjajuči potrebu odlučio je Oblasni Odbor Podmlatka Društva Crvenoga Krsta temeljem Odluke Miinistarstva Prosvjete od 8./IV./1925 Br. 18.691, da u Zagrebu održi te5aj za ru5nii rad na mu- škoj gradjanskoj školi. Tečaj je besplatan, a trajati ce od 6. juna do 14. augusta ov. g. Cilj je tečaju, da se nastaivnici osposobe za uoitelje ru5nog rada u radlionicama Podmlatka Crvenogai Krsta, koje če se urediti uza škole. Na tečaju če se osim teorijskog dijela metodike radne nasta^ve te predaviaiaja i uputa za rad u društvu Podmlatka Crvenoga Krsta učiti modelovainje, kartonaža sa vezanjem knjiga, stolarstvo i kovinarstvo. Buduči da je predvidjeno, da škole sada provode ručnl rad svuda u državi, to če prvi u5esnici biti u prvom redu zvani, da sami ovakove tečaje održavaju. Karte za bezplatno putovanje na željeznicama do Zagreba i natrag u mjesto službovania dobit če svaki učesnik pravodobno, samo se umoljaiva, da prijavitelj ozna5i stanicu odakle putuje. Opskrbu bi platio svaki učesnik sam, a kretat če &e izmedju 500—600 Din mjeseono. Predmeti izradjeni u te5aju su vlasništvo svakog poJiaiznika. Odbor če se pobrlnuti, da uoesnjiici tečaja dobiju bezplatan stan. Primit 6e se do 40 nastavnika osnovnih, gradjanskih i srednjih škola. Prvenstvo imaju oni, koji več rade u Društvu P. D. C. K. Nebiljegovane prijave za tečaj uz dostavu upisnine od 100 Di_. treba upravifi na: Oblasni Odbor Podmlatka Društva Crvenoga Krsta u Zaigrebu, Jezuitska ul. 1 i to do konca maja ov. god. — O b 1 a s n i O d b o r P o d m 1 a t k a Društva Crvenoga Krsta, Kulturno gibanje. PROŠNJA NA UČITELJSTVO MARIBORSKE OBLASTI. Društvo »Učiteljski dom v Mariboru« je na letošnjeim občnem zboru sklenilo, da izda do začetka prihodnjega šolskega leta zbirko narodnih pravljic in pripovedk kot 5tivo in kot priponioček pri diomoznanskem pouku. Deto pa bode le tedaj zanimivo in splošno uporabno, ako se bodo v njem nahajale pravljice in pripovedke iz vseh krajev, katerim je namenjeno. Za.o prosi odbor Učiteljskega doma cenjene tovarišice in tovariše mariborske oblasti, da zabeležijo primerne pravljice in pripovedke svojega službenega knaija ter spise pošljejo društvenemu tajniku Širnonu Vodeniku v Mariboru, Slovenska ulica 16, oziroma da ga opozorijo, v kateri publikaciji so že natisnene. Odbor društva »Učiteljski dom« v Mariboru«. —ko »Pedagoški tedeti« v Mariboru. Kakor je že bilo javljemo, se vrši v dneh 11. do 16. maja t. 1. v veliki kiaizinsk'i dvor ani »Pedagoš k i t e d e n«. kjer bodo priznani strokovnjaki razpravljali o reformi našega šolstva. Predavanja se vrše ob večernih urah (ziačetek ob 19.45) in so namenjena najširšim krogom: staršem, vzgojiitel jem, sploh vsem, ki se na kakršenkoli n a 5 i n p e 5 a j o z v z g o j o. Po vsakem predavanju se vrši diskusijai, ki bo vsakemu omogiočila, da iznaizi svoje mnenje ali da stavi primerna vprašanjat. — »Pedagoški teden« v Mariboru. Sporeid predavanj »Pedagoškega tedna.