1 Orleki no Samo: 031726 814 Tf seMos f Aleš: 041 615 Aleš: 041615 050 masažni aparati www.semos.si ZASAVC je postal "medijski partner športne rekreacije" okviru Olimpijskega komiteja Slovenije^ Poiščite več informacij na WWW.TSh.Si [Knjižnica sp ZASAVC 2009 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0094424,6 COBISS o mr. r Nimfe oživele v Zdraviliškem Ml 1’ SÖ3S® = s/folMES/fe _ v hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče ŠPOfU/OGLAS Mali nogomet: KMN luwcMtiis obranil nmlov V nedeljo, 08.03.2009 se je končala deveta sezona zimske lige v malem nogometu, ki se vsa ta leta igra v športni dvorani »Dolanka« na Dolu pri Hrastniku. V organizaciji športne zveze Hrastnik je letos sodelovalo 20 ekip, ki so bile razdeljene v dve ligi, po 10 v vsaki. V 1. ligi so svoj 5. naslov (četrti zaporedni) osvojili igralci KMN Juventus iz Hrastnika, drugi so bili igralci Pekarne Leniči, tretji pa ekipa XXL. Juventus je tudi letos prvak brez poraza in to že tretje leto zapored ali natančneje 36 tekem. To pa je rekord, ki bo zelo težko ulovljiv v naslednjih letih. Hkrati je to njihov 130. osvojeni pokal. Za zmagovalce 1. lige so nastopili naslednji igralci: Mladen CENTRIH, Matjaž POVŠNAR, Edi GOLOTIČ, Marjo LJOLJ1Č, Damir in Denis MEMIŠEVIČ, Gašper STARC, Armin IBRAHIMOVIČ, Zoran PRESEČKI, Hermin BAJRAMOVIČ, David GOLUH, Ibrahim FEJZIČ in Mitja BREZNIKAR. Najboljši strelec 1. lige je s 14 goli Nejc Ribič iz ekipe XXL. V 2. ligi so zmagali Gamsi/Sentlambert, drugi so bili igralci GD Hrastnik, tretja je bila Baracuda, najboljši strelec pa Tomaž Vrtačnik s 15 goli iz ekipe Gamsi/Sentlambert. Pokala za najboljšega igralca in vratarja letos nista bila podeljena v nobeni ligi. y Center Tehnike, gradnje in pohištva Sevnica Savska cesta 20 b, Sevnica, tel.: 07 816 32 10 Zima se počasi poslavlja, bliža se pomlad in tik pred vrati je 15. marec, ko se po Zakonu o varnosti cestnega prometa izteče obdobje obvezne uporabe zimske opreme. Spomnimo: pozimi, ko so vremenske razmere spremenjene, moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možnost hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega, pa tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti. Zakon o varnosti cestnega prometa določa v 114. Členu, da morajo biti motorna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo in določa, da morajo imeti vozila na cestah v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo, predpisano zimsko opremo. Vožnje z zimskimi pnevmatikami vam v letnih razmerah ne priporočamo. S tem se poveča poraba goriva, spremenijo se vozne lastnosti, težave lahko nastopijo pri zaviranju, povrhu vsega pa delate škodo sebi, saj se pnevmatike v letnih razmerah hitreje obrabijo. Na pomlad in na spremenjene vozne razmere so se ustrezno pripravili tudi v Mercator Centru tehnike, gradnje in pohištva v Sevnici, kjer ponujajo letne pnevmatike proizvajalcev Sava, Fulda in Goodyear. Na voljo je več modelov letnih pnevmatik različnih cenovnih razredov. Če v razpredelnici ne boste našli pnevmatik, ki bi ustrezale vašemu jeklenemu konjičku, lahko ostale dimenzije omenjenih blagovnih znamk posebej za vas naročijo in dobavijo v najkrajšem času. Akcijska ponudba letnih pnevmatik velja od 12. marca do 30. aprila 2009. Omeniti velja še zelo ugodne cene pnevmatik. Tako so akcijske cene znižane za 35 odstotkov, pri plačilu s kartico Mercator Pika pa vam odobrijo še dodatni 3-odstotni popust. S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudijo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 40 evrov. er ca tor Pika Zbirajte lepe trenutke m n Morate prebrati: Knapi grejo spet v jamo Skladišče RK v Trbovljah ni prazno Gamsi - odlični plezalci in fotografi Ribiči čistili in urejali okolico Staša Lepej-Bašej slovenska S. McLaine Hrastniška obzorja z Andrejem Orožnom Obraz z naslovnice: V Poredoš o Orlekih Zasavsko smučanje bogatejše za 8 medalj Materinski dan & m Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, P.P. 79, ZAGORJE OB SAVI Telefon: 03 54 52 666, Faks: 03 54 73 166 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411 E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmail.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00srn, polletna 13,52 EUR pmoosrr). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. uvodnik: 0 dl Ife. ’X’Tavdušenje, ki me je navda-lN jalo, ko sem se odpravila od doma, da naredim nekaj dobrega, se je kasneje spremenilo v strah in skrb. Tiha misel, ld mi je zvončkljala nekje čisto zadaj v možganih, mi je z vso silo butnila naravnost v obraz. Nek droben glasek mi je govoril, da ni pametno razglašati in obešati na veliki zvon, kako da so vrata od jutra do večera odprta. Kar zade- v a moj hram, vsi pravijo:«Ja, seveda, ti imaš psa.« Res je in če drugega ne, vsaj počutim se ne sama in, verjemite mi, glas ima tak kot ogromna zverina in tudi uporablja ga, da ne omenjam njegovega milega in žalostnega gobčka, v katerem se je znašel tudi že katerega prst. Ampak, tam kamor sem se namenila, tam je božji hram. Nejeverno sem pritisnila na ogromno kljuko in bila prepričana, da se ne bo vdala. Pa se je! Vrata so zaškripala in se odprla. Neverjetno! Sprejela me je blažena tišina in prijeten somrak velike cerkvene ladje. Tiho, kot da bi lahko koga zbudila, sem stopala po preprogi. Fantastično. Sredi burnega in hrupnega življenja je sredi belega dne otoček, kjer um utihne in srce spregovori. Kjer človek lahko sliši samega sebe in tihi notranji glas, ki se z umom tako redko strinja, a mu v ihti vsakdanjega vrveža ne more do živega....Ne, ne povem, kje je to, ker je lepo, prelepo, da bi bilo brez posledic zaradi današnjega človeškega pojmovanja in hotenja: vzeti, imeti, posedovati, prisvajati, lastiti si...Zakaj??? Ha! Toliko milijonov evrov, kolikor so si jih v povojni Sloveniji uspeli odtujiti tisti, ki znajo mešetariti od tistih, ki znajo (le) delati, si težko predstavljam. Niti ne vem, kaj bi z njimi. Pa, kje za vraga so bili vsi ti milijoni, če nam ves čas perejo možgane s tem, da si moramo zategovati pas, češ da ni in da čez čas bo. Hudiča bo, če so pa že vse pobrali. Tajkuni, menedžerji - kdo so to pravzaprav. Polbogovi, ki za svoj obstoj potrebujejo iks-krat več kot jaz? Ali morda pol-ljudje, ki jim je zakrnel občutek za 'dovolj'. Ah, seveda, s seboj bodo vzeli na oni svet - navadni zemljani moramo itak vse tukaj pustiti...tudi urednica Mana [§jl IfS mmm erei/m me *). 200*) X © fwftegc V večini zahodnoevropskih držav kot tudi v Sloveniji znaša celokupna letna poraba električne energije okrog 7500 kWh na prebivalca. Občasno nastopajo težave pri proizvodnji električne energije, kar se usklajuje z izvozom oziroma uvozom energije. S temi težavami se srečuje tudi Slovenija. Izgradnja novih velikih elektrarn ni v celoti usklajena s porabo in zaradi teh in drugih dejavnikov (dragi energenti) je bil leta 2007 primanjkljaj bto proizvedene električne energije v RS 3446 GWh ali 21 % vseh slovenskih potreb (Ministrstvo za gospodarstvo - Energetska bilanca RS za 2007). Navedeni primanjkljaj energije je bil pokrit večinoma z uvozom. Uvozna odvisnost ogroža zanesljivost oskrbe z električno energijo. Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, Bračevič, je mnenja, da se je temu mogoče vsaj delno izogniti z izgradnjo manjših elektrarn, ld se jih lahko hitro zgradi in uporabljajo O VE (obnovljive vire energije: voda, sonce, veter, biomasa...) Za njihovo pospešeno gradnjo so potrebne stimulativne vzpodbude. Leta 2007 je bil v javni razpravi predlog za povišanje odkupnih cen pri večini O VE za 6,8 %, za lesno biomaso pa še več. Predvideli pa so tudi manjše olajšave pri sosežigu lesa in slično. Odkupne cene (stare) za nekatere O VE so: 1. cena lesne biomase 93€/MWh - GJ stane 25,8 € 2. sončne elektrarne 375€/MWh - G): 103,9 € 3. vetrna energija 59€/MWh-GJ: 16,3€ 4. male HE 60€/MWh - GJ: 16,7 € Energenti, goriva za klasične elektrarne večjih moči, ki se jih mnogo uporablja, imajo cene: 1. zemeljski plin (privzete cene) s ceno 80€/MWH - G) 22,2 € 2. premogi (privz. zasavski premog) s ceno 12,6 €/MWh - GJ 3,5 € V sklopu slovenske primarne energije za leto 2007 je bilo pridobljeno okrog 2 1 PJ (peta džulov) energije iz O VE (brez hidroenergije - HE), kar je skoraj 7 % od celotne energetske porabe (to je poraba energentov v gospodinjstvu, industriji, prometu, bolnicah, šolah in drugod). Biomase je bila okrog 96 %, ostalo so deponij ski plini in drugo ter nekaj sončne energije. (RS, Energetska bilanca RS za 2007 - april 2007). Letos so v Sloveniji pričeli s poskusi pre- tvorbe energije vetra v električno energijo. O sončnih elektrarnah sta bila v Zasavcu objavljena dva članka, ld se jima sedaj pridružuje opis O VE - vetrnih turbin - vetrnic. »Tauermvindpark« na Avstrijskem Štajerskem Iz raznih objav je razvidno, da so pred letom dni delovale v državah EU-27 vetrne turbine s skupno močjo okrog 60 GW, ki imajo v srednjeevropskem pasu letno več obratovalnega časa kot sončne. Vetrne turbine imajo rotorje s tremi kraki (elisa). Pri večjih je premer 70 m (1. 2000) oziroma sedaj tudi 100 m in več. Pesto rotorja je običajno na močnem nosilnem stebru, tako da skupna višina s krakom rotorja presega višino 100 m ali 150 m. Celokupna masa tehta 150 do 250 ton in tudi več. Hitrost vetra za uspešno vrtenje rotorja, ki se vrti z 10 do 20 obrati na minuto, mora biti 6 do 25,30 m/sek. S pomočjo prestavnega mehanizma povečajo hitrost vrtenja in električni generator se vrti s 1000 do 2000 obrati/min. Poleg hitrosti je važna tudi gostota zraka (v planinah je zrak redkejši), zato locirajo vetrne turbine na nivo morske gladine. Veliko parkov teh turbin je na morski obali, v zadnjih letih pa jih postavljajo tudi v obalne morske plitvine. Boljši izkoristek vetrnih elektrarn, ld obratujejo več ur (1500 in več v letu) pa dosegajo tudi v goratih predelih, kjer je na prelazih bolj vetrovno (Švica, Avstrija). Okrog leta 1985 so pričeli z industrijsko izdelavo vetrnih turbin, ki so imele moč blizu 80 kW. Vetrnice so imele rotorje premera kakšnih 20 m in v 1200 urah je znašala proizvodnja okrog 95 MWh oziroma 0,1 GWh. Taka izraba vetrne energije ni ravno zavidljiva, zato so pričeli povečevati rotorje. Da so obvladali tehnologijo vetrnih energetskih naprav z rotorji, ki so imeli premer 70 m in kasneje, leta 2005, tudi več kot 100 m, so potrebovali 10,20 let. Obremenitve konstrukcij celotnih vetrnih naprav so zaradi hitrosti, sprememb in zaletavosti vetra ogromne in pri hitrosti vetra čez 25,30 m/sek. morajo postrojenje ustaviti. Rotor pri turbini 80 kw ima premer 20 m in veter deluje v krogu, ld ima površino 300 m2. Pri turbini iz leta 2000, ki ima rotor premera 70 m, je vetrna sila skoraj 13 krat večja in pri obratovanju 1200 ur letno proizvede 1,3 GWh. Cena velikih vetrnih turbin je zaradi raznolikih lokacij različna, dosega pa tudi ceno 500 []/kW. Odnos do vetrne energije je v različnih državah različen, tako zaradi cen, posega v naravo, okolja in splošne prevetrenosti. Elektrarne v Sloveniji redkeje presegajo dejavnike obremenjenosti. V Sloveniji proizvajajo HE v ugodnih porečjih 25 do 30 % električne energije, ostalo pa TE in JE. Cene električne energije HE je najnižja, če so tudi za gradnjo brežine ugodni pogoji (kapilarni dvig vode). Ge je potrebno utrjevanje brežin ali pa tudi prestavljanje objektov zaradi višjega nivoja vode, se gradnja podraži in s tem tudi prodajna cena električne energije. Postrojenja in naprave, ld proizvajajo el. energijo, so stalno v razvojih fazah s ciljem zanesljive, cenejše in okolju sprejemljive proizvodnje. Elisa na kamionu Besedilo: ing. Peter Schneider za avc Zbirka desetih hrastniških letopisov mišmi ® Hrastniška gospodinjstva so v prvi polovici marca prejela Letopis, ki ga izdaja Občina Hrastnik v 4300 izvodih že deseto leto. »Pisanje letopisa ni enostavno delo,« pravi avtor Marko Planinc v uvodu. »To lahko preverite in kakšen teden vsak dan zapisujete, kaj se vam je zgodilo... Je pa neke vrste privilegij, saj se srečujem z zanimivimi ljudmi.« Zadovoljen je tudi župan Miran Jerič, ki je avtorja pohvalil: »Marko Planinc piše letopis vsa leta s tenkočutnim posluhom za vse, kar se pomembnega zgodi v naši skupnosti... In marsikdo ga pogleda, ko išče podatke, kadar brska po naši preteklosti...« Na prvih straneh je tudi letos objavil sprejete občinske odloke v letu 2008, potem pa niza dogodke v sliki in besedi po mesecih. Zadnje strani je namenil zanimivostim, kjer so objavljena priznanja Zveze kulturnih društev, Športne zveze, občinska priznanja in priznanja za najlepše okolje. Slika in besedilo: Fanči Moljk V Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) bodo ponovno izkopavali premog na področju Hrastnika. Nove raziskave so namreč pokazale, da so v jami Ojstro še vedno velike zaloge zelo kakovostnega premoga, ki jih ocenjujejo na okrog 1,4 milijone ton odprtih zalog. V zadnjih 2 letih je izkop potekal predvsem iz jame Trbovlje, v kateri pa premog v zadnjem času ni več dosegal tako visoke energetske vrednosti kot je bila prvotno predvidena. S premogom višje energetske vrednosti iz jame Ojstro bodo v RTH kakovost izkopanega premoga izboljšali. Zaloge premoga v jami Ojstro, ki je pripravljena na odkop, v RTH ocenjujejo na 1,4 milijone ton, ki jih bodo lahko uporabili dodatnimi vlaganji. Proizvodnja v jami Ojstro je intenzivno potekala do avgusta leta 2007, nato pa so z odkopom nadaljevali v jami Trbovlje. Tako so v letu 2007 v RTH izkopali 483 tisoč ton premoga, v letu 2008 pa 488 tisoč ton. V začetku leta 2008 so se pri odkopu premoga pojavili neugodni montan-geološki pogoji, ki so imeli za posledico odmik od planiranih stroškov. Raziskave kažejo tudi, da je premog iz jame Ojstro boljše kakovosti kot v drugih jamah. Njegova energetska vrednost dosega 13 GJ/t, zaradi česar bo bistveno prispeval tudi k lažjim izpolnjevanjem pogojev dobave premoga Termoelektrarni Trbovlje. Ta dolgoletni najpomembnejši poslovni partner RTH v pogodbi namreč zahteva premog z energetsko vrednostjo 11 GJ/t. Ker je premog v jami Ojstro višje energetske vrednosti, bo za doseganje zastavljenih ciljev zadostovala manjša količina izkopanega premoga kot doslej. V RTH tako s ponovnimi izkopi v jami Ojstro pričakujejo tudi pozitiven vpliv na poslovne rezultate. Direktor RTI I Bojan Klenovšek je ob tem povedal: »Z izkopom iz jame Ojstro bomo povečali kakovost izkopanega premoga v RTH, kar je v skladu z načrti za podaljšanje proizvodnje po letu 2009. Slednje je še posebej pomembno, saj bo omogočilo, da bo zmanjševanje števila zaposlenih v RTH potekalo manj intenzivno.« Na zahtevo inšpektorjev sredi leta 2007 je bilo odkopavanje premoga v jami Ojstro opuščeno, kljub neizkoriščenim zalogam premoga. V šestih letih je namreč v jami umrlo sedem rudarjev. Razlog za ponovno odprtje odkopa je tudi dejstvo, da premogovnih polj ne morejo več imeti v pripravljenosti zaradi stroškov. Edini odjemalec premoga, ld ga nakopljejo v RTH je Termoelektrarna Trbovlje in slaba kakovost premoga iz trboveljske jame je oteževala izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ld znašajo letos 450.000 ton. Končno so v RTH dobili tudi nov nadzorni svet, ki ga niso imeli že od srede decembra. Zaradi tega niso mogli izvajati kadrovsko socialnega programa, kot je bil načrtovan. Na seji vlade 19. marca 2009 so na predlog Kasa, končno potrdili nove člane nadzornega sveta. To so, poleg dveh predstavnikov delavcev, Milan Žnidaršič, direktor J P Komunala Trbovlje in član SD (najverjetnejši novi predsednik nadzornega sveta), Matej Haberl iz Hrastnika (do pred kratkim direktor Forsteka, član LDS) in Peter Lindič zaposlen v družbi Istrabenz Gorenje Projekt, član Zaresa - nove politike v Trbovljah). Predstavnik države je Janez Žebre, ld ima edini od vseh izkušnje z zasavsko energetiko in vpogled vanjo. S podporo treh članov novega nadzornega sveta Haberla, Žnidaršiča in Lindiča ( LDS, SD, Zares) naj bi imel Franci Bla-znek možnosti za imenovanje za novega direktorja RTF!, ki ga sicer imenuje vlada. Konec meseca februarja 2009 je bilo v družbi zaposlenih 619 delavcev za nedoločen čas, od tega na proizvodnem delu 224, zapiralnem 135, elektro strojni dejavnosti 158 in v podpornih službah 102 delavca. V družbi imajo 86 invalidov, kar predstavlja 13,9 % od vseh zaposlenih. Enainosemdeset delavcev čaka na odločitve novih nadzornikov. Po virih: Maki © FUNŠT£RČIO Slovesnost ob svetovnem dnevu civilne zaščite V sredo, 4. marca 2009 je v dvorani Glasbene šole Trbovlje potekala regijska proslava ob 1. marcu - svetovnem dnevu Civilne zaščite. Svetovni dan Civilne zaščite od leta 1992 praznujemo tudi v Sloveniji. Izpostava URSZR Trbovlje je letos v Zasavju že sedmič pripravila skupno slovesnost štabov Civilne zaščite vseh treh občin Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi in Štaba Civilne zaščite za Zasavje. Na slovesnosti so podelili priznanja in nagrade Civilne zaščite posameznikom in organizacijam, ld so se posebej izkazali pri krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanju in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Slavnostni govornik je bil Srečko Šestan, direktor Urada za preventivo in operativne zadeve na URSZR. Glasbene točke so pripravili učenci Glasbene šole Trbovlje. Podeljenih je bilo šest priznanj od skupno devetih in sicer 3 bronaste, 2 srebrni in 1 zlati znak Civilne zaščite. Bronasti znak Civilne zaščite je podekhevak Boštjan Breznikar, vodja Izpostave URSZR Trbovlje, prejemniki pa so: RUDOLF ZUPAN dr.med., JOŽE ČEŠNOVAR, IGOR LANIŠNIK PGD LOKE, PIGD STEKLARNA HRASTNIK in PGD DOBOVEC. Gasilska društva, ki letos praznujejo 80. obletnico delovanja, bodo priznanja Civilne zaščite prejela na jubilejnih proslavah. Srečko Šestan je podelil srebrne znake in zlati znak, prejemniki pa so: BRODARSKO DRUŠTVO STEKLARNA HRASTNIK in MIRAN BOKALIČ in zlati znak: SREČKO KERIN. MaH ELES nadaljuje s postopki za novogradnjo DV Beričevo - Trbovlje Za zagotavljanje kakovostne in zanesljive dobave električne energije na območju Zasavja, je nujna izgradnja novega 2x110 kV daljnovoda. Trenutno omrežje srednje napetosti ne zadostuje potrebam tega področja. Posebej zaskrbljujoča in kritična točka je RT P Litija. Le-to je nujno potrebno priključiti na višji napetostni nivo. Posebej velja poudariti dejstvo, da je področje Litije celo tako problematično, da je že samo vzdrževanje skorajda nemogoče. ELES (Elektro-Slovenija, d.o.o.) je pri Ministrstvu za okolje in prostor že pridobil dopolnjen predlog Državnega lokacijskega načrta, s katerim je novi daljnovod umeščen v prostor. Vlada RS pa je na svoji redni seji 1.10. 2008 sprejela Uredbo o državnem lokacijskem načrtu. ELES se sedaj loteva priprave vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Mednje sodi tudi pridobivanje dokazil o pravici graditi, zato je poslano prvo obvestilo vsem lastnikom zemljišč na trasi bodočega daljnovoda. Sedaj so na potezi cenilci, ki bodo na osnovi terenskih ogledov pripravili predloge za odškodnino za ustanovitev trajne služnosti v javno korist in za povzročeno škodo. Gradnja bo potekala v dveh fazah in sicer Beričevo - Litija in nato Litija - Trbovlje. Trasa daljnovoda, ki bo potekala skozi pet občin (Dol pri Ljubljani, Moravče, Litija, Zagorje ob Savi in Trbovlje) je načrtovana tako, da se skoraj v celoti izogiba naseljenih področij. Po viru: MaH Podpis donacij slce pogodbe med Občino Trbovlje in podjetjem Lafarge Cement Bogdan Barovič, župan občine Trbovlje in Iztok Virant, generalni direktor podjetja Lafarge Cement iz Trbovelj sta 16. marca 2009 podpisala donacijsko pogodbo, s katero bo podjetje Lafarge Cement v občini Trbovlje podprlo nekatere projekte, povezane predvsem s kakovostjo življenja. Gre za nakup in montažo opreme za otroško igrišče na Trgu revolucije v Trbovljah in pomoč pri izgradnji druge infrastrukture v občini. Višina donacije znaša 43.000 evrov. Bogdan Barovič, župan občine Trbovlje, je ob podpisu do-nacijske pogodbe dejal: "Poleg ureditve otroškega igrišča na Trgu revolucije bo Občina Trbovlje del donacijskih sredstev namenila tudi ureditvi igrišča pri Osnovni šoli Tončke Čeč. Na prenovljenih igriščih bodo imeli otroci, ob učenju novih spretnosti skozi igro, priložnost spoznavati svet in ljudi okrog sebe. Z današnjim podpisom zopet dokazujemo, da so otroci in njihov razvoj pomemben del občine Trbovlje in hkrati že uresničujemo obljube, dane ob podpisu pogodbe »Trbovlje -otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto«. Lafargeu se še enkrat zahvaljujemo za to donacijo, saj vemo, da bo donirana oprema najbolj razveselila naše najmlajše." Iztok Virant, generalni direktor trboveljskega Lafargea, je ob podpisu donacijske pogodbe izpostavil, da je »...projekt del širšega programa družbene odgovornosti, ld zavezuje podjetje k prepoznavanju potreb lokalnega okolja. Z nakupom novih igral na igrišču na Trgu revolucije nadaljujemo dolgoročno sodelovanje med nami in občino v kateri poslujemo. Ponosni smo, da smo imeli z omenjenim projektom priložnost prispevati h kakovostnejšemu življenju v našem okolju.« Po dogovoru z dobaviteljem opreme bo Občina Trbovlje prejela novo opremo za otroško igrišče v najkrajšem možnem času. Otroška igrala so zasnovana tako, da učinkovito spodbujajo razvijanje motoričnih sposobnosti, ki temeljijo na ravnotežju, moči, prostorskem zaznavanju in občutku za ritem. Projekt predstavlja bistven dvig kakovosti otroškega igrišča in pomeni veliko pridobitev za zdravo rekreacijo otrok v Trbovljah. Po viru: MaH ni prasne Občina Trbovlje je bila in je še vedno med slovenskimi občinami na samem vrhu po številu brezposelnih in tako je že vrsto let. To pa posledično pomeni večjo porabo zalog hrane iz skladišča Rdečega križa. V mnogih slovenskih medijih so pretekle dni poročali, da so skladišča s hrano na posameznih Območnih združenjih Rdečega križa Slovenije prazna, zato je sporočilo OZ RK Trbovlje o založenosti skladišča zelo dobrodošlo. »Na našem Območnem združenju RK Trbovlje se ne spomnimo, da bi bilo naše skladišče kdaj prazno in ljudem ne imeli ponuditi hrane in drugega najnujnejšega za vsak dan. Poleg tega, da imamo vedno na zalogi prehrambene pakete in pralni prašek za ljudi v hudi stiski, v naši občini dnevno zagotavljamo tudi topel obrok za dvajset stalnih uporabnikov v tako imenovani javni kuhinji. Tudi v tem času, času vsesplošne recesije, redno oskrbujemo s prehrambenimi paketi ljudi v socialnih stiskah. V mesecu februarju smo kupili, in večino že razdelili, 150 paketov hrane in pralnega praška. Kljub temu, da sicer imamo še nekaj zaloge in naše sldadišče ni prazno, smo bili zelo veseli res hvale vredne geste Lion's kluba Trbovlje - Brin, njihove donacije stotih prehrambenih paketov in pralnega praška. Opremili smo jih tudi z njihovim znakom in so pripravljeni, da jih razdelimo med ljudi, ki so naše pomoči resnično potrebni,« so pred kratkim sporočili z OZ RK Trbovlje. Besedilo in slika: Jerneja Amon Rdeči križ Trbovlje je Občini Trbovlje predal v uporabo defibrilator. Avtomatski defibrilator bodo lahko uporabili tudi ljudje brez medicinske izobrazbe, nameščen pa bo v avli občinske zgradbe. Defibrilator je aparat, s katerim se ob nenadnem srčnem zastoju spodbudi srčno mišico, da začne spet normalno delovati. Razvoj tehnike je omogočil izdelavo defibrilatorjev, ki jih lahko uporabljajo tudi ljudje brez medicinskega predznanja. Naprava namreč samodejno prepozna srčni ritem in uporabnika z govornim napotki vodi skozi postopek. »Dejanje je plod dobrega in konkretnega sodelovanja med Občino Trbovlje in Rdečim križem Trbovlje, ki je vezano tako na socialo kot na preventivo. Upam, da bo naša nova pridobitev spodbudila predvsem ustanove in institucije, kjer prihaja do večjega pretoka ljudi, kot so trgovski centri, banke, zavarovalnice. Verjamem, da bodo dejanje Rdečega križa Trbovlje podprli oz. jim bo za zgled in se bodo posledično tudi sami odločili za nakup defibrilatorja, ld jim bo, v primerjavi z vsaj enim rešenim življenjem, predstavljal le minimalen strošek,« je ob dogodku dejal Mitja Rozina, podžupan Občine Trbovlje. Defibrilator daje zvočna navodila v slovenskem jeziku, zaposleni v občinski upravi pa so že prisostvovali predavanju o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi avtomatskega defibrilatorja. Aparat bo lahko uporabljala tudi eldpa prve pomoči Rdečega križa in Občine Trbovlje. Po viru: MaH © fiwftegäa V Hrastniku Od štolma do šahta -Od rova do jaška V sredo, 11. marca 2009 je bila v hrastniškem muzeju razstava Od štolma do šahta - Od rova do jaška, ki jo je pripravila Irena Ivančič Lebar, kustosinja Zasavskega muzeja Trbovlje. Obiskovalci so si lahko ogledali fotografije vhodnih objektov, rudniških eksponatov, tehničnega napredka pri kopanju premoga in nenazadnje tudi rudarske običaje. Na starih posnetkih je bil tudi skok čez kožo, sprejemanje rudarjev v bratovščino, ki izvira iz 19. stoletja. Takrat skočil čez jašek. Z leti so postajale odprtine za jašek čedalje širše, zato so rudarji simbolično skakali s sodčka piva preko kože. Zakaj skok čez kožo? Rudarji so se spuščali v jamo po zadnji plati. Okoli ledij so imeli oprtan naritnik, ki jih je varoval pred mrazom in mokroto. Po besedah avtorice razstave, in istoimenske brošure, bi bila postavitev še enega rudarskega muzeja v Sloveniji nesmiselna. Meni, da bi bilo bolje jame zaščititi in postaviti v prvotno obliko in tako predstaviti rudarsko delo z muzejskimi predmeti v izvoznih jaških, predvsem v strojnicah. Lepo bi bilo, da bi po končanju obnove omenjenih objektov dobili tehnično učno pot. Hrastniški župan Miran Jerič je povedal, da je v jamah še veliko zalog premoga in da ne bi bilo narobe, če bi z rudarjenjem v Zasavju nadaljevali. Irena Ivančič Lebar pa je z razstavo obiskovalce popeljala v zgodovino Zasavja. Povzeto po sporočilu Manje Goleč Supermarket Spar Hrastnik je praznoval Minilo je že 7. let, odkar so v Hrastniku odprli trgovino Spar. Praznovanje je bilo v petek, 20. marca 2009, poleg zabavne glasbe in privlačnih nagrad je supermarket Spar Hrastnik razveselil tudi z donacijo, večnamenskim igralom Wesco za otroke, ld je predal lokalnemu vrtcu. V petek, 20. marca od 16. ure dalje, so obiskovalci skupaj z zaposlenimi praznovali 7. rojstni dan supermarketa Spar Hrastnik. Da je bilo na praznovanju veselo in živahno, ni da bi dvomili. Za to je poskrbel ansambel Orion. Obiskovalci so lahko srečo preizkusili ob kolesu sreče, tisti najsrečnejši pa so domov odnesli nagrado. Najmlajši so se zabavali z nasmejanim zajčkom Sparkyjem, ki je delil sladke bombone in pisane balone. Vsi skupaj so se ob koncu praznovanja še posladkali s praznično torto. Spar Hrastnik je želel ob svojem rojstnem dnevu razveseliti predvsem najmlajše člane skupnosti. Priljubljeni zajček Spar-ky je tokrat obiskal kar dva vrtca: vrtec Sonček Hrastnik in vrtec Dol pri Hrastniku ter z zabavnim programom navduševal malčke. V petek, na dan praznovanja obletnice, je Spar Slovenija predstavnikom vrtca Sonček Hrastnik predal večnamensko igralo Wesco, ld bo otrokom zagotovo polepšalo urice v vrtcu. Trgovina Spar je v Hrastniku prisotna 7 let in v tem času so jo prebivalci Hrastnika in okolice povsem sprejeli in vzeli za svojo. Spar je 22 zaposlenim postal način življenja, ostalim pa stalni spremljevalec v vsakdanjem življenju. MaH Obračun opravljenega dela PD Trbovlje Planinsko društvo Trbovlje deluje že 97 let. Ustanovljeno je bilo kot eno zelo redkih slovenskih društev v letu 1912, t.j. v času stare Avstroogrske. Čez tri leta bo praznovalo svoj 100. letni jubilej. Dne 19. marca letos je imelo društvo svoj letni občni zbor v dvorani Društva upokojencev Trbovlje. Za uvod je bil udeležencem, med njimi je bilo tudi več predstavnikov zasavskih in posavskih planinskih društev ter predsednik Meddruštvenega odbora zasavsldh planinskih društev Borut Vukovič, predvajan film z naslovom »Mrzlica - knapovski in savinjsld Triglav«. Odličen 45-minutni film je posnel in poskrbel za glasbeno spremljavo Ivan Glavač. Navzoči so bili nad filmom zelo navdušeni, saj so znova podoživljali mnoge naravne lepote in vrednote območja Mrzlice, ld jih je treba vedno in pogosto videvati in jih občutiti na izletih na Mrzlico z raznih strani. Po uvodnih formalnostih z izvolitvijo organov občnega zbora, je predsednik društva Vili Treven poročal o delu društva in vseh njegovih odsekov v preteklem letu 2008. Iz njegovega poročila lahko povzamemo, da je društvo tudi v preteklem letu nadaljevalo delo intenzivno s svojimi številnimi dejavnostmi. Z nesebičnim sodelovanjem, delom, pridnostjo in prijateljskimi odnosi članstva in organov društva in mnogimi prostovoljnim urami dela je uresničilo vse načrtovano. Posebno zadovoljni so z delom mladinskega odseka, vzpodbudno je bilo delovanje alpinističnega odseka vldjučno s športnimi plezalci. Vzorno je opravil svoje delo tudi markacijskih odsek, z enako vnemo pa so zelo dobro opravili svoje delo tudi v odseku za vzgojo in izobraževanje, vodniškem oz. izletniškem odseku, kulturno-propagandnem oz. informacijskem odseku, pa tudi odseku za varstvo narave. Zelo uspešen je bil tudi gospodarski odbor. Ta je v preteklem letu nadaljeval z izvajanjem številnih vzdrževalnih in investicijsldh del v svojem planinskem domu na Mrzlici. Priznanje velja še posebej društveni planinski skupini pri Društvu upokojencev Trbovlje ter Klubu ljubiteljev Mrzlice. Vsa dela in dejavnosti, ki so jih izpeljali odbori in odseki so podrobneje opisani v društveni publikaciji, ki je izšla ob občnem zboru. V njej je izražena posebna zahvala raznim gospodarskim družbam in Občini Trbovlje za dano pomoč. Društvo je vzorno sodelovalo tudi pri delu Meddruštvenega odbora zasavsldh planinskih društev, kar je posebej poudaril predsednik tega odbora Borut Vukovič. Za opravljeno delo se je planincem zahvalil tudi v imenu Planinske zveze Slovenije. Prijateljske pozdrave so društvu namenili tudi predstavniki sosednjih planinskih društev v svojih pozdravnih besedah. Obračun opravljenega dela se pozitivno odraža v celotnem društvenem in družabnem življenju Trbovelj. Besedilo: Tine Lenarčič RH Elektriks s.p. elektro instalacije m druga elektro dela ‘instalacije novih gradnjah, ‘renovacija elektro inštalacij, ‘priklopi raznih naprav, ‘servisiranje raznih naprav Robi Hrastovec - Wenik 00386 (0)70 832 609 Prapreče 19lc 3305 Vransko robi@instalacije.biz http://instalacije.biz/ FUNšjezc/mm --------------h taaamki mfem aPoilil inojnost =, ujjemii prilQlnQSth Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, območna služba Trbovlje je v četrtek 19. marca organizirala zaposlitveni sejem v Delavskem domu Zagorje. ti zaposlitev v EU (Eures-ZRSZ), Perspektivni poklici (ZRSZ OS Trbovlje, ZLU in Srednja šola Zagorje), Turizem v Zasavju - nove zaposlitvene priložnosti (RCR) in Trg dela in perspektivni poklici (ZRSZ OS Trbovlje in ZLU). Za malo armado brezposelnih v Zasavju to prav gotovo ni dovolj, je pa koristno za ponudnike na eni strani in za iskalce na drugi strani. Delodajalci so lahko videli, kakšna je trenutna ponudba iskalcev na trgu dela, lahko so se z njimi pogovorili. Iskalce zaposlitve pa so lahko preizkušali svoje predstavitvene nastope in v nekaterih redkih primerih tudi zaposlitveni intervju. Sejem bil je živ Srečali so se delodajalci in iskalci zaposlitve. Vsega je sodelovalo okrog štirideset podjetij in podpornih ustanov iz Zasavja in okolice. Našteli smo dobrih trideset prostih delovnih mest, če seveda izvzamemo možnosti zaposlitve v Slovenski vojski in Policiji. Vzporedno so v sejni sovi PGD Zagorje potekale štiri delavnice in sicer Kje in kako iska- Oblcgani policaji Strnemo lahko, da je bil obisk z obeh strani uspešen in številen - žal preštevilen s strani iskalcev... Na pogled so bili najbolj obiskani »štanti« Slovenske vojske in Policije, saj so jih tudi predstavili zelo atraktivno, z obilico opreme, pa še zunaj so bili. Šilit iskal MM PRIJAVNICA ZA 11. ZASAVČEVO SALAMI J ADO I. MALTRAVNA 1009 NA VIDRGI Na salamijado prijavljam........ vzorcev salam, od tega . domačih, kmečkih salam EM hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče ..divjačinskih salam IME................... PRIIMEK.. NASLOV.. GOg GraFVKa racer TELEFON, GSM.. Podpis:...... Datum:....... Prijavnico pošljite na naslov Zasavc, pp 79, 1420 Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 22 734 Fax 03 56 32 734 GSM 040 267 411 ali 041 458 444 L Februarske prireditve na BOB BOWLINGU Litija so vse uspele. Na Valentinovem koncertu je navdušil Petar Grašo in BOB je pokal po šivih. Tudi pustovanja se je udeležilo izjemo veliko število odličnih mask, ko so se potegovale za nagrade. Nagrajenih je bilo deset najbolj všečnih mask. Pustni ples je popestril legendarni član ex-Novih fosilov Vladimir ICočiša-Zec, ld je naredil pravo fešto. Izredno je uspel tudi turnir v bowlingu ob DNEVU ZENA, saj se ga je udeležilo več kot 25 udeleženk, nastop na turnirju pa je bil za vsa dekleta in žene brezplačen. Prazniku primerno je vsaka udeleženka prejela tudi rožico, najboljše pa so domov odnesle še pokal. Zvečer je vse goste zabaval Vlado ICa-lember. In kdo bo obiskovalce BOB-a zabaval v prihodnje? 28.03.2009 - POP DESIGN z MIRANOM RUDANOM 04.04.2009 - DJ EXO BELTRAM HOUSE PARTY 18.04.2009 - MAMBO KINGS 25.04.2009- TANJA ŽAGAR V Restavraciji in pizzeriji BOB so pripravili nekaj novosti. Tako bodo odslej na voljo drobni prigrizki, tako imenovani FINGER FOOD. V teh težkih časih je za vsak žep dobrodošla tudi PIZZA RECESI)A, ki je na voljo za samo 4,00 eur. Poleg PIZZE RECESIJA so za ljubitelje pizz pripravili en bon ( 4,5 eur ) pa velja nato za katerokoli pizzo ( brez še eno ugodnost in sicer nakup PIZZA BONOV v vredno- dodatkov). Boni so veljavni v mesecu nakupa paketa, sti 4,5 EUR. Potrebno je kupiti najmanj 8 bonov v paketu, BOB bowling Litija Vlado Kalember v BOB-u Litija Zdraviliški dvor v Rimskih Toplicah je poleg Sofijinega dvorca druga stara zdraviliška stavba, ki je v uporabi v okviru oživljenega zdravilišča. Za zdraviliški dvor so značilne znamenite zdraviliške kadi, ld so jih ohranili in obnovili in so znane kot kopeli vodnih nimf. Te bodo vključene v sprostitveno ponudbo v centru dobrega počutja. Prenovljen del bo pod svojim okriljem imel približno 180 ležišč. Direktor term Maks Brečko je povedal, da je tehnični prevzem zdraviliškega dvora potekal brez zapletov in v kratkem pričakujejo uporabno dovoljenje. Zatika pa se pri jamstvu Slovenske investicijske banke za najem enajstih milijonov evrov k redi la, ld je pogoj, da druge banke, predvsem solastnici družbe NLB in N K B M, skupaj zagotovijo dvaindvajset milijonov evrov. To bi omogočilo gradnjo novega osrednjega zdraviliškega objekta, katerega gradnja se je popolnoma ustavila, ker ni ne kreditov, ne jamstev države zanje. Glede na to, da je vlada odobrila dodatno milijardo evrov za državna poroštva, direktor Maks Brečko upa, da bodo lahko z naložbo, za katero so porabili 20 milijonov evrov za obnovo Sofijinega dvorca in Zdraviliškega dvora, od tega tudi 1,8 milijona evrov iz evropskih skladov, v kratkem nadaljevali. »Če bi v nekaj tednih dobili denar, bi osrednji objekt gradili v dveh izmenah. Glavnino del bi opravili do konca leta in zdravilišče odprli na začetku prihodnjega,« je povedal direktor Maks Brečko. Na vprašanje državnega svetnika mag. Dušana Semoliča ali bo Vlada Republike Slovenije Zdravilišče Rimske Toplice vrnila državljanom, da bodo postale skupno dobro za obnovo, ohranjanje in razvoj zdravja, je Vlada sprejela sldep o odgovoru in sicer, »...da je potrebno upoštevati dejansko stanje, ld ni več tako, da bi bila Republika Slovenija lastnica nepremičnin v zdravilišču. Država je sedaj lastnica kapitalske naložbe in kakršno koli razpolaganje s to naložbo bo moralo potekati v sldadu z Zakonom o javnih financah.« so zapisali. Po virih: MaH Nimfa iz Rimskih Toplic Valvasorjev trg 3 1 270 Litija telVfax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP , E-mail: atv.signal@siol.net Kanite Vidri 1 sko ■ ■" •L-- — OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o QV\ EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 H12 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-236 storitve 03-56-57-150 PROM elektroinstalacije strojne instalacije daljinsko ogrevanje z lesno biomaso kabelsko komunikacijski sistemi trgovina EVJ Center delovni stroji in nizke gradnje bar Sedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 e Bliža se..... 1. april in z av Salame, druženje in nagrade! Vse to bo, kot vsako leto je bilo! Zasledujte svoj časopis Zasavc in vse vam bo jasno pravočasno. e v n\/ © pomNtšM Podjetniška stran Irene Meterc: Neposredne spodbude za razvojno-investicijslce projekte Javna agencija za tehnološki razvoj je objavila Javni razpis »neposredne spodbude za skupne razvoj no-investicijske projekte - RIP 09« v okviru: Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. V okviru razpisa se sofinancira skupne razvojno-investicijske projekte podjetij in sicer projekte, ki predstavljajo razvoj novega proizvoda in/ali storitve ali razvoj bistveno izboljšanega proizvoda in/ali storitve z višjo dodano vrednostjo. Rezultat projekta mora predstavljati inovacijo za vsa sodelujoča podjetja, ki jo podjetja v skladu s svojim poslovnim interesom po potrebi tudi zaščitijo s pravicami intelektualne lastnine. V okviru skupnih razvoj no-investicijskih projektov bodo podprte razvojno-raziskovalne aktivnosti podjetij in z njimi povezane investicije v razvoj no-raziskovalno opremo ter v visoko zahtevne tehnološke stroje in opremo, ld so nujni za uspešen razvoj novega proizvoda in/ali storitve. Namen javnega razpisa je graditev skupnega razvojnega potenciala podjetij za razvoj novih produktov, s katerimi bodo podjetja konlcurenčneje nastopala na trgu EU in tujih trgih. Podprti bodo projekti skupine podjetij, ki se za namen izvedbe projekta povezujejo na podlagi skupne razvojne strategije. Javni razpis bo odprt do porabe sredstev. Roka za oddajo vlog sta: 16. 4. 2009 in 14. 9. 2009. Več informacij na www. tia.si. Sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme Slovenski podjetniški sklad je objavil javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009-2011. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme, ki predstavlja začetno investicijo. Začetne investicije so investicije v materialna in nematerialna sredstva, povezana z ustanavljanjem novega podjetja, s širitvijo obstoječega podjetja, z razširitvijo dejavnosti podjetja na nove, dodatne proizvode ali s temeljnimi spremembami v splošnem procesu proizvodnje obstoječega podjetja. Namen javnega razpisa je spodbujanje začetnih investicij, kar se bo odražalo v večji konkurenčnosti podjetij merjeno z večjo rastjo in produktivnostjo ter konkurenčnejšem nastopu na trgu ter večji dodani vrednosti na zaposlenega. Na razpis se lahko prijavijo m ikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 1 zaposlenim in največ 249 zaposlenimi na dan 31. 12. 2008 in imajo letni promet, ld ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR. Rok za predložitev vloge je 24.4.2009. Več informacij na www.podjetniskisklad.si. Za podjetja 1,2 milijarde posojil z državnimi jamstvi Podjetjem, predvsem tistim z naj višjima bonitetnima ocenama A in B, se v sklopu državne jamstvene sheme, ld jo je v četrtek, 19. marca 2009, potrdila vlada, obeta 1,2 milijarde evrov posojil. Za jamstva se bodo na posebnih dražbah lahko potegovale vse banke v Sloveniji, za dodeljevanje in nadzor pa bo skrbela SID banka. Glavna cilja vladnega ukrepa sta »v položaju, ld ni rožnat, okrepiti delovanje kreditnega trga in zmanjšati pritisk na likvidnost podjetij, predvsem dobrih«, je po seji vlade dejal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Zakon je nujen, saj naj bi se po zadnjih ocenah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj bruto domači proizvod v evrskem območju letos skrčil za 4,1 odstotka. Večino jamstev, milijardo evrov, so namenili za posojila podjetij z bonitetno oceno A in B, preostanek pa za podjetja s slabšo bonitetno oceno C. • Boniteto A imajo, če poenostavimo sklep Banke Slovenije, podjetja, ki obveznosti le izjemoma plačujejo z zamudo do največ 15 dni, • Boniteto B imajo podjetja, katerih finančno stanje je trenutno šibko in ne kaže, da bi se v prihodnje občutno poslabšalo. • Boniteto C pa imajo podjetja, in teh je vse več, ki plačujejo obveznosti z zamudo do 90 dni, občasno tudi z zamudo do 180 dni in ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb. Podjetja bodo lahko pridobila posojila v znesku med 100.000 evrov in 70 milijonov evrov, in sicer z ročnostjo od enega do pet let. Pri tem podjetje ne bo moglo najeti več posojila, kot je lani znašala letna masa plač skupno s prispevki za socialno varnost. Posojila so namenili za financiranje osnovne dejavnosti podjetij, predvsem za nove investicije in za končanje že začetih, za financiranje obratnih sredstev in tekočih ali predvidenih prihodnjih razvojnih projektov, katerih cilj je nadgradnja tekočega poslovanja, je nanizal Gaspari. Do sredstev iz te sheme nimajo dostopa tista podjetja, ki so bila v težavah pred 1. julijem lani, tista, ki so za iste upravičene stroške že prejela javna sredstva, in tista, ki bi sredstva porabila za menedžerski odkup podjetja ali odplačilo posojila za menedžerski odkup. Del posojilnih tveganj bodo odvisno od bonitete podjetja morale prevzeti tudi banke, in sicer najmanj 20 odstotkov, za podjetja z boniteto C pa 50 odstotkov. Za izdajo jamstva bodo plačevale letno provizijo, kar je znova odvisno od bonitetne ocene posojilojemalca, in sicer od 0,55 odstotka do dveh odstotkov glavnice. Obseg jamstvene sheme spada v sklop 12 milijard evrov poroštev, ki jih je vlada opredelila po zakonu o javnih financah med protikriznimi ukrepi. Zakon bo državni zbor obravnaval skupaj z rebalansom proračuna, vlada pa mora zdaj pripraviti še uredbo, ld bo med drugim določala prednostno poplačilo države iz tega naslova. Gaspari pričakuje, da bo jamstvena shema operativna v drugi polovici aprila. im -7 c\/n /?Rnt)Fi pjrtrrTftn itn ^rmry^rR Popolna preobrazba c& *mtc Cest« zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 AKCUfi © Zelo smo se veselili, da vidimo preobraženega Žana, pa žal...ni se pojavil v Salonu Las.Verjamemo, da ni posredi strah od fotografiranja, da ne bo videti, da se samo nežni spol rad fotografira. Mi pa smo izžrebali novo »preobraženko«, to je Vesna Malgaj, ki je doma v Rimskih Toplicah, Zdraviliška 25. Veseli nas, da tudi tam nekdo bere naš časopis.Vesna verjetno ve kakšno ponudbo imajo v Lasu, osebno pa se lahko prepriča potem, ko bo poklicala Brigito v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovorila za ustrezen termin preobrazbe. Prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče prihodnjič! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! 1— 1 1 KUPON 1 1 STILSKA PREOBRAZBA i Ime: 1 1 1 Priimek: i i i i Ulica: i i ! Kraj: Telefon: f ■NGrarfKa ixJgracer Poznnte naj prostovoljca? Izpolnite glasovnico za naj prostovoljca zasavske regije -navedite le eno ime. Veste za društvo, ki je naj društvo? Izpolnite glasovnico za najboljšo nevladno organizacijo (društvo) zasavske regije (ime enega) Eno ali drugo glasovnico ali obe pošljite na naslov Časopis Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Glasujte in dajte priznanje prostovoljnemu delu v zasavskih društvih, ustanovah in zasebnih zavodih. S svojimi glasovi nagradite tudi organizacije - društva. Za glasovanje boste nagrajeni tudi vi, glasovalci, saj boste, z malo sreče pri žrebanju glasovnic, lahko postali dobitnik katere od naših praktičnih nagrad. In...zapomnite si datum: 27. november 2009. Veljavne bodo samo glasovnice, izrezane iz Zasavca! Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. č§?Mrest I Naložba v vašo prihodnost GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 06/2009 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj (o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi ž§?Mrest I Naložba v vašo prihodnost " Ort W» lll'tf rrwUM tWfSlAUMi'. GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 06/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi 7 P\/ © pgUflVčNO Gamse, člane plezalne sekcije PD Hrastnik, smo predstavili pred nekaj meseci kot odlične organizatorje nove vrste tekmovanja v skali, ki poteka preko interneta - www.lezem/kot. Tokrat jih predstavljamo kot odlične fotografe. Utrinek z razstave V torek, 17. marca 2009, so namreč v galeriji delavskega doma odprli razstavo fotografij štirih avtorjev - Maje Laznik, Aleksandra Stopinška, Albina Simoniča in Andreja ICranjca - članov plezalne sekcije z naslovom Daleč od ponorelega sveta. »Slikanje v steni ni enostavno,« je dejal predsednik Gamsov Aleksander Stopinšek, »je pa lepo, če ostanejo trenutki zabeleženi...