«, ki se vrši od 11. do 16. maja t. 1. v vdiki kazinski dvorani dnevno ob 19.45 uri. V ponedeljek, dne 11. maja: Gonilne sile in glavne smeri šolsko-reformnega ffibanja. (Gustav Šilih). V torek. dme 12. maja: Reforma osnovne šole. (M. Senkovič). V sredo, dne 13. maija: Reforma meščanske šole. (Fr. Fink). V 5etrtek, dne 14. maja: Reforma srednje šole. (Iv. Favai). V petek, dne 15. maja: Reforma učiteljske izobrazbe. (Dr. Fr. Žge5). V soboto, dne 16. maja: RefoTmia nadaljevalnega šolstva. (Drag. Humek). Splošne vesti. — Prosvetnl biro. Naša članica M. K. L. se je obrniJa v zadevi pravilne prevedbe na »Prosvetni biro« v Beogradu, ki je poslal svojeoasno anonso glede obstoja in posredovanja v zadevah materijalnega in pravnega zmačaja učiteljstva tudi našemu listu. Prlpominjamo, da ta Prosvetoj biro ne stoji v nobeni zvezi z UJU in tudi v dotičnem razglasu ni o kakem takem stiku nič omenjeno. Omenjena naša 5Janica je dobila nastopni odgovor: Beograd, 30. IV. 1925. P. T. Pored drugih važnih poslova, koje obavlja naš Biro — smatramo za dužnost da Vas u interesu Vašem izvestimo (što, bez sumnje niste do danas znall) — ,a po tačnoj informaciji, da je Vaša žalba u Državnom Savetu nepotpuna i dia se po njoj nece ni rešavati dok se ista ne dopuni. Vašoj žalbi nedostaje prepis — duplikat. Mi Vam taj posao nnožemo srediti t. j. žalbu dovesti u ispravnost, da Vam istu dopuiumo prepisom i upučemo te da se po njej može dalje raditi. Da Vam potom podnesemo prvi izveštaj o tome kad i pod kojim se brojem žaiba vodi i naposletku da pratimo i urgiramo istu do okoačanja, na sve što po zakonu imate prava. Za ovaj izveštaj kao i za sav gomji posao, ako želite da ga mi radimo, imate nam prethodnio, po natšim priincipima, poslati 400 Ditiara na ime honorara. A za samu dopunu žalbe prepisom, kao i za izveštaj pod kojim je brojem zavedena — bez daljega rada i urgiranjai — onda samio 200 Dinara. — S poštovianjem Prosvetni Biro, Makenzijeva 40, Beograd. Za tako zahtevo nam nedostaje besed, da jo dovoljiio ožigosamo, kar jo smaitramo za nedopustno i!n najmilejše reSenio, za — skrajno pretirano. Zajedoo pa izražamo svoje za5udenje, da se ne obrne naša članioa najprej na našo organizacijo. kjer smo posredovali že v nraogih sli5nih slu5ajih uspešno in brezplačno. — Učiteljske zbornice v AvstrijL Avstrijsikemu parliatmentu je predložen zakonski načrt o u5iteljskih zbornicah. Predložen je predlog, da se osnujejo posamae u5iteljske zbornice za ljudske, srednje in meš5anske šole. Drugi predlog pa zahteva, da maij _e ustanovi u5iteljska zbornica, ki bi obsezala vse u5itelje od Ijudske šole do univerze. — Minister prosvete g. Pribičevič je dobil od ministrskega sveta pooblastilo, da predloži Niairodni skupščirii zakonski načrt o osnovnih šolah. — Prošnja okrajnim u5iteljski__ društvom! Kadar imate na dnevnem redu gmotne zadeve u5itelj&tva, prosimo, blagovolite se spomlniaiti tudi nas. Dostikrat zadostujeta dve besedi »in upokojenci«. Ako 5itamo n. pr. »U5it. Tovariša« št. 18, niti etio društvo ni mislšo na najbednejše, na stare upokojence. Posnemajte učiteljsko društvo za Miairibor Ln bližnjo okolico! Mi zahtevamo popolno Izena5enje starih upokojencev z upokojenci upokojeniami po novem uradn. zakonu. Samo to! — Stari upokojenec. — Usposobljenostni izpiti za osnovne in za meščanske šole. ki so se vršili pred 'izpraševalno komisijo v M a r i boru pod predsedstvom ravnatelja M. Pirca v času od 27. aprila do 5. maja t. L, so imeli sled©5e uspehe: 1. Izpit za mešcanske šole (III. skupima) je napravil g. Pertot Janko. 