« Poudaril je, da danes plezanje ni le za ekstremne športnike. Uvajajo ga tudi v šolah Gamsa Albin in Aleks in mnogi premorejo imenitne stene; v Hrastniku žal še ne. So pa posnetki na razstavi tudi iz hrastnišldh skal, kjer so začrtali že veliko smeri. Albin Simonič, njihov trener, je spomnil na dosežke najmlajših Gamsov za preteldo leto, saj so dosegali najboljša mesta v slovenskem merilu: Matjaž Zorko, Anja in Tim Unuk in Anja Murko. Izidor Zupan pa je uspešno nastopil tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Letos jih čakajo nastopi v evropsld mladinski seriji, v Franciji pa bo mladinsko svetovno prvenstvo. Štiije avtorji Glasbeni gostje - učenci GŠ Hrastnik Gamsi so ob razstavi, ld bo na ogled vse do konca meseca marca vsak dan od 17. do 19. ure, izdali bogat bilten, kjer so se v sliki in besedi predstavili skoraj vsi člani sekcije. Fotografija inštruktorice Maje Besedilo in slike: Fanči Moljk mJŠMNO © Alpinistične novice: V soboto, 14. marca 2009, so se lotili plezalnega vzpona na Uršljo goro, bi je visoba 1696 m, Sebastjan Jančič, član alpinističnega odseha Planinsbega društva Trbovlje, Matjaž Čub iz Kranja ter Bojan Turšič iz Ljubljane. Njihovi tobratni cilj je bila severna stena omenjene borošbe gore. Načrtovali so, da preplezajo v zimsldh razmerah Srednji žleb v severni steni. Pred vstopom v steno se je Bojan Turšič odločil, da bo opravil zimski pristop na goro po običajni poti, Sebastjan Jančič in Matjaž Čuk pa sta vstopila v Srednji žleb. Sneg je bil zelo pomrznjen, zato sta z vzponom v jutranjih urah pohitela. V začetnem delu sta plezalca naletela na velike snežne gmote, ki so ostale od plazov. V srednjem in izstopnem delu smeri pa sta na posameznih sldanih skokih naletela na vodeni led in trd sneg. Ob lepem vremenu sta plezalca plezala nenavezana in 560 m visoko smer z naklonom do 50° preplezala razmeroma hitro in varno. Ko sta stopila na vrh gore, je bilo na njej dosti planincev, ki so uživali v prelepem sončnem vremenu. Plezalca sta bila z opravljenim vzponom zadovoljna, s stiskom rok potrdila uspeh in po skodelici čaja so se vsi trije varno spustili do izhodiščne točke, nato pa se vrnili na svoje domove. Pred tem sta, 17. februarja 2009 Sebastjan Jančič in Matjaž Čuk plezala v severni steni 1715 m visokega Tolstega vrha v Kamniško-Savinjsldh Alpah. Preplezala sta 300 m visoko grapo brez imena. Po kasnejših informacijah sta ugotovila, da je že bila preplezana v letnih razmerah, v zimsldh pa še ne. Vse kaže, da sta jo onadva prva in prvič preplezala v zimsldh razmerah. Grapa ima naklon 85/55-45°. Ob uspehu sta se tovariško potrepljala na vrhu gore. Besedilo: Tine Lenarčič Msfei planini vabijo v/ m%Sß v/r&te Občnega zbora PD Dol pri Hrastnibu se je prvo marčevsbo nedeljo 2009 v Gorah udeležilo bar velibo število planincev - tudi iz drugih zasavsbo- posavsbih društev so prišli. Predsednik Toni Paulič je spet izrazil zadovoljstvo, da so člani) in se udeležili tabora v Kamniški Bistrici, konec leta 2007 dobili v Gore sposobno najemnico ozira- Pregledali so tudi vse markirane poti, ld so dobro vzdrževa-ma upravnico doma, ld s svojo uspešno ponudbo privablja ne. V letu 2009 predvidevajo obnovo smeri Dol - Kovk -planince daleč naokoli. ICupška vas - Gore, ki je zaradi erozije precej poškodovana. Lanski program so izpolnili uspešno - 25 društvenih izle- Članov PD Dol je 185, kar je za deset manj kot v preteklem tov. Še posebej so zadovoljni z delom mladih planincev, ld letu. Upajo, da bodo v letu 2009 pridobili nove planinske so poleg sedmih izletov opravili tudi planinsko šolo (novi navdušence, tako da bi se število spet zaokrožilo na dvesto. Slika in besedilo: Fanči Moljk DURS je pravkar pričel z obnovami postopkov za odmero dohodnine tistih zavezancev, katerih otroci so v letu 2007 opravljali prostovoljsko delo in zato tudi prejeli nagrado. Na tiskovni konferenci, ki je bila v ponedeljek, 23. marca 2009 so sodelovali Jože Gornik, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - CNVOS, Primož Jamšek, vodja Centra za razvoj in promocijo prostovoljstva, Slovenska filantropija, Helena Zevnik, predstavnica Slovenske Karitas in Nada Kirn Špolar, predsednica Društva SEZAM, ena od žrtev nerazumljive prakse DURS-a v zvezi s prostovoljstvom. Na njej so predstavili javno pismo/izjavo za javnost, v kateri slovenske nevladne in prostovoljske organizacije ostro protestirajo proti nerazumljivi praksi Davčne uprave RS v zvezi s prostovoljstvom. Ker DURS to nagrado prišteva med dohodke iz dela ali opravljanja dejavnosti, staršem zdaj grozi, da jim za nazaj ne bo priznana davčna olajšava, ki sojo uveljavljali za otroka. Zgodi se torej lahko, da zato, ker je otrok prejel 100 EUR nagrade, njegovim staršem DURS »ukine« celotno olajšavo v višini 2800 EUR. Takšno prakso nevladne organizacije ostro obsojajo IN terjajo spremembo davčnih predpisov, ki so do nje pripeljali. Nerazumljivo je, kako lahko država v času finančne krize in tudi siceršnjega krčenja sociale s svojo prakso odvrača državljane od solidarnosti in prostovoljskega delovanja. Izjavo za javnost so med drugimi podpisali Slovenska filantropija, CNVOS, Slovenska Karitas, Društvo SEZAM, Svet nevladnih podpornih organizacij, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Pravno-informacijski-center NVO itd. MaH UMil iiMl te m%\jul Na prvi pomladni dan je več kot trideset članov Ribiške družine Zagorje poprijelo za orodje in uredilo brežine ribnika v Zagorju in okolico ribiškega doma. Ponovno so pritrdili ldopi, nasuli potke, dodobra pograbili travnike okrog ribnika. Z veseljem, voljo in orodjem so se lotili urejanja Od lanske jeseni in v letošnji zimi je bilo nekaj visokih voda in je ICotredežica nanesla precej peska, ld ga je odložila v bližini pritoka sveže vode v ribnik. Zaradi mraza se je vsul del brežine na jugo vzhodnem delu ribnika. Da so lahko ti dve mesti spravili v normalno stanje, so morali znižati nivo vode v ribniku, kar pa ribam ni prav nič škodilo. Najtežji in najzahtevnejši odsek urejanja brežine Nekaj dni pred to delovno akcijo so z apnom preventivno razkužili ribnik. Ta skrb za zdrav živelj v ribnikih se je Ribiški družini Zagorje v preteldosti že bogato obrestovala, saj so se izognili boleznim, ki so v nekaterih ribnikih v Sloveniji močno razsajale in zdesetkale ribjo populacijo. Zagorski ribiči načrtujejo še pomladansko ureditev ribnikov v Evroparku in čiščenje vodotokov in brežin v revirjih zaupanih njim. Ob znižanju gladine so uspeli odstraniti kup nanošenega peska Nekatere lokalne skupnosti lepo sodelujejo pri čiščenju, dve največji v Zagorski dolini pa nimata posluha za tako dejavnost, še več, njuni krajani iz leta v leto odlagajo različne odpadke kar ob strugo ali pa vanjo. O tem smo v preteldosti že pisali, pa se jih ni nič prijelo, saj z dejavnostjo še kar nadaljujejo. Očitno tudi širša skupnost ob takih dejanjih najraje zamiži... Slika in besedilo MM PODARITE ZASAVCA! Ne veste, kaj bi podarili svojim sorodnikom, prijateljem, znancem ... PODARITE NAROČNINO ZA ZASAVCA! Izpolnite naročilnico in napišite, za koga naročate časopis. Lahko nas tudi pokličete (03 54 52 666). Račun bomo poslali na vaš naslov. Dgt/ftVflVO 0| l. BflSiV/nii turni* v/ M€kMš§čs!n v/ letu IM v/ Zagorju V soboto, 7. marca 2009, je v Zagorju potekal prvi turnir, ki šteje za državno prvenstvo v slovenskem kickboksu. Turnirja se je udeležilo 253 tekmovalcev iz 20 klubov. PDK Izlake Tekmovalci domačega kluba Pon do kwan Zagorje so bili z osvojenimi 20 prvimi, 9 drugimi in 8 tretjimi mesti najuspešnejši klub na tekmovanju. V kategoriji deklic je zmagala Tjaša Vozel, druga je bila Tina Baloh in tretja Tjaša Kovačič. V kategoriji dečkov je Miha Drnovšek osvojil prvo mesto, Jernej Drnovšek pa drugo mesto. V kategoriji članic je prvo mesto osvojila Tina Koder, drugo pa Tjaša Krajnik. Glasbenim katam je sledil turnir v šemi in light kontaktu. Prva mesta so v šemi kontraktu med deldicami osvojile: Tina Baloh, Eva Bartelme in Melinda Ramadani. Tanja Oven in Brigita Perak pa sta osvojili tretji mesti. Prav tako je tretje mesto med dečki osvojil Miha Drnovšek. Med mladinkami in mladinci so prva mesta osvojili: Tina Koder in Tjaša Krajnik v dveh kategorijah ter Nejc Taškar in Peter Kastelic. Drugo mesto sta osvojila Nina Resnik in Nejc Taškar, tretje pa Uma Begovič in Peter Kastelic. Med članicami je v dveh kategorijah slavila Urška Motoh. Drugi mesti pa sta osvojili Lilijana Koban in Tina Koder. Med člani v šemi contactu so prva mesta o svoj il i: Klemen J uvan in Igor ICalšek v dveh kategorijah ter Tomaž Groboljšek in Primož Bračič. Drugo mesto je osvojil Aleksander Docič, tretje pa Aleksander Cilenšek in Andrej Uduč. V light contactu so člani zagorskega kluba osvojili: prvo mesto Igor ICalšek, drugo mesto Aleksander Docič in tretje mesto Primož Bračič. Slika 1 Tudi šestnajst borcev izlaškega kluba Pon-Do-Kwan se je udeležilo prvega letošnjega turnirja za DP v Zagorju. To je bil tudi prvi nastop v novih kimonah. Za tri izlaške tekmovalce Žana Gračnerja, Jana Smrkolja in Robija Vebra je bil to krstni nastop. Vsi trije so se odlično izkazali, Robi in Žan sta se prebila na stopničke. Dobro se je boril tudi Rok Razpotnik, ki je prikazal odlično tehniko in na koncu izgubil z minimalno razliko in tako zgrešil stopničke. Izlačani so osvojili šest tretjih mest: Robi Veber, Nusmir Bajraktarevič, Gregor Razpotnik, Suzana Lazar, Nives Sakelšek in Izlakar Maruša. Drugouvrščenih je bilo pet Vita Hudi, Žan Gračner, Miloš Rozman in Ana - Marija Maselj. Ena od izlaških zvezd tekmovanja je bil Rok Vrtačnik, ki se je v kategoriji dečkov do 155 cm po dveh borbah prebil v finale, kjer je prepričljivo ugnal nasprotnika in tako osvojil 1. mesto. Prvo mesto je prav tako osvojila Sara Smrekar, ki je po težavni borbi v finalu zmagala proti precej močnejši nasprotnici. Tilen Zajc je v kategoriji mladincev do 57 kg premagal vse nasprotnike. Prvega mesta pa se je prav tako veselila tudi Maja Vetršek. MaH 11, tomfo? v tmwlingu BOB Bowling Litija je v sodelovanju z Mladinskim centrom Litija uspešno izpeljal l.MC TURNIR V BOWLINGU, ki je bil 23.02.2009. Po ustanovnem sestanku BOB BO- WLING KLUBA se najbolj zagrizeni že pripravljajo na prva tekmovanja. Udeležba na turnirji ob DNEVU ZENA je bila nad pričakovanji in turnir je imel celo mednarodno udeležbo. Rezultati: 1. mesto VIKTORIJA KRI VOLUTSKAYA 2. mesto DARJA CELESTINA 3. mesto SAŠA DOBRAVEC Tekmovalno je napeto tudi v BOB Bowling ligi, kjer je stanje po 16.krogih sledeče: MOŠKI: 1. Vincek Dejan 12512 kegljev, povprečje 189 2. Erjavec Jožef 12370 kegljev, povprečje 187 3. Vodenik Roman 12354 kegljev, povprečje 187 ŽENSKE: 1. Dobravec Cveta 10642 kegljev, povprečje 161 2. Dobravec Saša 10221 kegljev, povprečje 154 3. Ulčar Anita 9928 kegljev, povprečje 150 Za vse ljubitelje bowlanja so pripravili stalne akcije ugodnosti in sicer: PLAČAŠ ENO URO - BOWLAŠ DVE URI in PLAČAŠ DVE URI - BOWLAŠ TRI URE + IX PIZZA GRATIS. Akcija velja od ponedeljka do četrtka cel dan in v petek do 19.ure. Vsak petek: PIZZA HAPPY HOUR - od 20 do 21 ure - plačaš eno, dobiš dve in COSMO BOWLING HAPPY HOUR po 24.uri samo 10,00 eur. I® pmmm V nabito polni Knjižnici Mileta Klopčiča je Staša Lepej Bašelj v torek, 10. marca 2009, predstavila svoj prvenec, potopisno knjigo Camino, Moja samotna pot. Razgovor je vodil novinar Marko Planinc, kot gost večera pa je nastopil Stašin dolgoletni prijatelj Vlado Kreslin. Zlobni jeziki pravijo, da bo knjiga kmalu pošla predvsem zaradi imenitne karikature Dušana Kastelica Stašo poznajo v Zagorju kot odvetnico, čeprav je že lani prestopila med notarje. Vedno teže je prenašala stiske ljudi, Id jih je pri svojem delu srečevala vsak dan in jih nosila v sebi tudi po službi. Morda ji je tudi zato prišlo v navado, da se ob koncu tedna odpravi na daljše poti v naravo, kjer si osveži izgubljeno energijo in pozabi na bridkosti. Znana je predvsem po daljših pohodih, o katerih smo tudi na straneh Zasavca že pisali. Zanimive so 807 kilometrov dolga pot Camino Frances v letu 2006, naslednje leto 150 kilometrska pot po portugalski strani in pohod od Goričkega do Pirana, ld ga je navdihnila Kreslinova pesem. Tudi lanskega treldnga v Nepal ne smemo pozabiti, saj ji je odprl čisto nove svetove, kot pravi. O vseh teh poteh piše Staša zadnja leta na straneh Dela oziroma Poleta. Kratke leposlovne zgodbe s socialno vsebino in družinsko tematiko pa objavlja v Naši ženi. O romarski poti je napisala, kot rečeno, knjigo. »Kaj sploh žene človeka, da se odpravi sam na tako dolgo pot?« je zanimalo Marka Planinca. Povedala je, da je sicer že dolgo vedela za to tisočletno romanje, ld je postalo v zadnjih desetletjih spet množično obiskano in ga bralci poznajo po uspešnici Shirley Mac Laine Camino, Po stezi Pogovor s Stašo je v svojem duhovitem zvezd. Stašo je pot stilu vodil novinar Marko Planinc prevzela ob preda- vanju Mirana Šubelja Sagmeistra, le časa in pogojev za odhod nikoli ni bilo. Pa ji je prijatelj Vinko Sever povedal: »Nikoli ne bo pravih razmer in pravega časa, zato se je treba odločiti in - oditi.« Tako je tudi storila. »Pot je lepo označena z značilnimi Jakobovimi školjkami in rumenimi puščicami, prenočišča so urejena, srečanja z drugimi pohodniki prijetna. Le voljo moraš imeti, da stisneš zobe ob krvavečih žuljih in podobnih tegobah, da preneseš domotožje in ne obupaš ob prvem resnem zapletu.« Ob takih preizkušnjah so jo spodbujala številna sms sporočila domačih in prijateljev, čas ji je krajšalo tudi vsakodnevno urejanje zapiskov. »Zgodovinski« posnetek nekaterih comovk z V. Kreslinom in Stašo Na torkovo predstavitev Stašine knjige je prišlo nekaj glavnih junakov, ld predstavljajo rdečo nit njene tankočutne pripovedi, kot jo je označil Marko Planinc, pa številni prijatelji iz Zasavja, Celja, Ljubljane, Maribora, Šentjurja, Železnikov,... Prišel je tudi ilustrator Dušan Kastelic, ki je len j igo obogatil s karikaturo naše popotnice. Ob razgovoru so se v ozadju vrteli slikoviti posnetld s poti od francosldh Pirenejev do Santiaga de Compostele. Avtorica je bila deležna številnih pohval, čestitk in priložnostnih daril. Tesen prostor zagorske knjižnice je bil nabit s pozitivno energijo, tako da bi lahko vsak čas eksplodiralo. Pa je zadevo sprostil Vlado Kreslin, slovenski Dylan, z melodijami prekmurskih ravnin, ld umirijo dušo in srce. Ni naključje, da je Staša Lepej Bašelj šla preteklo soboto v Črnuče po knjige z dvajsetldlometrskega pohoda od Senožeti do Ihana. Lo nekako sodi k njenemu načinu življenja. Izdajo je zaupala založbi Jutro, ld je sicer bolj usmerjena v učila. Tisti, ki smo knjigo že prebrali, vemo - to je knjiga, ld jo priporočaš prijateljem z nasvetom, naj pozabijo na vsakodnevne opravke, ker jih bo knjiga posrkala vase. Bralce spremljajo jok, smeh, sočutje, razmišljanje. Deležni so tudi številnih sporočil, med njimi najbolj pomembnega: da je življenje lepo in ga nima smisla oteževati. Besedilo in slike: Fanči Moljk mepswrra/ 01 Anini Q>mim v Erastništohi Hrastnišba obzorja, bi imajo namen vabiti med obiskovalce Knjižnice Antona Sovreta znane in uspešne Zasavce, so v četrtek gostila podjetnika leta 2008 Andreja Orožna, Dolana, ki stanuje v Hrastniku, dela pa v Trbovljah. Ta naziv si je delil z dr. Juretom Knezom, znanstvenikom, vizionarjem, bot rad poudarja Andrej. Razgovor je vodil novinar Marko Planinc. Andrej Orožen in novinar Marko Planinc Najprej je bilo treba obdelati temo, Id je lani pošteno presenetila in navdušila slovensko javnost: Andrej vodi z Juretom podjetje za razvoj in proizvodnjo programske opreme Dewesoft, za katerega bi lahko rekli, da povezuje vesolje z Zemljo. »Res je sodelovanje z NASO najbolj odmevno v javnosti, čeprav je v vsakem instrumentu Dewetrona, avstrijskega partnerja, za katerega sem na začetku le prodajal, naša oprema, izdelana v Trbovljah...« Praktično ni na svetu tovarne avtomobilov, ld ne bi uporabljala njihovega znanja. Pri partnerjih so priljubljeni predvsem zato, ker se hitro odzovejo, če imajo težave. Gojijo pa z njimi tudi pristne človeške odnose. Prodajajo še v vojsko, v zdravstvo, v industrijo letalstva, železnice pa tudi v kmetijstvo in šport. Marko Planinc je prosil gosta, da pove kakšne zanimive zgodbe v zvezi s prodajo merilnih naprav. Tako smo izvedeli, da so Nizozemci želeli meriti - kolikokrat krava prežveči svojo hrano oziroma, kako se ta cikel ponavlja. Ali pa zgodba o sodelovanju pri najdaljšem mostu na svetu v Honkongu (32 kilometrov), ki povezuje letališče z otokom. Vse vibracije merijo z njihovimi brezžičnimi napravami. Cisto njihovi so tudi merilniki Andrej: Joj, kako čas beži! Jutri za človeško telo. Pri bosta naši dvojčici že polnoletni... izdelovanju kakšnega novega orodja v razvojnem laboratoriju določenega podjetja morajo ves čas meriti, kako vplivajo vibracije na človeka, da ne bodo škodljive. V Gardalandu pa nam ni slabo na vlakcih smrti zato, ker so z njihovimi meritvami merili naklone, zaviranja, pospeške ... in potem na koncu izbrali najugodnejše variante. Prav tako proizvajalci avtomobilov z njihovimi instrumenti merijo vse značilnosti vozila med vožnjo: nagib volana, vibracije in zavorne poti. Meritve omogočajo, da dobivajo informacije o vozilu v časovnih intervalih, ki niso večji od stotinke sekunde. Andrej Orožen je zelo ponosen na svojega partnerja Jureta Kneza in sploh na celo ekipo. Preseneča ga, da so ti mladi fantje tako resni, tako zagreti za delo. Hočejo pokazati, kaj Obiskovalci na srečanju z Andrejem Orožnom znajo, zato ne gledajo na ure, kadar je treba nekaj dokončati. Takrat jih družine pogrešajo. Pa se jim malo oddolžijo, ko prirejajo družinske piknike, izlete, športna srečanja, kjer se še bolj spoznavajo. Leta 2001 sta bila v podjetju dva zaposlena, danes jih je šestnajst. »Zasavci so zelo delovni ljudje,» je dejal Andrej, »mislim, da je ta odlika kar genetsko pogojena...