2. Izpit za osnovne šole so napravili: gg. Bratkovič An.on, Erat Vladko, Šijanec Mirai (odlika), Mursa Zvonimira, Zidar Milovan, Štuhec Jakob, Pavlič Efrem, Ora5 Olga, Rudež Josip, Golob Josip, Ferluga Frar njo, Žoher Iiedvika, Miklavi5 Antoriija, Pohar Sonja, Logar Valentina. Jiaut Radovan, Bitenc Rado, Ivanuša Angela, Rojc Olga, Škali5 Željko in Htimar Franjo. 3. Reprobirani so bti: 1 kandidatinja za strokovni in 2 kanididatinjii za osnovnošolski izpit. 4. Med izpitom je odstopil 1 kandidat. — Zemljevid polut. Slovensfca izdaja obeh polut je popolnoma razprodana, kar naj blagovole šolska vodstva, ki so zadnii' oas ta zemljevid nanočUa, vzeti na znanje. Kiijigarna U5iteljske tiskarne ima v zalogi hrvatsko izdajo, in sicer stane »Istočna polutkai zemlje« (velikost 200180 cm) na platnu in palicah 400 Din; istotoliko stane v enaki oprerai »Zapadna polutka zeimlje«. — 10-le.nica. Tovariši maituranti goriškega učiteljišča Iz leta 1915.! Letos obhajamo desetletnico. Da preštejemo naše vrste, ki so ostale razredčene po svetovni morMi, bi bilo dobro, da se kje sestattiemo. Primeren 5as bi bil ob pokrajinski skupiščini1, ki se vrši v Šoštanju. Sicer pa naj odloči ve5ina. Oglasite se, kol-kor vas je med živiml One, kiso ostali v Primorju, se obvesti v »Učiit. Listu«. Zdravo! — Tone Lazar, Zagorje p. Kozje. — Skupština Učit. društva za grad Srem. Mitrovicu i srez, koja 6e se održatl u nedelju 31. maja t. g. u Mandelosu. Predavanje: a) G. prof. Petar M. Ilič »O podmlatku Crvenog Krst.a_ u osnovniim školama. b) G. Grga Brigljevič o temi: »Savremeni pokreti u pedagogici s obzirom na naše narodne potrebe«. c) Stevan Miloševič, učitelj na kaznenom ziar vodu u Srem. Mlitrovici »O zaštifi i spasavanju mladeži od moralne propastii«. d) Vlada Vukovič, učitelj iz Caime »O pevanju u osnovnoj školi«. e) Dane Deilič, učitdj iz Bosuta o pitanju: »Ste5aj centralni Oi oblasni«. — Dr. Razlagov spomenik. Radi tehničnih ovir so se nekaterim šolskim upraiviteljstvom šele te dni sreoke poslale. Prosimo, da srečke sprejmejo ter čimprej razpečajo, odpadajoči znesek pa nakažejo po priloženi položnici. — O d bor za dr. Razlagov spomen i k. — V torek, dne 21. aprila t. 1. je nenadoma urnri nadučitelj v pokoju tov. Simon Sekirnik pri svojem zetu tov. Milošu Verku, šol. upravitelju pri Sv. Križu tik Slatine. Blagi pokojnik je bil zvest tovariš, kremenit zrnačaj in dolgoletni zastopnik in zaupnik uičiteljstva rogaškega okraja v okrajnem šolskem svetu. Bii je mož sfcatre korenine. nadvse praktičen vzgiojitelj in vzoren šolski vrtnar. Dolga leta je bil tudi podpredsednik šmarsko-rogaškega učiteljskega društva, čigar člam je bil do svoje prezgodnje smrti. Naj v miru počivai! PreoS'talim naše sožalje! — Iz Žalca je napravil V. razred osnovne šole pod vodstvom šolskega upravitelja tov. Rajka Vrečerja miafiniški izlet y Ljubljano. Poleg raznili mestriih zanimivosti, muzeja itd. so si ogledali tudi U5iteljsko tiskarno, kjer so z vidnim zadovioijstvom in zanimanjem oparzovaJi razne stroje in obrat tiskarske umetnosti. Imenovanja in napredovanja. IMENOVANJA. Na temelju 51. 