« Veliko mu pomeni, da je zaposlena v podjetju tudi žena Loti, ld skrbi za vso administracijo. Marko Planinc seveda ni mogel mimo športa, saj je bil Andrej pri dolskih rokometaših vratar. Če je le mogoče, izkoristi čas za športne aktivnosti tudi zdaj, v podjetju, kjer imajo v največjem prostoru biljard, zunaj pa košarkarsko igrišče. Spomnil ga je tudi na mladostna leta, ko je največ časa preživel v Turju, na Orožnovi kmetiji, kjer so se gotovo oblikovale njegove prve delovne navade. Gost v Hrastniških obzorjih 26. marca 2009 ob 1 8.00 uri bo Simon Tanšek, za Hrastničane fotograf, ld je »kot mladenič odšel v svet. In naredil tisto, o čemer je sanjal vse življenje. Našel je delo, ld ga osrečuje, našel je poklic, ki ga bogati.« Besedilo in fotografije: Fanči Moljk “7 ca zn mm sha Iq,1Jb v/ V mesecu januarju, takoj po zmagoviti pohorski Zlati lisici, so se učenci in učitelji 6. razredov OŠ Toneta Okrogarja odpravili na Pohorje. Napočil je namreč težko pričakovani čas zimske šole v naravi. Na dan odhoda je bilo v zraku čutiti vznemirjenje, veselje in pričakovanje. »Kako bo? Kaj vse bomo doživeli?« so bila vprašanja, ki so se porajala v glavah šestinštiridesetih otrok in petih spremljevalcev. »Že ob samem pogledu na prelepo zasneženo pohorsko pokrajino so se vsa vprašanja razblinila. Začeli smo uživati v idilični pokrajini ki ponuja možnost neštetih doživetij. Pred Domom Miloša Zidanška, kjer smo bili teden dni nameščeni, nas je pričakal prijazni oskrbnik Marjan. Namestili smo se po sobah, se seznanili s pravili in naša enotedenska zimska pravljica se je začela. Vstajali smo ob 7.30, kajti ob 8.00 nas je že čakal samopostrežni zajtrk, kjer ni manjkalo različnih dobrot. Sledilo je ocenjevanje sob, nato pa priprava na aktivnosti na snegu. Delili smo se na smučarje (tri skupine) in tekače - sankače (ena skupina). Učenci, ki niso smučali, so imeli poleg sankanja možnost naučiti se tudi osnov teka na smučeh in prav vsi so bili zelo uspešni. Tudi smučarji niso počivali. V dopoldanskem in nočnem času so osvajali in izpopolnjevali smučarsko znanje. Kljub temu, da so bile aktivnosti na snegu naša glavna zabava, se je dogajalo še marsikaj. Drsali smo se na odprtem drsališču v Mariboru, iskali smo skriti zaklad in ga tudi našli, tekmovali v bowlingu in izdelovali snežene skulpture. Po aktivno preživetem dnevu pa je prijalo tudi kopanje v zaprtem bazenu hotela Bolfenk. Večeri so potekali v sproščenem vzdušju ob različnih igerah in tekmovanjih. Predstavile so se sobe, v igri smo odkrivali skritega prijatelja, imeli smo filmski večer, izbirali najbolj noro frizuro, najboljšo reklamo, izbrali najboljšega napihovalca balonov in si ogledali predstavo Pika Nogavička v izvedbi učencev naše šole. Družabne večere smo v četrtek zaključili s plesom. Čas je kar prehitro tekel in napočil je trenutek vrnitve. Vsi smo se trudili - učenci, učitelji, oskrbnik in kuhar, da bi ta zimska šola v naravi vsem ostala v lepem spominu ...in uspelo nam je.« so zapisale razredničarke 6. razreda. Ob nasmejanih obrazih na slikah jim verjamemo, da jim je res uspelo. Otroški vtisi: »Smučišče je bilo zelo veliko in zanimivo. Proge so bile zelo raznolike. Smučišče je name naredilo velik vtis, zato mu dam oceno pet.« (Anže G.) »V sredo smo šli na drsanje in bowling. Ko smo dišali, sem velikokrat padel. Na bowlingu pa sem bil enkrat prvi in enkrat drugi. Bilo je zabavno, vsi veseli smo se vrnili domov, povečerjali in šli spat.« (Blaž Č.) »V četrtek smo popoldne iskali zaklad. Iskali smo okoli snežakov, ki so bili narisani na papirju. Ko smo našli vse snežake, smo ugotovili, da je zaklad skrit za domom, kjer smo spali. Bili smo veseli in izčipani, zato smo z veseljem pojedli večerjo.« »Všeč mi je bil zadnji večer, ko smo se zabavali, plesali, smejali...« (El-Hana K.) »Najbolj se mi je vtisnil v spomin sredin večer, ko smo s sošolci zaigrali igro Pika Nogavička še zmeraj živi v vili Čira Čara. Odigrali smo jo odlično in vsi so nam ploskali.« (Eva L.) »Imeli smo se zelo lepo ob različnih norčijah in tudi na smučišču. Najljubša smuka se mi je zdela piva ponoči, ko se je luna videla izza oblakov.« (Žan P.) Nina: »Bili so v šoli v naravi. Vsi so bili navdušeni. Ko so prišli nazaj, so povedali, da je bilo fantastično. Pripovedovali so, kaj vse so doživeli in takrat mi je bilo žal, da sem ostala doma.« »Bilo je zelo zabavno, ker smo se kopali, sankali in smučali. Imeli smo družabne igre in predstavo Pika Nogavička. Najbolj mi je bil všeč tek na smučeh. Zadnji dan sem bila žalostna, ker smo odhajali in obenem vesela, saj sem se imela lepo in sem se polna lepih spominov vračala domov.« (Damjana M.) : k xism mU -d S ■SfcšFr? 9 ' / l FrCPBB. m 7 c\\/r Obraz z naslovnice Mil® Poredoš o Q Nekoč ste se imenovali Solit, verjetno ste spremenili ime v Orleke, ko ste začeli vaditi na Orleku? ekoč davno smo se res lenovali Solit, vendar je bila zasedba članov povsem drugačna. Potem smo se;.srečali z rnladinci in se preimenovali v Orlek, delno tudi zato ker smo vadili in še vedno vadimo na Orleku, kjer sem tudi doma. Imate enkratno in dobro obiskano spletno stran, kjer je tudi obmca podatkov in zanimivosti. Ali je še kaj česar niste objavili?Bi nam to zaupali? Hvala za pohvalo. Spletno stran je oblikoval Jure Tovornik, za podatke pa skrbijo naši mladinci, ld so računalnikov bolj vešči. Nismo še objavili koliko ima stric Janez penzijona in tudi vam ne bomo zaupali. Naj bo stric Janez kar brez s lobi! To je že področje varstva osebnih podatkov. Ob 20 - letnici boste v Za-goiju prestavili novi CD in DVD. Z vami bodo tudi Celjski godalni orkester pa Neva Mani in Petra Obšte-ter. Kako je prišlo do sodelovanja z orkestrom s katerim boste maja nastopili na celjskem gradu? Da, nastop ob 20 letnici v Zagorju že komaj čakamo, saj se je tu vse skupaj začelo davnega novembra 1989 v takratni še skupni drž Jugoslaviji. Kar pa zadi Celjski godalni orkester, bila želja po sodelovanju obojestranska. Namreč orkester ima dolgo in bogato zgodovino. Sodeloval j tudi na snemanju naše; jubilejnega albuma Anduh in to pri treh skladbah, prav tako bosta sodelovali na promociji še pevki Neva Marn in Spela Obšteter. Neva Marn je sodelovala tudi pri snemanju albuma. Maja bomo nastopili z orkestrom na celjskem gradu. V kompletu s CD in DVD bo tudi knjiga Zdenka Matoza Orleki, 20 let.... Nas lahko na kratko seznanite s tem kako je nastala? Knjiga novinarja in našega prijatelja Zdenka Matoza je prerez oz. povzetek 20 letnega delovanja skupine Orlek. Zdenko Matoz je urednik kulturne redakcije časopisa Delo in naše delovanje spremlja že dalj časa. Prav tako imamo tudi sami zelo bogat arhiv in potem sploh ni bilo težko sestaviti gradivo za knjigo. Sicer pa se je Matoz udeležil nekaj naših turnej in tako imel vpogled v samo dogajanje Rubrika Press na spl. strani je že nekaj časa v zamudi, upam, da bo kmalu aktualna kot je vse ostalo.... Kaj takega! Takoj bom interveniral pri naši disciplinski komisiji katera bo sprejela določene ukrepe. Bodite brez skrbi! Polnoletnost je že za vami, se bo podvojila ali potrojila? Vse skupaj je odvisno od zdravja kolektiva, medsebojnih odnosov in stanja na svetovnih borzah. Časi so težki za vse, recesija itd.... raši največji problemi, pa verjetno niso šele od včeraj". 'S^tcšn imi teža vami se največkrat srečujete in fledice to ima za pitno življenje? gmo tam. Torej, kri-spremljajo od samega Nastali smo, ko je slavija razpadala-torej Kariero smo gradili in monografijo je udarila kriza, recesija, itd.. No, pa povejte:"Je to pošteno?" O posledicah krize na privatno življenje kdaj drugič. O term kaj je pošteno v življenju, bjrsl dalo marsikaj povedati, pa tudi o tem kdaj drugič. Po svetu stese že precej uspešno potepali, je že v načrtu kakšno novo potovanjemM Res je. Prevandrali smo že dobršen del sveta, no nekaj gostovanj se kaže v prihodnosti, vendar o tem takrat, ko bodo zadeve konkretne. Bi zaupali našim bralcem kakšen utrinek z vaših potovanj? Kje ste se najbolje počutili in zakaj? Ja, to, da kamorkoli smo prišli, povsod so se našli naši ljudje, Slovenci, čedalje več je Zasavcev, ki nam pripovedujejo svoje zgodbe, od kod so doma, katero žlahto imajo v Zasavju. Na drugi del vprašanja bom odgovoril z lepim slovenskim rekom:"Povsod je lepo, a doma je najlepše." In ij bi še želeli, da vprašamo pa nismo? To, da nagovorite naše ljudi v Zasavju, da pridejo v čim večjenu številu na naš jubiIejniPkon£ert v soboto 28.3.2009 v Delavskem domu v Zagorju ob S n vi. Hvala za odgovore. Želimo vam še veliko uspešnih obletnic! Zasavje brez vas ne bi bilo Zasavje! Hvala, to pa je lepo slišati! Torej dragi bralci v soboto trumoma v Zagorje! Čaka vas nepozaben večer. St.R. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Še nikoli tako blizu! 1^229 temeljih nove, mlade drže Slovenije, kjer ni bilo zaslužka-same kompenzacije, torej spet kriza. Potem, ko si je država opomogla, so služili drugi pstuhi in sedaj ko imamo 20 letnico, album (©VEM Državni nnrtal 7; Državni portal za podjetja in podjetnike WWW L\ V j 1 l &Wee«S#" Pričela se je tekaška sezona z 9. malim kraškim maratonom. V nedeljo, 22.3.2009 se je zbralo malo manj kot 3000 tekačev na 8 in 21 kilometrski preizkušnji. -____________________________________________-V Če se v nedeljo niste udeležili teka, pa imate željo kdaj nastopiti med množico tekačev, imate možnost na 29. maratonu treh src v Radencih v soboto, 16.5.2009, v avgustu na teku po zagorski dolini, v oktobru pa čaka ljubitelje teka 14. ljubljanski maraton. Besedilo in slike: Tomaž Kogovšek Vremenski pogoji so bili odlični, nebo brez oblačka, veter ravno pravšni za prijetno ohladitev med tekom. Res lep obet za pričetek nove tekaške sezone. Organizatorjem letošnjega teka, ld je potekal po ulicah Sežane do Lipice, preko državne meje do Bazovice, Podričam do Trebč in preko sežanskega Orleka in nazaj v Sežano, je uspelo ustvariti lep tekaški ambient z veliko gledalci ob progi in vedrim vzdušjem na cilju obeh tekaških preizkušenj. Vsako leto se zbere vedno več tekaških navdušencev, ld želijo biti na nek način del zgodbe o svojem uspehu. Tek je gotovo ena izmed najbolj zdravih gibalnih dejavnosti in na lastnih nogah občutiti svoj del med množico tekačev je čudovito. Tudi iz Zasavja se je zbrala lepa skupina tekačev, ld se je čez vso zimo pripravljala v tekaški šoli in posamično po najrazličnejših poteh, cestah in parldh. Dobri pogoji pa velikokrat niso pogoj za uspeh, potrebno se je spustiti, si narediti cilj in začeti. Na 6. mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko, ki je potekalo od 4. do 10. marca 2009 v Beogradu so sodelovali tudi učenci Glasbene šole Zagorje in zopet dosegli izjemne uspehe flavtistke Urška Udovč (1. kategorija) - srebrna plaketa Klara Veteršek (2. kategorija) - srebrna plaketa Nika Pavlič (1. kategorija) - zlata plaketa trobilci Maks Kogovšek (trobenta - predkategorija) - zlata plaketa Jernej Rotar (rog - predkategorija) - zlata plaketa Laka Zupan (tenor tuba - predkategrija) -zlata plaketa (osvojenih maksimalno število točk - 100) mentorji Nataša Burger, Ina Tartnik in Drago Peterlin in korepetitorka vseh tekmovalcev Urška Vidic vsi zaslužijo vso polivalo in iskrene čestitke. GŠ Zagorje B<^lNWä opera Neron Drama Ljubljana in KC DD Zagorje sta pred premiero predstave NERON ugotovila, da je predstava tehnično prezahtevna za selitev in bo za zdaj na ogled samo na matičnem odru v Drami Ljubljana. Kljub temu Drama in KC DD Zagorje želita, da ljubitelji gledališča iz Zagorja in drugih krajev Zasavja med prvimi v Sloveniji uživajo v spektaklu, kakršen bo prva slovenska pop-rock opera. Drama Ljubljana je zato pripra- z avtobusnim prevozom je 22 evrov, brez prevoza pa 18 vila posebno predstavo za abonente zagorskega ICC DD in za druge navdušence, ld bo v petek, 27. marca ob 19.30. uri v Drami Ljubljana. Kulturni center Delavski dom in Integral Zagorje organizirata avtobusni prevoz z odhodom v petek ob 17.30 z avtobusne postaje Zagorje. Avtobusi bodo ustavljali v Kisovcu (pri Mareli) in na Izlakah (pri šoli). Prevoz bo do Kongresnega trga (nekaj metrov od Drame), od koder bo tudi odhod predvidoma ob 22. uri. Predstava traja cca dve uri. Abonenti morajo imeti za ogled predstave vstopnice, v primeru, da se ogleda predstave ne morejo udeležiti, pa naj to prav tako sporočijo. Vstopnice za imetnike gledališkega abonmaja za predstavo NERON, ki zajemajo tudi avtobusni prevoz, so na voljo na upravi Delavskega doma Zagorje (03 56 64 171) brez doplačila. Na voljo je tudi nekaj vstopnic za IZVEN. Cena vstopnice evrov. Predstave NERON bo zanesljivo eden izmed največjih gledaliških dogodkov letošnje sezone in je do nadaljnjega razprodana. Nastopajo: Jurij Zrnec - Neron, rimski cesar Janez Hočevar k.g. - Ane j Seneka, Neronov učitelj, filozof in pisatelj. Saša Tabakovič - Tigelin, prefekt pretorianske garde Polona Vetrih - Agripina, Neronova mama Pia Zemljič k.g. - Popeja, Neronova druga žena Matija Rozman - Oton, Neronov prijatelj, prvi Popejin mož Maša Kagao Knez k.g. - Akte, osvobojenka, Neronova ljubica Nika Rozman k.g. AGRFT, Nina Rakovec k.g. AGRFT, Tjaša Hrovat k.g. AGRFT, Alja Kapun k.g., Domen Valič k.g., Dušan Teropšič k.g., Igor Sviderski k.g., Vito Weis k.g. AGRFT - Zbor MaH Billie Holiday v Trbovljah Delavski dom Trbovlje je za petek, 27. marec 2009 ob 18.00 napovedal glasbeno poslastico v obliki glasbene predstave o Billie Holiday, pevke bluesa. Billie Holiday, rojena kot Eleonora Fagan, je prva jazzovska glasbenica, ki je nastopila v Carnegi hlallu v New Yorku. Je pevka, ki z neposredno čustveno in iskreno interpretacijo zapusti neizbrisen pečat v svetu glasbe. Njeno življenje je hrepenenje, ki izvira iz samotnega otroštva, osebnih dramatičnih doživetij, razmer v tedanji rasistično nastrojeni družbi in iz osebne naravnanosti. Le skozi pesem je možen njen čustveni izraz. Razkorak med »zunanjim« in »notranjim« svetom jo zapelje v notranjo osamo, v občutek nesvobode in žalosti... Otroško naivna narava jo, kot nasprotje žalosti, ki jo nosi v sebi, obdari z instinktivnim upanjem... Nihanje med dvema skrajnostima jo utrudi in pahne v svet droge in v letu 1933 izčrpana umre. Predstavo je režirala Tijana Zinajič, piano-man je Blaž Jurjevčič, čustva in glas Nika V, mojstrsko obogatena zvok in luč sta \lelo Simona Goriška in Igorja Remete._____________________________________________________________________________, 0 mum v* Mag. Gabrijela Hauptman (Eli), ki je zaposlena kot ravnateljica Osnovne šole Litija, se je 10 marca 2009 v litijski knjižnici predstavila s slikami in kipci na temo »Ženska«. Učiteljski pevski zbor KUD Litus, OŠ Litija Gabrijela Hauptman o svojem ustvarjanju Kantavtor Andrej Guček, član skupine Hiša V kulturnem programu je sodeloval učiteljski pevski zbor KUD Litus, OS Litija in kantavtor mag. Andrej Guček, Eli-jin sodelavec na OŠ Litija, na Podružnici s prilagojenim programom. Gabrijela Hauptman je obiskovalcem razkrila, kaj jo vodi pri ustvarjanju. Pred leti je izdala pesniško zbirko Ob potoku/By the stream iz katere je prebrala nekaj pesmi. Pod budnim očesom mentorja se bo njena umetniška pot razvijala še naprej, tokrat pa je na ogled njena »Zenska«, mehka in topla, razumevajoča in potrpežljiva. Kot protiutež moškemu svetu, ki je logičen, tekmovalen, hiter. Besedilo: A. M. V Knjižnici Litija so obiskovalci v torek, 17. marca 2009 potovali »S kolesom po deželi nomadov« z Markom Štremfljem. S prijatelji je Marko Štremfelj potoval skozi eno redkih dežel, kjer ljudje še vedno večino leta preživijo na visokogorskih pašnikih in s konjskih hrbtov bedijo nad svojimi čredami. Pot jih je vodila iz kitajske province Xinjang prek gora centralne Kirgizije do modrega jezera Issylc Kul. Povsod so naleteli na prijazne ljudi, ld so jih z odprtimi rokami sprejemali v svoja skromna domovanja. Noči v jurtah in pod vedrim nebom, dnevi na vročem asfaltu med težkimi kitajskimi tovornjaki in na samotnih gorskih poteh so postali del zakladnice njihovega spomina. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Zagorje ob Savi je 20. marca 2009 v Kulturnem domu Mlinše organizirala OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN ZAGORJE 2009 V programu, ki se je začel ob 8.00 uri in je trajal ves dopoldan, so nastopile tri območne lutkovne skupine. Lutkovna skupina Vrtec Zagorje se je predstavila z Grimmovo pravljico Volk in sedem kozličkov v režiji Srečka Vutkoviča, ki je predstavo tudi glasbeno opremil. Scenografija je delo lutkovne skupine, lutke pa je izdelala Nevenka Grden s sodelavkami. Nastopili so Srečko Vutkovič, Nevenka Grden, Olga. Stopar, Bernarda Jelševar, Branka Kukič in Bernarda Drnovšek. Priredbo je pripravila Svetlana Makarovič. Druga je bila predstava Lutkovne skupine OŠ Ivana Skvarče Zagorje. Pitcherjevo Ljubo doma, kdor ga ima sta režirali Katja Peterlin in Petra Rome, ki sta bili tudi mentorici. Priredba je delo skupine, scenografijo je prevzela Mojca Urbanija, lutke pa so delo Leopolda Drobne. Prevod je delo Maje Kraigher. Nastopajoči so bili Adrijana Lazar, Tjaša Konrad, Ana Vrtačnik, Peter Jeretina, Nika Kočnar, Matej Čebin, Matej Kastelic, Žan Kos in Brina Dragar. Lutkovno-dramska skupina OŠ NHR Hrastnik je nastopila tretja. Matozovo predstavo Koliko je ura? sta režirali mentorici Herta Erman in Dragica Pasičnjek z nastopajočimi Tinkaro Anžur, Anico Garič, Patricijo Lakner, Evo Žerko, Klaro Šlenc, Žanom Bratuša, Nino Bratuša, Doris Jurišič,Tjašo Fekonja, Tianom Grešak in Žanom Kovač. Strokovna spremljevalka območnega srečanja je bila Irena Rajh Kunaver, lutkarica, režiserka, igralka, mentorica lutkovnih skupin in ustanoviteljica družinskega lutkovnega gledališča FRU-FRU. Iz družinskega gledališča je v petnajstih letih nastalo repertuarno gledališče, ki svoje predstave namenja najmlajšim od 2. leta dalje. Vsako leto izvede preko 250 predstav. Pri predstavah FRU-FRU-ja sodelujejo priznani lutkovni režiserji, likovni ustvarjalci, pisci besedil, glasbeniki in igralci. Gledališče gostuje po vsej Sloveniji in pri zamejskih Slovencih. Mednarodno se udejstvuje na uglednih mednarodnih festivalih po Evropi: v Belgiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, na Hrvaškem in Poljskem. FRUFRU je dobitnik mnogih priznanj in nagrad. Tako je predstava Krtek Zlatko na 4. bienalu slovenskih lutkovnih ustvarjalcev septembra 2007 prejela nagrado za prenos knjižnega besedila v lutkovno govorico. MaH gUmtSKA (Z) Mmm april v/ Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik Mesec april je prav poseben mesec za knjige. 2. aprila je mednarodni dan knjig za otroke, 23. aprila pa je že štirinajsto leto Slovenski dan knjige. Obenem pa je to tudi Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Čeprav je praznovanje knjige povezano z datumi smrti Miguela de Cervantesa, VVilliama Shakespeara in Inča Garcilasa de la Vege, ima 23. april tudi svetlejšo plat - na ta dan naj bi si bralci poldonili knjigo. Dnevi knjige so postali resnično vseslovenski kulturni dogodek. Prav zato v tem mesecu potekajo po vsej Sloveniji različne prireditve v znamenju knjige, katerih namen je širiti in popularizirati bralno kulturo med Slovenci. Prireditve, povezane s knjigo, se bodo odvijale tudi v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. V četrtek, 2. aprila bo razstava otroških knjig, od 17.00 do 18.30 ure pa bo za najmlajše uporabnike potekal pravljični maraton, Id jim bo dan polepšal s pravljicami. Ker je april tudi velikonočno obarvan, bomo v začetku meseca, in sicer v četrtek, 9. aprila 2009 ob 1 7.30, organizirali v sodelovanju s Sekcijo ročnih del Dru- štva invalidov Hrastnik ustvarjalno delavnico za obiskovalce različnih starosti. Ustvarjali bodo unikatna velikonočna jajca, s katerimi si bodo polepšali praznične dni. 16. aprila ob 17.30 vabijo otroke na pravljično urico, kjer se bodo po poslušanju pravljice pozabavali tudi z igranjem in risanjem. Ob svetovnem dnevu knjige, to je v četrtek, 23. aprila, bo knjižnica še širše odprla vrata. Vsakemu obiskovalcu bodo podarili knjigo, videokaseto ali revije iz zbirke odpisanega gradiva. V času od 9.00 do 17.00 ure želijo obiskovalcem približati in predstaviti zvočne knjige, ki so že nekaj let dostopne na slovenskem knjižnem trgu, vendar pa veliko ljudi ne pozna njihove namembnosti. Zvočne knjige so v prvi vrsti namenjene slepim in slabovidnim ljudem ter starejšim, ld jim branje v črnem tisku povzroča težave. Ker pa obstaja veliko načinov uporabe zvočnih knjig, nenazadnje tudi v avtu ali na sprehodu, se lahko njihova uporabnost razširi na precej širok krog uporabnikov. Popoldne ob 16.00 uri bo potekala delavnica o tehniki zavijanja in zaščite knjižnega gradiva. Ob 18.00 uri bo gost Zasavčan, pisatelj Roman Rozina, ki bo predstavil svoj leposlovni prvenec Štiri Sneguljčice in Palček. Roman Štiri Sneguljčice in Palček je izsek iz sodobnega življenja. V neobičajno ljubezensko zgodbo med telesno majhnim Palčkom in begunko VVinie vstopajo številni njima podobni ljudje z družbenega obrobja, ld iščejo izhode iz današnjega sveta, skušajo uteči sredobežnim silam sedanjega časa in vkovanosti v nemoč. Z avtorjem se bo pogovarjala Fanči Moljk. V četrtek, 30. aprila ob 18.00 uri bodo prireditve v mesecu aprilu zaključili s Hrastniškimi obzorji. To so pogovori novinarja Marka Planinca z znanimi Hrastničani, ld širijo obzorja. Besedilo: Mateja Planko V četrtek, 12. 3. so v Knjižnici Šmartno gostili vsestransko Judito Rajnar. Po poklicu vzgojiteljica, ki se je predstavila še kot pevka, igralka, pisateljica, kostumografka, slikarka, in avtorica , ki je tekst iz svoje slikanice Vikin čarobni kaktus tudi uglasbila. Sonja Perme v pogovoru z Judito Rajnar Obiskovalci so, ne glede na starost, uživali v Juditini zgodbi in interpretaciji Obiskovalci so lahko spoznali kostume, ld jih je sešila za svoje male prijatelje, za predstavo Vildn čarobni kaktus, ld jo bodo odigrali konec marca na Dolenjskem. Otroci v starosti od 3 do 5 let se bodo skupaj z Judito podali v njen pravljično čarobni svet. Na predstavitvi slikanice in odprtju razstave ilustracij je Judita pokazala pravi čarovniški kotel, metlo s hupo, črne škornje z belimi pikami. Tudi ilustracije z rotring peresom so v črno beli barvi. Vabljeni na ogled razstave črno belega sveta Judite Rajnar v Knjižnico Šmartno. Prireditev sta pripravila ZKD Šmartno in JSKD OE Litija. © mm/špoz! r IZTOK, NINA, BOBAN, SMUČARSKI KLUB ZAGORJE IN IZTOK so zmagovalci posameznih kategorij za izbor naj športniki Zasavja 2008.V nadaljevanju objavljamo prve tri po posameznih kategorijah in jim iskreno čestitamo ter želimo še veliko športnih uspehov. Naj športnica in športnik Zasavja 2008: 1. Iztok Živko ml. (Štern racing klub) 493 točk 2. Klemen Buzina (KBV Pondokwan Zagorje) 355 točk 3. GašperVrhovec (KMN Svea Litija) 259 točk JE- Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2008: 1. Nina Žnidar (SK Zagorje) 503 točk 2. NevaTaškar (SK Zagorje) 312 točk # 4^ 3. Aljaž Vesenjak (Karate klub Trbovlje) 200 točk Naj trener Zasavja 2008: 1. Boban Simič (KMN Svea Litija) 475 točk 2. Dušan Hauptman (Košarkarski klub Zagorje) 343 točk 3. Miha Kovačič (Karate klub Trbovlje) 143 točk ____ Naj ekipa Zasavja 2008: ■'. 1. Smučarski klub Zagorje 549 točk 2. ŠD KBM Racing Zagorje 326 točk 3. KBV Pondokwan Zagorje I 15 točk Naj športni delavec Zasavja 2008: 1. Iztok Živko st. 507 točk 2. Branko Praznik-Kosa 339 točk 3. Jure Drofenik 184 točk K besedilo: PRAV Nordijska hoja je prav gotovo idealna oblika vzdržljivostne vadbe. Pomembno je, da je enostavna, lahkotna in predvsem za njo ne potrebujemo drage opreme. Zametld nordijske hoje segajo v zgodovino Finske, domovine smučarskega teka. Leta 1996 so Finci sprejeli nordijsko hojo za nacionalni šport, saj so strokovnjaki kar kmalu ugotovili zdravilno moč celostne vadbe. Z veliko hitrostjo se je razširila po vseh skandinavskih deželah, tudi pri naših sosedih v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Zato ni nič čudnega, da je pred leti ta trend zajel tudi Slovenijo. Pomembno je dejstvo, da to ni oblika gibanja za občasno izvedbo, ampak je to oblika, ki je primerna za vsak dan in za njo velja, da je primerna tako za mlade kot starejše, primerna za vse letne čase in, kar je najpomembnejše, izvedljiva kar izpred svojega doma. Čeprav raste zavest in želja po gibanju, se včasih kljub dobri volji težko pripravimo, da bi začeli. Morda bo nordijska hoja ena izmed številnih gibalnih aktivnosti, ld bo zaradi svoje lahkote navdušila prav vas. Vendar pazite - po izkušnjah sodeč lahko povem, da tisti, ld enkrat prime v roke palice za nordijsko hojo, ne odneha nikoli več. Čeprav se nam zdi nordijska hoja enostavna oblika vadbe, strokovnjaki opozarjajo, naj se posamezniki ne spuščajo v vadbo kot samouki, ampak naj poiščejo strokovnjaka - vodnika, f Tenis klub AS Litija vpisuje otroke A v starosti od 6-10 let (letniki od 2003 do 1999) v teniško šolo AS Litija, ki se ob začela v mesecu aprilu 2009. Vpis: do 31.03.2009 vsak dan na Tenis parku AS (prijavnico oddate za šankom bistroja AS ali v pisarni TK AS) ali po telefonu 01/8980-801 ali X______________e-mailu: AS.APING@SIOL.NET____________ ) da jih bo naučil tehnike nordijske hoje. Nordijska hoja je primerna za vse, ld: - bi radi več gibanja in živeli aktivnejše, - bi radi razgradili stres vsakdana in mu v naravi ubežali, - bi radi polepšali svojo postavo in izgubili kakšen kilogram, - še niste našli primerne oblike gibanja zase, ker ste bili poškodovani, - ste športniki in potrebujejo dodaten kondicijski trening, - imate radi gibanje v družbi ali pa se odločate raje sami zapoditi za svojimi mislimi, - uživate v naravi in lepoti gibanja. Pri nordijski hoji je najpomembnejši ritem gibanja rok in nog ter zasuk hrbtenice v osi. Koordinacija gibov mora biti usklajena. Pomemben je odriv od palice in hitrost hoje, ld jo moramo prilagoditi svojim sposobnostim. S hitrejšo in aktivnejšo hojo bo obremenitev srčno-žilnega sistema večja (pospešen srčni utrip, višji krvni tlak), večja bo obremenitev mišice nog in rok kot pri običajni hoji. Športnikom je zanimiva vadba po razgibanem terenu s hojo navkreber in navzdol, s palicami lahko tudi tečemo po različnih terenih. TD Ruardi Tečaj za voditelja čolna Oseba, ki želi upravljati čoln za osebne namene (za šport, razvedrilo in podobno) do 24 m dolžine ne glede na vrsto in moč pogona ali območja plovbe na morju in na notranjih vodah in s čolnom, ki je namenjen za prevoz blaga ali potnikov v omejenem plovnem območju, mora z izpitom pridobiti potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. Tečaj za voditelja čolna pa je nepogrešljiv za opravljanje izpita za voditelja čolna. Tečaj se bo v mesecu aprilu 2009. Rok za prijavo je do 10.04.2009 PRIJAVE IN INFORMACIJE e-mail: gasilski.zavod.trbovlie&siol.net ali GSM: 041 691 962 Med starejšimi deklicami je Nina Žnidar postala državna prvakinja v slalomu in osvojila še srebrni medalji v veleslalomu in kombinaciji, Katja Murne pa je osvojila 3 bronaste medalje, in sicer v slalomu, veleslalomu in kombinaciji. Med mlajšimi deklicami je Pia Zupan osvojila bronasti medalji v slalomu in kombinaciji. Pia, Nina in Katja 18. državno prvenstvo v alpskem smučanju se je za mlajše in starejše deklice in dečke začelo s superveleslalomom na Krvavcu in nadaljevalo z veleslalomom in slalomom na Kohli, cicibani pa so se za državni naslov pomerili v veleslalomu v Kranjski gori. Superveleslalom na Krvavcu je od domačih smučarjev najbolje izpeljala Nina Žnidar in med starejšimi deklicami osvojila nehvaležno 4. mesto. Pri mlajših deklicah je najboljšo uvrstitev dosegla Pia Zupan z 9. mestom. Državna prvakinja v slalomu Nina Žnidar, 3. mesto Katja Manic V soboto so se mladi tekmovalci v prečudovitem vremenu zbrali na Kobli. V štirih kategorijah mlajših in starejših deklic in dečkov se je pomerilo kar 180 tekmovalcev. Med starejšimi deklicami sta s progo odlično opravili Nina Žnidar, ld je postala državna podprvakinja in Katja Murne, ki je osvojila 3. mesto. Stopničke pa je le za 2 desetinki sekunde zgrešil Žan Hribar in veleslalom končal na 4. mestu. Med mlajšimi deklicami se je med deset najboljših v državi uspelo uvrstiti še Kaji Klančišar, bila je 9. V nedeljo so se tekmovalci pomerili še v slalomu. Tokrat Nina Žnidar ni dovolila presenečenj in z odličnima vožnjama v obeh tekih postala državna prvakinja. Na stopničkah se ji pridružila tudi Katja Murne, ki je z drugim časom druge vožnje prismučala do bronaste medalje. Žan Hribar, Id tudi sodi med naše najboljše slalomiste v svoji kategoriji, je žal naredil napako že v prvi vožnji in odstopil. Med mlajšimi deklicami je z obema slalomskima vožnjama odlično opravila tudi Pia Zupan in tako kot Katja osvojila bronasto medaljo, Kaja Klančišar pa je dodala še odlično 10. mesto. Vse štiri so svojo vsestranskost dokazale tudi v kombinaciji, za katero štejejo časi superveleslaloma, veleslaloma in slaloma. Med starejšimi deklicami je Nina osvojila srebrno in Katja bronasto medaljo, med mlajšimi deklicami pa si je Pia prismučala bronasto medaljo, leto mlajša Kaja pa je kombinacijo končala na odličnem 8. mestu. Nina, Katja in Pia so na 18. državnem prvenstvu skupaj osvojile kar 8 medalj. Cicibani pa so se v nedeljo pomerili na državnem prvenstvu v veleslalomu v Kranjski gori. Naša najboljša cicibanka Neva laškar, ki se je doslej na vseh državnih veleslalomih uvrstila med tri najboljše, je tokrat naredila preveč napak in zasedla 9. mesto. »Gasilska« smučarska REZULTATI 18. DRŽAVNEGA PRVENSTVA: SG: SDE: Nina Žnidar 4., Katja Murne 1 1., SD1: Žan Hribar 1 L, MDE: Pia Zupan 9., Kaja Klančišar 1 L, MDI: Anže Vra-čevič 34., Lovro Kniet 37. VSE: SDE: Nina Žnidar 2., Katja Murne 3., SDI: Žan 1 Iribar 4., MDE: Kaja Klančišar 9., Pia Zupan 1 1., MDI: Anže Vra-čevič 30., Lovro Kmet 58., CCE: Neva Taškar 9., Saša Mila-novič 22., Anja Žibert 26., Sara Poropatič 29., CC1: Gašper Kranjc 39., Dominik Krajnc 46. SL: SDE: Nina Žnidar L, Katja Murne 3., MDE: Pia Zupan 3., Kaja Klančišar 10., MDI: Oskar Vrbovšek Plahuta 31. KOMBINACIJA: SDE: Nina Žnidar 2., Katja Murne 3., MDE: Pia Zupan 3., Kaja Klančišar 8. S K Zagorje, I.M. Zaključek zimske tekmovalne teniške sezone je za tekmovalce Tenis kluba AS litija več kot Na zadnjem turnirju do 11 let je v Ljubljani prepričljivo zmagal Grega Kokalj, Id je v celem turnirju nasprotnikom prepustil le 3 igre. Se bolj neusmiljen do tekmovalcev na drugi strani mreže je bil na turnirju do 10 let v Ljubljani Mark Mesarič, ld je do finala podelil kar tri »kravate«, v finalu pa moral priznati premoč Žana Gorenca iz Kopra. V finalu tolažilne skupine do 11 let pri deldicah je zaigrala Godec Tina, Jamšek Lara pa se je tokrat odrezala nekoliko slabše in ni stala na stopničkah. Aleksander Farkaš v finalu V kategoriji do 14 let so tekmovali v Mariboru, kjer sta se na B turnirju odlično odrezala Nejc Šter, ld se je uvrstil v polfinale in osvojil 3. mesto in Aleksander Farkaš, ld se je uvrstil v