52. in 71. zak. o činov. je izvršil g. minister prosvete nastopna inienovanja: Za Sevnico ob Savi: .lustfna Dokler, učitelijiica na dekliški meščanski šoli v Ptuju; Hrastnik: .Jerica Slapšak, učiteljica v Mostah pri Ljubljani; Devica Marija v Polju: Ruža Jeraieva, učiteljica v Mostah pri Ljubljami; istotarn za stalno učiteijico srbo-hrvatskega jezika Jagoda Bačičeva, učiteljica v Polšniku; Sv. Lenart pri Škofji Loki: Fran Hafner, učitelj nai Viču; Sostro: Ivana Potokar, učiteljica v Mostah pri Ljubljani; Va5e: Ana Prestor, ueiteljica v Ribčah; Beguoje pri Cerknici: Mariia Leban, učiteljica na Korinju; Prečna pri Novem mestu: za šolskega upravitelja Josip Wider, u5ite<lj v Tržiču; istotam za stalno učrteljioo Jožica Breznik, učiteljica na zasebni šoli v Šmihelu pri Novem mestu; Radovljica: Fran Rus, učiteljski abiturijent v LjubIjani; Kuželj pri Kočevju: Feliks Gostinčar, uičiteljski abiturijent v Šmartnem pri Kraiiju; Crnomelj: za stalnega učitelja srbo-hrvatskega jezika Makso Vilian, bivši učitelj v Krnjevu; Studenec-Ig: Alojzij Nečimer, učiteijski abiturijent .v Ljubljani; Kostanjevica: Josip Jankovič, učiteljski abiturijent; Grosuplje: Milan Ražem, bivši učitelj v Gornjem Logatcu; Litijal: Fran Vidic. bivši učiteli v Gor. Jezeru; Hoti5 pri Litiji: za stalno u5i'teljico Marija Koren, bivša u5iteljica na zasebni šoli v Skofji Loki. —i Učiteljska imenovania. Imenovana sta za Tinje (srez JVlaii-ibor, desni breg) Josip Misiei in Josipina Mislej-Birsa, sedaj pri Sv. Bolfenku na Kogu. — Upokojen je s kraljevim ukazom Josip Korošec, šolski upraviteli na Koiroški Beli. —i Napredovanja. V 1. grupo II. kategorije so pomaknjemi s kraljevim ukazom: Ivan Erbežnik, strokovni učkelj na državnem zavodu za gluhonetne v LjubIjani; Anton Vode, šolski upratvitelj na Rudniiku pri Ljubljani; Angela Petrič, učiteljica na Barju pri Ljubljanii; Gizela Ruža, učiiteljica v Murski Soboti. — 2. grupo II. kategorije: Josip Napokoj, u5itelj na Jesenicah; Franja Kump-Labern»k, učrteljica v Vodicah; Marija PeganŠušteršič, učiteljica pri Sv. Katarini; Maks VVudler, učrtelj v Celju; Matko Janžekovič, učitelj v Slov. BistricU Martina Rakuš-Kovačič. učiteljica pri Sv. Barbari v Halozah; Anka Čepin- Wutt, učiteljica pri Sv. Janžu pri Dravogradu. — 1. grupo III. kategorije: Albina Toman, jotroška vrtnarica v Ljubljani. Z odlo- kom g. ministra prosvete so pomaknjeiii v 3. grupo II. kategorije: Viktor Pirnat, učiteli v Novem mestu; Alojzli Ivanetič. učitelj v Novem mestu; Slavko Vuk, učitelj na Vrhniki; Andrej F'ajs, u5itelj v Želimljah; Arpad Benkovič, učitelj v Ženavljah; Ljudmila Benkovič-Kiierle. učiteljicas istotam; Aiitonija Vreš, učiteljica v Dravogradu; Cveta KrebelJ, učiteljica na pomožni šoli v Mariboru. — V 4. grupo II. kategorije: Fran Peček, u5itelj pri Sv. Jurju pod Kuinom; Fran VI. Tončič, učUelj v Metliki; Josip Groznik. učitelj v Hrastniku; Fran Buzdon, učitelj v Kastvu; Marta Gradišar, učiteljica v Moravčah; Berta Zrimec. učiteljica na Jesenicah; Iva Jesih, učiteljica v Zapotoku; Leopoldina Faganel, učiteljica na Studencu pri Krškem; Ana Mahulja, u5iteljica v Kranju; Bogumila Tevš, učitel|ica v Št. Jerneju; Alma Turk, učiteljica na čaitežu. Naša gospodarska organizacija. —g Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani je v preteklern tednu prejelo 42 Din, katere so darovali: J u 1 i j M a y e r , nadučitelj v Dobu, 5 Diin kot prispevek za maj t. 1.; J o ž e Z u p a n 5 i 5 , učitelj v Litiji, zbirko tamošnjega učitcljstva 27 Din; Vende1 i n S a d a r , uoitelj v pok. v Ljubijani, letn.ne 10 Din. Prisrčna hvala! Letošnja zbirka znaša 4052.50 Din. —g Uciteljski dom v Mariboru. Darila: Fran Karbaš, srezki šolski riiaidzornik nabral pri učiteljstvu v Ljutomeru 150 Din; učiteljstvo mestne deške osn. šole v Celju 130 Din; Jos. .larh, Mski upravltelj v Orlivasi ¦pri Braslovčah 1 obveznico 7% državnegiai posojila a 100 Din (IX. 1922.) Iskrena hvala! — M. K o ž u h , blagajnik. Književnost in umetnost. Vse lu navedene knjige \n publlkaclje se dobe v IKItelJskl knjigarnl v Ljubljanl. Frantlikanska ulica It. 6. Nove knjige. —k Vinarstvo. Po prvem delu knjige »Vinarstvo in kletarstvo« Frana Zvveiflerja priredil direktor Andrcj Žmavc, ravnatelj drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 8° VIII in 208 stranr. 128 podob. Nati^nila in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1925. Cena v platno vezani kniigi brez poštnine 66 Uin, s poštnino 68 Din. V naši precej oskodni kmetijski književnosti malone nobcna stroka ni tako slabo zastopana ko vinurstvo. Ta nedostatek zelo čutijo naši vinarji, še bolj se pa uveljavlja kat huda ovira pri poukn v naših kmetijskih šolah.Da se odpravi neugodna zapreka, je direktor Žmavc prevedel z dovoljenjem založništva I. del Z\veiflerjeve knjige (»Weinbau und VVeinbehandlung«. založil Paul Parey, Berlin), ki je za pouk prav primerna, kcr vsebuje v glavnem vse, kar je naprednemu vinarju treba vedeti. Prvotno besedilo je Žmavc mestoma pojasnil, tu in tam stvarno izpopolnil in pouravil. Upbrabljal je lastna izkustva najboljših \inarskih strokovnjakov, erpajoč iz najnovejše strokovne lMerature, da bi delo bolje^ ustrezalo svojemu namenu. V drobnem tisku je Žmavc dodal to, česar je v knjigi šc pogrešal ali kar se mu ¦je zdelo vredno posebnega poudarka glede na naše potrebe; podob pa je v knjigi za dobro polovico več kot v izvirniku. Pisatelj je posvečal posebno pozornost tudi terminologiji, ki je pr.i nas nc le v vinarstvu, marveč tudi v nekaterih drugili gospodarskili strokah nestalna in nepopolna. Ker je ta knjiga prva slovenska knjiga celokupnega vinarstva, se je pisec smatral upravičenega, uvesti nekaj izrazov za pojme, ki jim ni mogel iztckniti slovenskega imena ali katerih staro ime se liiu ni zdelo primerno. V knjigi so temeljito obravnavana tale glavna poglavja: O kulturi vinske trte. Opis podzeninih in nadzemnih delov trsa (organografija). Opis najobičajnejših ameriških pndlag in evropskih vrst vinske trte (ampelografija). Način razmnožitve vinske trte. Kako si uredimo in zasadimo vinograd. O vzgojnih načinih. Vsakoletna kulturna opravila v vinogradu. Škode in bolezni, ki jih povzročata nepovoljno vreme in neprikladna zemlja. Trsju škodljive živali in rastline. Kako gojimo grozdje ob liišniti stenah in zidovili. Pred trgatvijo. Davčnc olajšave. Rentabilnoat vinogradov. Iz vinarskc geografije in statistike. Strokovno vrednost knjige povečuje končno ->Stvarno kazalo«, ki je posebno vestno sestavljeno. Izrednih zaslug za delce si je steklo tudi založništvo, ki se ni ustrašilo velikih stroškov in je knjigo bogato oprcmilo. Tako zadošča knjiga vscstranskirn potrebam in zahtevam, ki jo moreino vsem zanimancem le najtopleie priporočati. Stvarno strokovno oceno tega prvovrstnega strokovnega dela priobčimo o priliki. —k »Prerod« s prilogo »Zdravje«. Ravnokar ie izšla 5. številka tega lepega in prepotrebnega iista. Oblika z naslovno sliko ie zelo prikupljiva, vstbina tako bogata in raznovrstna,- da ga ne bo nihče odložil, ne da bi tudi zase našel kaj posebno priniernega. Združena sta dva lista, ki prav po bratovsko delata za treznost in zdravje, to je za prerod posameznika ter celega naroda sploh. List izhaja mesečno na 38 straneh, ter stane letno samo 25 dinarjev. Ni to list, da bi ga naglo prečital in položil na polico, temveč je hrana. tečna in krepka, ki je posebno v današnjih časih prav potrebna. List se sani prav toplo ptiporoča. Narcča se pri upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 10. —k Fr. Fink: Posebno ukoslovje slovenskega učucga jezika v osnovni šoll. — V zalogi SIov. Šolske Matice je pravkar izšla druga izdaia Finkovega »Posebnega ukoslovja slov. uč. jezika v osnovni šoli.« Knjiga se v bistvu prav nič ne razlikuje od prve izdaje, kj je izšla 1. 1920, a je bila med tem popolnoma razprodana. Na delo opozarjaino zlasti ravnateljstva naših učiteljišč. kjer rabijo knjigo pri pouku metodike slov. učnega jezika. Cena lični. 8U strani broječi kujlžicf je določena na Uin 12, učiteljiščniki imajo 25% popusta. —k France Prešeren poet in uraeUiik. Kot komentar k izdaji iz lcta 1847 v proučevanie umetnosti poetovega dela — — prired.il d r. A v g u s t Z i g o n. Založila in izdala Družba sv. Mohorja 1925. Stane broširana za ude Družbe sv. Mohorja Din 48.80, vezana Din 55.70; za neude broširana Uin 65. vezana Din 73.70. Knjigo prav toplo priporočamo vsem, ki lmajo rcsnično ljubezen do našega največjega poeta. la knjiga, ki je pravkar izšla, je uvod k prvi knjigi, k Prešernovi čitanki, ki je izšla 1. 1922. Zacenja se z razpravo: France Prešeren in Čopova akadeinija, kjer pojasnjuje stike z literarno davnino domačo tja do Akademije ter umetniško stališče Oopove akademije. Ta obsežna razprava je edina v našem slovstvu, bogata po misli, izčrpna glede vsebine, tikajoče se vsega pesniškega razvoja in ustvarjanja, oblikovnega in duševnega. —k Knez Serebrjani. Rornan iz časov Ivana Groznega. Ruski spisal A 1 e k s e j K. T o 1 s t o j, prevedel Al. Benkovič. Cena za ude Uružbe sv. Mohorja broš. Din 31, vez. Din 40; za neude broš. pin 41.30, vez. Din 53.40. Ta obsežni zgodovinski roman je izšel kot 5. zvezek »Mohorjeve knjižnice«. Krasni roman, ki je bil na Ruskem uveden v vse šole in ljudsk« knjiinice, je tako zanimiv, da ga ne moreš odložiti, ko si ga pričel brati. V tej izredni knjigt se jasno zrcali ruska duša in nam daje slutiti to, kar je prišlo med yojno: krvava revoluciia. Ta knjiga je naravnost potrebna za vsako knjižnico in za vsakega posameznika, ki zbira lepo čtivo. Cena je za debelo knjigo (3il pol obsega) zelo nizka. —k »Ženski list« za modo, zabavo in dom. Izhaja v mescčnih zvezkih. Stane za četrt leta 40 Diti, pol leta 80 Din in celo leto 160 Din. Uprava »Ženski list« je v Zagrcbu. Samostanska ulica 2./I. List jc urejevan po načinu kakor večina tujih listov te vrste. Prinaša kopico modelov za pomlad in poletje, pri čemur se držr v prvi vrsti dunajsku mode. Poleg tega ima zbirko oblck za deco in za večje otroke, kopalnih kostumov in perila. Tudi več vzorcev za vezenje in druga ročna dela prinaša. Upošteva naše srednje razmere in prinaša tudi vzorce za bolj priproste obleke. Kot prilogo ima zbirko krojev, ki bo dobrodošla zlasti damam, ki si obleke same delajo. Pisan je v hrvaščini, opise modelov pa prinaša tudi v cirilici in slovenščini. V prvi števiiki začenja z romanom zagrebške pisateljice Zagorke »Oornjogradska kneginja«, roman iz zagrebačkog života iz dobe bana K. Hederwarya«. Pisateljica Zagorka list tudi tirejuie in je zato jezik razmeroma zelo dnber. Dal.ie prinaša več praktičnili nasvetov za kuhinjo in drujje gospodinjske panoge ter rubrike: Kino, gledališče, ženski budoar, mzna kronika.  Iz naše stanovske organizacije, Gibanje okrajnih druStev v Sloveniji. Vabila: = ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo v sredo, dne 20. t. m. ob 10. uri v Rogaški Slatini. Dnevni red: 1. Zapfsnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o občnem zboru Učiteljskega doma v Mariboru (tov. Burdiati). 4. Poročiio o občnem zboru Učiteljskega zdraviiiškega doma v Rogaški Slatini (tov. Verk). 5. Referat »O taktnem nastopanju« (tov. Volavšek). 6. Volitev delegatov za pokrajinsko in diržavno skupščino. 7. Slu5ajnosti. = KAMNIŠKO UCITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo, dne 20. maija 1925 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Morav5ah. V slučaju deževiiega vremena se preloži zborovanje na soboto, dne 23. maja 1925. Na dnevnem redu so razen običajnih točk še one točke, ki so nia zadnjem zborovanju izpadle. Kdor se hoče peljati iz Domžal z vazom, naj to t a k o j naznani društvenemu predsedniku tov. Tonno Petrovcu v Jaršah, ki bo preskrbel voz. Voz bo pripravljen ob 6. uri zjutraj v Domžalah. Kolesairji imajo zbirališ5e ob 8. uri zju¦traj pri giostilni Matičič v Dobu = LOGAŠKI KROŽEK OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA zboruje v soboto, dne 23. maja t. 1. v Dol. Logiatcu ob 9. nri dopoldne. Radi važnosti ¦pričakujem poJ.iDoštevifne udeiežbe. Tov. zaupnike prosim, da prinesejo s seboj Izkaz 51aiiiov. Naj ne bode nikogar, ki bode ta dan ostal doma. — Predsednik. Poročila: f ŠMARSKO - ROGAŠKO UČI- TELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj redni letni ob5ni zbor dne 14. februarja t. 1. v Rogaški Slatini. Od 70 članov navzočih 43. Predsednik tov. Glinšek poroča o seji širšega sosveta ter lepi solidarnosti pri _njej. Zapismk zadnjegiai zborovanja se odobri. Z ozirom na dopls »Podpornega društva za učiteljski naraščaj« se sklene. da prispeva vsak čtein letno 5 Din, iz blagajniškega prebitka se vrhu tega nakaže 200 Din. Tajniško poročilo nava^a 70 5Ianov, 5 zborovani s povpre5no 67% udeležbo, 3 odborove seje ter 10 referatov in poročil. Skrbno urejena biagajna izkazuje 607.62 Din prebitka. Volitve. Soglasnio z vzklikom izvoljeni odbor se je konstituiral: Predsednik Glinšek; namestnik Burdian; tajnik Verk; blagajnii5arka Debelakova; odborniki: Lekerjeva, Kovačič, Korbar in Stefanciosai; Odborniška nam.: GHnškova in Fmk. Prosvetni odsek. Soglasno je bil izvoljen tudi prosvetni odsek in se konstitiriral: Predsednik Verk; tajnik Rudež, gosp. Lekerjeva, člana Lovrečeva in Sekirnik. Predavanje. O »Osnovnem njačelu Tyrš«svega telovadnega sistema s posebnim ozirom na potrebe osnovne šole« je referiral tov. Srečko Sekirnik. V skrbno sestavl.ieni razpravi je referent očrtal zgodov^no telesme vzgoie v stairem in srednjem veku ter kratko analiziral razliko med modeniimi telovadnimi sestavi, katerim prednjači Tyršev. dasi še tuidi ta ni popolen. Iz ogromne množine viatj je omenjal le one, ki prihajajo v poštev pri telovadbi v osnovni šoli ter abstrahiral1 na5ela tdovadbe otrok: Vzgojna telovadba goji vztrajnost, hladnokrvnost, sr5nost in odtočnast, telesno pai pospešuje vsestranski razvoj mišičevja, kosti in dnobovine. Pri telovadbi vladaj disciplina in skladnost! Referat je bil sprejet z Živahnim odobravanjem. »O taktnem nastopanju« je podal tov. Volavšek mično razpravo. Na podlagi mnogih, humorističnih in ginljivih dožftvljajev ie refereTit analiziral razmerje med vzgojteljem in gojencem ter podail množrao migljajev. praktičnih in vsak hip uporabnih, kakoršnih pač nima nobena knjiga, četudi je še tako natrpana globokih razmotriviainj. Referent je obljubJJ, da nadaljuje pri prihodnjem zborovanju. Vnovič se društvo sestane meseca maja v Rogaški Slatini. Dam dolo5i odbor. + BELOKRANJSKO UCITELJSKO DRUŠTVO je zborovab dne 7. marca 1925 v Črnomlju ob obilni udeležbi, navzočih je bilo 60 51anov, kar je tovariš predsednik iskreno pozdravM. Za neopraviceno odsotnost članov se določi globa. O tem sklepa odbor m dan zborovanja. Tajniško poročilo o ob5nem zboru se soglasno odobri. Poročila: Tov. predsednik vabi k pristopu v Jugoslov. Matico. Za Podl)orno društvo učit. naraščiaja nabere tovarišica Schillerjeva prostovoljnili prispevkov v znesku 200 Din. Na predlog tov. predsednika se izvoli okrajni narodni prosverni odsek: na5elnik tovariš nadzornik G. Lukežič, tajnik referent Mrovlj«, giospodiasr Završanova, 51anica Skrletova. Predloge je javiti pravočasno okr. narod. prosv. odseku. Volitev delegatov: tov. Barle, Črnko, Strubelj;_ namestniki: Završanova, Možinova, Šetinova. Predavanja: Tov. Mrovlje je opisal spomine s svojega potovanja na Plitvtcka jezera; tov. Živojinovič pa je predaval o »Odnosu učitelja i duhovnika prema narodti«. Tov. Živojinovič se naprosi, da svoj referat objavi. Slučajnosti: Pošlje se resolucijai pov. UJU proti vmešavanju nepoklicanih faktorjev v naše stanovske zadeve. Prihodnje zborovanje bo skupno s hrvatskim učiteljskim društvom. Dan in kraj se naznani. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Tov. Adamlc: Vaš Slanek v prihodnji stevilki.