finale in osvojil 2. mesto. Za oba je bil usoden Filip Zupančič, sicer tudi državni prvak do 12 let. Za Aleksandra Farkaša je bil to že drugi turnir zapored, na katerem je stal na zmagovalnih stopničkah, saj je pred mesecem dni osvojil 3.mesto. Blaž Bizjak je zopet odlično nastopil na turnirju v starejši kategoriji, to je do 18 let, ld je potekal v Litiji v organizaciji domačega kluba. Blaž se je znova uvrstil v četrtfinale, tako kot pred mesecem dni na državnem prvenstvu in osvojil zajetne kupček novih točk. Vse kaže, da Blažu starejši in močnejši nasprotnild ustrezajo še bolj kot tisti v njegovi osnovni kategoriji, to je kategoriji do 16 let. Turnir do 18 let v Litji je odlično izkoristil tudi Valentin Horvat, ki je nastopil s odličen. povabilom organizatorja in se uvrstil v 2.kolo. Oba čaka konec meseca še zadnja preizkušnja v kategoriji do 16 let v Rogašld, nato pa se bo Valentin odpravil na Portugalsko, kjer se je uvrstil v glavni turnir 1. kategorije za evropsko teniško lestvico do 14 let. Turnirja se bo udeležila tudi Pia Cule, ld je trenutno še v kvalifikacijah. Nik Razboršek se je, po daljši turnirsld pavzi zaradi poškodbe, odpravil na Norveško in Švedsko, kjer je odigral dva ITF turnirja za mladinsko svetovno lestvico ITF in sicer 4. in 3. kategorije. Nik je žal obakrat izgubil že v prvem kolu, vendar je bil njegov trener Denis Bovhan kljub vsemu zadovoljen, saj bi bilo po tako dolgi poškodbi in odsotnosti neupravičeno pričakovati kakšen večji rezultat tako kmalu. Nik bo sedaj opravil še nekaj treningov na Mallorci, pomlad pa bo večji del posvečena tekmovanjem. Mark Mesarič Tudi Nastja Kolar na ITF turnirju 2. kategorije v Luxembrugu ni imela sreče, saj je že v prvem kolu nesrečno v 3. setu izgubila od ruske predstavnice. V igri dvojic sta si z Uršo Jerman priigrali polfinale, tako da je ldjub temu osvojila nekaj novih ITF točk, ld jih seveda nujno potrebuje za vstop na mladinski Roland Garros. Nastja Kolar je trenutno na 95. mestu svetovne mladinske ITF teniške lestvice, pred njo je od Slovenk samo Polona Hercog na 75.mestu. Nik Razboršek je na ITF lestvici trenutno na 825. mestu, najvišje uvrščeni Slovenec pa je Borut Puc na 39.mestu. Nastja Kolar bo v aprilu veliko Nejc Šter v polfinalu trenirala s svojim novim trenerjem Matjažem Pogačnikom, s katerim je Tenis klub AS Litija podpisal pogodbo o sodelovanju, tako da boste imeli priložnost videti, kako potekajo treningi ene najboljših slovenskih tenišldh igralk, saj bo Nastja dvakrat na dan trenirala v Litiji. V začetku aprila pa jo čaka ITF turnir 2. kategorije v Firencah. Tenis klub AS Litija pričenja tudi z novim vpisom otrok v teniško šolo AS. Ta se bo začela znova v aprilu, vpisujejo pa otroke stare od 6 do 10 let. Vpisujejo v osnovni program, ko bo potekal 1-2 uri tedensko in tekmovalni program, ki bo potekal 3 uri tedensko, pri čemer je ena ura namenjena kondicijski vadbi in vadbi koordinacije. Rekreacija V rekreativni ligi AS je bilo stanje lestvice v najbolj prestižni 1 .ligi na dan 9.3.2009 takšno, da je na 1. mestu Denis Uranič, na 2.mestu je Drago Šter in na 3.mestu Primož Novak, ki pa ima tekmo manj od Štera. V žensld ligi je na 1.mestu Andreja Bizjak, na 2.mestu Jolanda Zidar in na 3.mestu Joži Lukač. Eno najbolj odmevnih zmag preteklega meseca je znova zabeležil Srečo Rozina, ki je ugnal Marjana Končarja. TICAS Litija za avc Karate: Wb©v%ljt<|an<$m devet niMalijj na srebra in %mm me elansfeem državnem V soboto, 14. marca 2009 je v športni dvorani v Žalcu potekal 7. Mednarodni karate pokal Žalca 2009. Na tekmovanju je nastopilo 470 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Švice in Slovenije. Naslednjo soboto, 21.3.2009 pa se je v Šolskem centru Velenje odvijalo Državno prvenstvo za člane, kjer je nastopilo je 100 karateistk in karateistov iz 36 slovenskih klubov. Trboveljske barve v Žalcu so zastopali: Tim ŽLAIC, Tea LOPAN, Martina ICERŠIČ, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Jernej H UDOM ALJ in Žiga ŠANTEJ. Pod vodstvom trenerjev Mihe KOVAČIČA in Jerneja SIMERLA so tekmovalci nastopali v katah in športnih borbah posamezno. V katah se je obrestoval dodaten trening z reprezentančnim trenerjem Liviusem BUNDO, saj so Trboveljčani osvojili štiri medalje. V kategoriji kadetinj je prijetno presenetila Martina KERŠIČ z osvojeno bronasto medaljo. Almin SALKIČ je v kategoriji kadetov osvojil srebrno medaljo, v mladinski konkurenci je potekal klubski finale med Žigom ROZINA in Alminom SALKIČEM, kjer je bil s tesnim rezultatom boljši Almin. Tudi v športnih borbah so Trboveljčani dosegli odlične rezultate. Tim ŽLAK je v kategoriji mlajših kadetov nad 55kg osvojil zlato medaljo. Prav tako je zlato medaljo v kategoriji mladincev do 61 kg osvojil Aljaž VESENJAK, ki je nastopil prvič po 5. mestu na Evropskem prvenstvu v Parizu. Poleg zlate medalje je Aljaž osvojil še bronasto medaljo v kategoriji kadetov do 57kg. V članski kategoriji sta Jernej HUDOMALJ do 67kg in Žiga ŠANTEJ do 84kg morala priznati premoč tekmecem šele v finalu in na koncu zasluženo osvojila srebrno medaljo. Trenerja sta bila s prikazanim zelo zadovoljna. V Velenju so trboveljski karate predstavljali Žiga ROZINA v katah, ter Jernej HUODMALJ in Žiga ŠANTEJ v športnih borbah. Vodila sta jih trenerja Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL. Žiga ROZINA je v četrtfinalu, kljub dobremu izvajanju kate, na koncu naredil večjo napako in izpadel iz boja za medalje. Jernej HUDOMALJ je v kategoriji do 67kg lanskemu srebru dodal še bronasto medaljo. Najboljši je bil Žiga ŠANTEJ, ki je po enoletni odsotnosti z državnih prvenstev, v kategoriji do 84kg tokrat osvojil srebrno medaljo. V finalu je moral priznati premoč Dejanu VOZLIČU. Prvenstvo je veljalo za eno od izbornih tekem za nastop na EP za člane, ki bo maja v Zagrebu. V okviru Članskega prvenstva je bila tudi podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2008. Trboveljčani so postali absolutni zmagovalci pokalnih tekmovanj v letu 2007, v letu 2008 pa so bili ponovno zelo uspešni in z 260 točkami osvojili tretje mesto in za samo tri točke zgrešili drugo mesto. V letu 2008 se je za lovoriko POKALA SLOVENIJE 2008 potegovalo 70 slovenskih karate klubov. Posamezno je, v kategoriji najmlajših, v skupni uvrstitvi pokalnih tekmovanj drugo mesto osvojil Tadej KOLANDER. V kategoriji Mlajših kadetov pa I. mesto: Almin SALKIČ, 2. mesto: Timi UMEK in 3. mesto: Aljaž VESENJAKI. Tudi v katah ekipno so bili Trboveljčani med najboljšimi, saj sta prvo mesto osvojili ekipi MALČIC (Sonja BALOH BAKOVIČ, Laura KMETIČ JUREČIČ, Mila NEDIČ) in MLAJŠIH KADETOV (Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA). Tretje mesto £a je pripadlo ekipi MLAJŠIH DEČKOV (Jan NARAGLAV, Blaž HRIBOVŠEK, Zan KRAJŠIČ) in MLAJŠIH KADETINJ (Lejla DORIC, Martina KERŠIČ, Barbara GAŠPARIČ). V kategoriji naj karateist/klub pa je v kategoriji kadetov 3. mesto osvojil Timi UMEK. © mmziLo ZADETEK Z NOGO OB KAJ NAGIB, SPODBUDA ROGER MOORE SLOVENSKI PEVEC FERFOUA PRIPADNIK KATOLIŠKE VERE NAOČNIKI KRPA ZA GOSPODINJSTVO (POG.) TALNA OBLOGA MESTO V RUSIJI NAŠA ZAHODNA SOSEDA OPICA (POG.) NOVINAR AMBROŽIČ KRAJŠI ČASOPISNI SESTAVEK GLAVNO MESTO TURČIJE ZVEZNI KRIMINAL URAD ZDA OBROBJE (STAR.) JURCA:... POMA-RANČA TOVARNA V ZAGORJU IGRALEC GORŠIČ KRMNA RASTLINA AVSTRUSKI PISATEU EMIL LEE NORRIS MREŽASTA TKANINA IZRAELSKA LUKA VLOŽEK PRI JAZZU LEV KREFT GOSTILNA, KRČMA REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. I I ■ S. - Ä S e 1 Ž\ 1 I N c H I N E M I — S N 0 V i 1 n g T E K ss S Z i i IM I H A I •sr ■3? Ž G 0 N Č L s= T N D rr G 0 — K v ¥ E z A S T 0 R T I s K =, H T|® ■ 1 S B N '= T L A ir L A S E L A Z A R E T A L "T š I Č "sr J A M A -KS" P 1 v o I 0 R A Ž E M 1 T A $ C v E T N A T E P E ž I K 0 Š I R ¥ E T 0 N G A L I C A = V A j; A Er J_ R A V E N ~6~ T "g" — T 7 T 1 T 7 2 1 5 3 6 4 9 8 8 4 5 1 9 2 6 7 3 1 8 2 9 6 4 5 3 7 3 9 6 7 1 5 8 4 2 4 5 7 8 2 3 1 6 9 9 1 3 2 4 8 7 5 6 5 6 8 3 7 1 9 2 4 2 7 4 6 5 9 3 8 1 SUDOKU KAKURO NURIKABE 6 4 5 9 8 1 3 1 9 5 2 5 9 7 6 4 8 3 6 2 1 7 4 8 6 3 4 2 2 1 5 6 3 5 5 za avc Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 04. 04. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 06/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1 x bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 05/2009 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Filip Šmid, Ribnik 3, 1420 Trbovlje - 20,86 € - Lucija Dolenc, Cesta 20. julija 13, 1410 Zagorje ob Savi - 12,52 € - Ani Ritonja, Ulica 1. junija 36b, 1420 Trbovlje - 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO ČE SI SLADKO ZAŽELITE BRGLEZOVO KREM REZINO PO UGODNI CENI SI PRIVOŠČITE! 1 KOM KREMNE REZINE SAMO 1,15 € POSEBNA PONUDBA TRAJA od 26.03. do 08.04.2009 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in poldičite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 03. 04. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBEIICA VRAčevib m o i ej Valvazorjeva 2, IZIAKE. Tel.: 05/56-74 157 Kuhamo s Stašo Ajdova kaša s praženo zelenjavo Sestavine: 300 g ajdove kaše, / manjši por, I bučka, I korenček, I zelena paprika, olje, sol, poper, majaron. Priprava: Ajdovo kašo za približno eno uro namočimo v vodi. Zelenjavo narežemo na koščke, por na kolobarje. Na segretem olju najprej prepražimo por, bučko, korenje in papriko. Začinimo s soljo, poprom in majaronom po okusu. Dodamo ajdovo kašo, zalijemo s približno decilitrom vode in mešamo, dokler voda ne izpari in je ajda kuhana. Ponudimo z žlico kisle smetane, kot samostojno jed s solato ali pa kot prilogo k mesu. Drage bralke, cenjeni bralci! Čas in spremembe hodijo z roko v roki. Za spremembo je potreben čas, zato nas vsaka sprememba opomni, da čas mineva. S spremembami okrog nas se spreminjamo tudi mi sami in marsikdo ne more verjeti, kako hitro ga je obiskala starost. Nič v materialni razsežnosti bivanja ni večno. Ni se torej čuditi, kadar kdo z zelene veje pade na suho ali se s suhe povzpne na zeleno. Človek z veliko začetnico je tisti, ki zna v dobrih in slabih časih ohraniti trezno glavo, ld ne obsoja sebe in drugih ter se zaveda, da je edina stalnica sprememba. Življenje je prevelik dar, da bi ga zapravili za tarnanje nad težavami. Prava pot je vedno v iskanju rešitev. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) OGOVARJANJE TIŠINE V skrivnih kotičkih tišine prede vražji pajek, čas, z visoke preže, svoje zagonetne mreže. Skozi srebrnikaste line sijejo megličaste goličave spomina, na svilenih nitkah nihajo ihtave otroške besede, se svetijo kapljice sreče, z njih kapljajo kaplje grenkobe. Skelijo zarasline ljubezni. Strašijo slutnje minevanja, slovesa. Zorijo zrnca dvoma, zdrsov, porazov, odpadajo zrnca upov, sanj, pričakovanj. Skozi reže pajčevinaste mreže se luščijo luske časa, se kot večno živi pelod vsipajo v naša neučakana naročja, v srečnih trenutkih se utelešajo v glasove, besede, pesmi, rodijo pesnike in negotove zakoračijo med ljudi. Vlado Garantini PO DOLGIH LETIH Po dolgih letih me je spoznala: »Striček, to sem jaz, ki jokam se naglas; tako ste mi nagajali, zraven poredno se smejali.« Tako me je nagovorila, ko do mene je stopila, jaz sem gledal kot uročen, se angel je prikazal meri. »Jaz sem tista punčka mala, ki tako rada je jokala, preteklo je že mnogo let, spremenil se je ta mali cvet.« »Zares bila si mali cvet, ni do zdaj lepšega na tem svet'. O, ti punčka mala, pravi angel si postala.« »Zdaj šole sem končala vaša cvetka mala, naredila sem doktorat, pozdravim vam vsak prehlad. Da ne bova tu kramljala, v kavarnici je prava kava, jaz bom zraven tortico, striček pivo, o punčki jokavi mi bo povedal še kakšno igrivo.« Andrej Režun BOGATINOM Samo srečni bodite in nas raje pri miru pustite. Veselite se, da jih po gobcu ne dobite; na koncu ostali boste sami. Veselite se teh dni, ko vam je sreča še naklonjena; ko vam ta nekega dne uide, ne prihajajte v družbo našo, je tveganje preveliko, da po butici jih dobite s prazno Jašo. Mi ne zamerimo, a tudi pozabimo ne. Pojdite svojo pot! Ne hodite, ko zgubili boste sled denarja. Mene v družbo ne jemljite, nisem tisti, ki učil bi vas bankrotnega stanja. Le trpite, bogatini! Ko se enkrat vse vam zruši, boste vsaj spoznali končno sebe v pohlepni svoji duši, se zavedeli, da niste nikoli bili nad nami. Pa vedite še nekaj: bogastvo je v srcu in pa v glavi! Gregor Lesar Alefcsij Porednih: MATERINSKI DAN Ali se sprašujete, od kje praznovanje materinskega dne ravno 25. marca? To je v katoliškem koledarju, Id ga uporabljamo tudi v civilnem življenju, naj bomo verniki ali ateisti, praznični dan. Praznuje se Gospodovo oznanjenje Mariji. Če se lotite računanja, ugotovite, da je to točno devet mesecev pred božičem. Logično, Jezus Kristus je bil rojen devet mesecev po spočetju. Zakaj vam to govorim? Razlog je čisto preprost. Nihče, razen Boga seveda, ne ve točno, kdaj je bila spočeta in rojena osrednja osebnost krščanstva. Datuma sta bila izbrana umetno, preračunano, naraven je samo njun devetmesečni razmik. Materinski dan sovpada s časom, ko so v predkrščanskem obdobju slavili prihod pomladi. ICot je božič nasledek praznika rojstva boga Sonca, ko se dan spet začne daljšati in sonce pridobivati na moči, tako je materinski dan nasledek praznovanj v čast prihodu pomladi. Sonce ima 25. marca, ko je na naših geografskih širinah dan že daljši od noči, takšno moč, da nič več ne more ustaviti prebujanja narave. Nastopi čas za novo rast. Kipenje življenjskih sokov zajame vso živo naravo. To je bilo potrebno proslaviti. Nekdaj so bili ljudje bolj povezani z naravo kot danes, zavedali so se življenjsko usodne povezanosti z njo. Ce se narava ne bi prebudila, na poljih ne bi zrasli pridelki. Kaj bi se zgodilo? Nastopila bi lakota, ki bi ji sledila smrt. Brez hrane ne bi mogli živeti. Kaj to pomeni? Marsikdo se v današnjem postindustrijskem svetu zahodne civilizacije, odtujenem od zemlje in narave, ne zaveda pomena tega kristalno jasnega stavka. Če namreč velja, da ne moremo živeti brez hrane, jo je nujno pridelati. Kljub napredku genskega inženiringa in drugih tehnologij še nismo niti približno tako daleč, da bi lahko preživeli brez narave. Otrok potrebuje mater, da lahko preživi od spočetja do rojstva. Ljudje potrebujemo naravo, da sploh lahko preživimo. Narava je torej za naše preživetje in obstoj celo bolj potrebna, kot je mati za otroka. Otrok nujno potrebuje mater od spočetja do rojstva, medtem ko je narava ves čas nujno potrebna za življenje človeštva. Niti približno se ne zavedamo, kaj nam narava omogoča oziroma kaj bi izgubili, če bi ostali brez njenega varnega zavetja. Narava nas hrani kot najbolj skrbna mati svojega otroka. S čim ji izkazujemo hvaležnost za to njeno izjemno vlogo? Namesto spoštovanja prejema zasramovanje, namesto slavljenja jo posiljujemo, namesto čaščenja je deležna milijonov ton strupenih odpadkov. Vedemo se kot vrtičkar, ki svoje vrtnine zaliva s strupom namesto z vodo. Kaj zraste na takšnem vrtu? Nič hranljivega. Srečo imamo, da mati Narava brezpogojno ljubi. Kljub ranam, ki smo jih ji zadali, še naprej obnavlja življenje, še naprej nas hrani. Razlika je le v tem, da nas je zaradi vse hujših bolečin začela opozarjati, naj za božjo voljo spremenimo naše divjaško početje. Ljudje ne slišimo njenih klicev k spametovanju, zato še naprej režemo in rovarimo po Materinih nedrih, še naprej ji žgemo in zastrupljamo kožo. Ni čudno, da je zamenjala taktiko. Namesto tihih prošenj je spregovorila v jeziku naravnih katastrof. Zeli, da spoznamo svoje meje in se zavemo svoje podrejenosti. V svoji slepoti se vedemo, kot bi bili gospodarji sveta. Hočemo gospodovati kopnemu in morju, s svojo sebično voljo si skušamo pokoriti reke, jezera in zrak. V resnici si s tem žagamo vejo, na kateri sedimo. Posledice za prihodnje rodove bodo strahovite, nepredstavljive. Namesto ohranjanja sožitja z našo Materjo ustvarjamo razdor. To se neizogibno odraža v našem odnosu do mater in žensk nasploh. Nihče ne more prešteti kletev na njihov račun, ki so postale sestavni del vsakdanjika. To se stopnjuje z zasramovanjem in poniževanjem vseh vrst. Zdi se, kot bi materam zamerili, da so nas rodile. Pozabljamo, da so imeli pri našem spočetju in posledičnem prihodu na svet svoje vmes tudi očetje. Lahko bi nas sicer splavile in se tako znebile potencialno nehvaležnih otrok, a potem bi tvegale, da se znebijo tudi ljubečih bitij, ld jim bodo stala ob strani v težkih trenutkih bolezni, starosti in slovesa od zemeljskega življenja. Kdor preklinja mater, preklinja tudi mater Naravo. Ravna v nasprotju z radostno logiko življenja, saj končno preklinja sebe in svoj obstoj. Takšne sprevrženosti je sposoben samo človek. Se sreča, da je v nas poleg teme tudi svetloba. Dokaz? Materinski dan... s mo/omm Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 26.03. ob 19.00 ZAVEDNO, sloven.drama Petek 27.03. ob 19.15 ROŽNATI PANTER 2, kom. Sobota 28.03. ob 17.00 ROŽNATI PANTER 2 ob 19.00 ZAVEDNO Nedelja 29.03. ob 17.00 ZAVEDNO ob 19.00 ROŽNATI PANTER 2 Sreda 01.04. ob 20.00 DVOM, drama Četrtek 02.04. ob 20.00 DVOM Petek 03.04. ob 20.15 ČAST IN SLAVA, krim. Sobota 04.04. ob 18.00 DVOM ob 20.00 ČAST IN SLAVA Nedelja 05.04. ob 18.00 ČAST IN SLAVA ob 20.00 DVOM Sreda 08.04. ob 20.00 TOŠE: The hardest thing, glasb.biograf. Četrtek 09.04. ob 18.00 TOSE: The hardest thing Kino Dol pri Hrastniku Petek 27.03. ob 17.00 ROŽNATI PANTER 2, kom. Petek 03.04. ob 18.00 DVOM, drama Kino Delavski dom Zagorje Petek 27.3. ob 19.00 PODZEMLJE: UPOR LUČANOV, am.akc.groz. Nedelja 29.3. ob 19.00 ČAST IN SLAVA, krim. drama Ponedeljek 30.3. ob 19.00 CAST IN SLAVA Torek 31.3. ob 19.00 Film Teater: DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI, vojna drama Kino Izlake Nedelja 29.03. ob 19.15. PODZEMLJE: UPOR LUČANOV, am.akc.groz. Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 26.03. ob 18.00 TOŠE - The Hardest Thing, glas.biograf, ob 20.00 DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI petek 27.03. ob 18.00 DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI ob 20.00 NENAVADEN PRIMER BENJAMINA BUTONA nedelja 29.03. ob 18.00 TOŠE - The Hardest Thing ob 20.00 NENAVADEN PRIMER BENJAMINA BUTONA ponedeljek 30.03. ob 18.00 TOŠE - The Hardest Thing ob 20.00 DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI torek 31.03. ob 18.00 OPERACIJA VALICIRA,vojna drama ob 20.15 TOŠE - The Hardest Thing PRODAM: MQ/MQMW6 \c$mm oom 0 Peugeot 206 SW 1.4 xs, 1. 2004, 66000 km, ABS, kovinsko črne barve,garažiran, avtomatska klima, dal. cent. zaklepanje, cd-radio, itd. prodam. INF. 041-597-569. Prodam garažo v Kisovcu, 22m2. Tel.: 051-431-383. mali oglasi ►- ^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam suha metrska drva, 7 m3. Cena po dogovoru. Tel.: 040 185 103 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r \ v ) Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospod BOJAN KASTELIC iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA *T 3° 2 OO O € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo Izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 6-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:..... Naslov:............. Podpis:............ Telefon in e-pošta: Davčna številka: ... Številka TRR:....... *vsi podatki so obvezni* http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 30 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime io priimek ene od igralk iz filma LJUBEZEN V BARCELONI Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo Tokratna srečna izžrebanca sta: Ingrid Podgorelec(Zagorje) in Žana Č. Dolenc(Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. v p\/n ® mmme Glavni zbor ZWS V Kosovelovem domu v Sežani so se 19. marca 2009 na Glavnem zboru zbrali delegati ZWS iz Območnih združenj iz vse Slovenije. OZWS Zasavje so zastopali: Marjan Dolinšek, Matjaž Piškur, Jože Čibej, Rudi Hribšek in Anton Sutar. Delegati so prisluhnili poročilom o delu in finančnem poslovanju zveze v letu 2008 in načrtih za leto 2009. Kritično so spregovorili tudi o nedavnem pismu oficirjev JLA in ga ocenili za skrajno cinično in nedostojno dejanje oficirjev nekdanje agresorske sile, ki je leta 1991 izvršila napad na samostojno državo Slovenijo. Sprejeli so ustrezne sklepe, v katerih je bilo izraženo nasprotovanje in ogorčenje nad sprenevedanjem in poskusi izkrivljanja zgodovinskih dejstev tistih, ki so nekdaj skupno vojaško silo, leta 1991 usmerili proti slovenskemu narodu in demokratično začrtani poti v samostojnost in suverenost države Slovenije. Na zboru so podelili tudi priznanja nekaterim članom ZVVS. Med prejemniki priznanj je bil tudi Jože Čibej, član ZWS iz OZWS Zasavje. Jože Čibej je od začetka ustanovitve ZWS leta 1993 pa do leta 2008 opravljal zahtevno nalogo glavnega urednika glasila ZVVS Veteran. Vsa omenjena leta je bil tudi podpredsednik ZWS in predsednik Komisije ZWS za mednarodne odnose. Jože Čibej je prejel zlato priznanje ZWS iz rok predsednika Zveze Janeza Pajerja. Tekst in slika: Anton Sutar PK Lafarge v Ribnici Plavalni klub Inles Ribnica je bil organizator 2. POKALA RIBNICA, ki se ga je udeležilo 322 plavalcev in sicer 186 dečkov in 136 deldic iz 15 slovenskih klubov. Po več kot mesecu dni premora od zimskih državnih prvenstev, ki so potekala v začetku februarja, so se tekmovanja udeležili plavalci P K Lafarge Cement Trbovlje in sicer Jan Burgar, Mario Budimir, Žan-Mišel Jerman in Tilen Šintler in plavalke Nina Kos, Klara Volaj in Neža-Patricija Kurnik. Plavalci so v pripravljalnem obdobju, tako da rezultati niso bili v ospredju, kljub temu pa so trboveljski plavalci dosegli kar nekaj dobrih rezultatov. Pohvaliti je potrebno Jana Burgarja za osvojeno medaljo na 100m prsno in pa Nežo-Patricijo Kurnik za velik rezultatski napredek. Jan Burgar je osvojil 3. mesto na 100m prsno, 4. mesto na 100m hrbtno in 100m prosto M. Budimir je bil 5. na 100m delfin in 6. na 100m prosto Nejc Kos je osvolij 4. mesto na 50m prosto in 10.mesto na 50m hrbtno Žan-Mišel Jerman je bil 11. na 100m hrbtno Klara Volaj 13. mesto na 50m hrbtno in 15.mesto na 50m prosto Neža- Patricija Kurnik 16.mesto na 100m hrbtno in 100m prsno Za PK LCT: Boris Seiko Poslanska pisarna SD v Trbovljah Poslanka Socialnih demokratov Melita Župevc je v ponedeljek, 23. marca 2009 v Trbovljah odprla poslansko pisarno. Poslanska pisarna bo delovala v prostorih OO SD Trbovlje, Ulica 1. junija 4 in bo odprta vsak ponedeljek med 10. in 12. uro. Njen namen je srečevanje s Trbovcijčankami in Trboveljčani. Volilke in volilci se bodo lahko neposredno obračali na poslanko iz Trbovelj, Melito Župevc ter ji predložili in razložili svoje predloge ali pobude. MaH Poslanska pisarna SNS (ponovno) odprta Z mesecem marcem je po krajši prekinitvi ponovno pričela uradovati poslanska pisarna SNS, poslanca Bogdana Baroviča, kjer bodo tako kot sedaj državljanke in državljani lahko podajali pobude, vprašanja in predloge poslancu in hkrati tudi županu, podžupanoma in svetniški skupini. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da se občani in državljani v veliki meri odločajo za tovrsten način komuniciranja in sicer zaradi več razlogov, kot najpomembnejšega pa navajajo, da na ta način hitreje pridejo do odgovorov. Uradne ure so tako po dogovoru s poslancem in predsedstvom SNS OO Trbovlje vsako sredo med 16.00 in 18.00 uro v prostorih SNS na Ulici 1. junija 4 v Trbovljah. Za vodjo poslanske pisarne je bil imenovan Luka ŽNIDAR, vsako zadnjo sredo v mesecu pa je na voljo občanom tudi poslanec in kdo od predstavnikov vodstva stranke. V pripravi pa je tudi spletna stran tako občinskega odbora stranke in poslanske pisarne v Trbovljah, kjer pa uvajamo novost e-poslanska pisarna, kjer bo mogoče na najhitrejši način priti do odgovorov, ld jih bodo obiskovalci spletne strani postavljali poslancu, županu, podžupanoma, svetnikom in drugim organom članke. Kot že rečeno je stran v pripravi in bo na voljo uporabnikom v začetku maja 2009. Dne, 17.marca 2009 pa je Slovenska nacionalna stranka praznovala tudi 18 let svojega delovanja in tako postala formalno polnoletna. Ob tej priložnosti želimo čestitati in se zahvaliti vsem, ki ste tako ali drugače pripomogli k utrditvi in delovanju Slovenske nacionalne stranke. Občinski odbor SNS Trbovlje pa bo 18. letnico svojega delovanja praznovala prihodnje leto in sicer 29. maja 2010. MaH Center za razvoj Trbovlje nikakor ne more zadihati. Trboveljski župan Bogdan Barovič meni, da občina ustanove za ustvarjanje podjetniških idej ne potrebuje, podžupan Metod Kurent je vztrajal “za”, zaradi enotedenske zamude občinske seje, na kateri bi potrdili novega direktorja, bodo roki in opravila v zvezi s prvim razpisom zamujeni. Zaradi neodložljivih obveznosti župana in poslanca Bogdana Baroviča bo seja trboveljskega občinskega sveta šele 14. aprila namesto 6. aprila. Občina bo po vsej verjetnosti morala ponoviti razpis za novega direktorja CRT. Do sedaj se je na razpis, Id je bil objavljen v UV Zasavje 10. 03. 2009) prijavil le en kandidat. V razpisnih pogojih je zahtevana najmanj visokošolska izobrazba z vsaj štirimi leti delovnih izkušenj. Prednost bodo imeli kandidati s specialnim znanjem in izkušnjami na področju regionalnega razvoja in lokalne samouprave ter z izkušnjami pri razpisih za pridobitev evropskih in državnih razvojnih sredstev. Že nekaj časa si to mesto želi Andrej Grilj, predsednik trboveljskih SD. Za Delo je Grilj potrdil, da “se je na razpis prijavil in se bo, če bo treba, tudi v drugo”. V letošnjem proračunu sprva ni bilo predvidenih sredstev za CRT, v januarju pa so svetniki, na vztrajanje in po obrazložitvi podžupana Metoda Kurenta, da lahko “takšen center, če ga vodi sposoben človek, prinaša tudi zlata jajca”, potrdili znesek 30.000 € za delo Centra in za plačo enega zaposlenega. MaH Livarna Trbovlje je na robu obstoja s komaj dvajsetimi zaposlenimi in negativnim poslovnim rezultatom za leto 2008 ter štiridesetimi presežnimi delavci. Kljub dalj časa trajajočemu slabemu finančnemu rezultatu se v trboveljski livarni niso odločili za stečaj, Idjub temu, da je 90 % upad naročil kupcev povzročil, da dela ni niti za dvajset delavcev. Poleg tega podjetje dolguje 170.000 € odpravnin, za katere ne vedo, kdaj jih bo mogoče izplačati. Tudi napovedane selitve tovarniških objektov v industrijsko cono ne bo. Zmanjšanje naročil je posledica krize v avtomobilski industriji, za katero je bilo lani namenjenih 80 % proizvodov. Direktor Branko Lenart, ki je preko družbe Telkom tudi lastnik, še ni obupal. Položaj rešujejo s pomočjo kupcev, ki so jih obdržali in z dvajsetimi zaposlenimi, ld zaenkrat redno dobivajo plačo. MaH Skupina Laibach bo s simfoniki 18. aprila predstavila nov glasbeni projekt VOLKSWAGNER. Pripravljajo svojstveno interpretacijo nekaterih Wagnerjevih znamenitejših uvertur. Besedna skovanka VOLKSWAGNER je naslov novega glasbenega projekta, ld nastaja v sodelovanju med skupino Laibach ter simfoničnim orkestrom slovenske nacionalke. Samo ime se naslanja na Laibachov album Volk (2006), skladatelja Richarda Wagnerja in seveda vsem dobro znanega 'hrošča', ki je zrasel v glavi Hitlerja. Ta pa je bil na prav svojevrsten način povezan z Wagnerjem, saj je bil z njim dobesedno obseden in je posledično prepovedal vso 'izrojeno' umetnost. Laibach je k projektu pritegnil tudi dirigenta Izidorja Leitingerja in začela n mn je nastajati avtorska partitura, ld se na zelo specifičen način ukvarja z interpretacijo nekaterih Wagnerjevih znamenitejših uvertur ter jih povezuje v simfonično elektronsko suito. »K sodelovanju smo povabili skupino Laibach, ld si je kot aranžerja in dirigenta izbrala Izidorja Leitingerja ter simfonični orkester RTV Slovenija in tako je nastala partitura Volkswagner. Koncert je namenjen tako interni kot eksterni javnosti,« je povedal Matjaž Gantar, predsednik uprave družbe, ld jo že vrsto let zelo uspešno vodi. Član skupine Laibach Ivan Novak je dodal, da so skupino že večkrat nagovarjali, da bi se lotila Wagnerja, sedaj pa bo končno prišlo do realizacije. Z aranžerjem ter dirigentom Leitinger-jem tako nastaja suita, ki bo s pomočjo ikon in simbolov časa osvetlila stične točke med 'visoko' in popularno kulturo. Boris Rener pa je ob tem dodal, da je simfoničnemu orkestru vedno v izziv in veselje sodelovati s skupinami, ld ustvarjajo druge glasbene zvrsti. 18. aprila se ob 20.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma tako obeta nov mejnik v slovenskem kulturnem prostoru. Ustvarjalci bodo v Wagnerju poiskali zametke modernizma, ld so preko Mahlerja, Debussya in Schönberga vodili v jedro jazzovsldh modernistov in soničnih eksperimentali-stov ter jih nadgradili z ambientalnim elektronskim spektrom. Koncert bo v senzacionalnem duhu razprostrl vsebino modernizma, funkcionalizma, pop arta, industrijske produkcije in zgodovine 20. stoletja. //Vir: 24ur-B.T:. o \ 2 ✓,N=l za aw © NA 2WME Ajdo (Fagopyrum esculentum) opevajo že slovenske ljudske pesmi, čeprav je njena domovina Daljni vzhod. V Koreji, Mongoliji, na Kitajskem in na laponskem je še danes zelo priljubljena sestavina jedi, zlasti v obliki ajdovih testenin. V 13. stoletju so jo mongolski osvajalci prinesli v Rusijo, v 14. stoletju je prišla na Balkan. Na slovenskem se je pojavila zgodaj. Stari urbarji poročajo o njej že leta 1426. Imenovali so jo "pagana". manjše zbiranje vode v medceličju. Tako ščitijo pred nastanki edemov. Vnetja izginejo, bolečine, krči in težke noge se izboljšajo. Uporaba ajdovega čaja se v glavnem priporoča pri venoznih obolenjih in motnjah prekrvitve, povezanih z izgubo prožnosti, povečanim lomljenjem in slabšo prehodnostjo kapilar, pri obolenjih srca in krvnega obtoka. Slovenska narodna jed Naši predniki so jedli ajdovo kašo z mlekom in ajdo kot prilogo h prekajenemu mesu. Iz ajdove moke so peldi slasten kruh in polnozrnato pecivo. Pogosto so se na mizi znašli ajdovi žganci ter sladki ali slani ajdovi štruldji. Ajda je le v Sloveniji postala narodna jed, drugod po Evropi so jo jedli v zmernih količinah. Ajdova moka ne vsebuje glutena, zato je dietna hrana za bolnike s celialdjo, Id ne prenesejo žit. Redno uživanje ajdove kaše naj bi urejalo prebavo in zmanjševalo krvni pritisk. Namig: Kuhajmo s Stašo na strani 33. Lajša težave pri aterosklerozi Ajdo so dolgo uporabljali le v kuhinji, niso pa poznali njenih zdravilnih učinkovin. Sele pred pol stoletja so odkrili, da ajdov cvet in listi vsebujejo rutin - snov, ld lajša težave pri motnjah prekrvitve, zlasti pri razširjenih venah. Rutin preprečuje krhkost kapilar in povečuje prožnost žilnih sten. Izvlečki iz ajdovih cvetov in listov zatorej koristijo pri ateroslderozi, moderni bolezni, ko se zaradi nepravilne in preobilne prehrane, kajenja in še česa maščobne snovi odlagajo na notranjo steno žil. Zaradi tega se zmanjša njihova prožnost in zmožnost prilagajanja spremembam, saj delujejo kot trda cev. Rutin poleg tega zmanjšuje prepustnost krvnih ven, znižuje krvni tlak in spodbuja delovanje ledvic. Dr. Katja Galle Toplak v knjigi Zdravilne rastline na Slovenskem piše, da rutin in drugi flavonoidi zavirajo delovanje določenih encimov, posledica pa je Preprečuje razvoj težav z očmi pri diabetikih Zlasti se ajdov čaj priporoča diabetikom, saj naj bi redno uživanje čaja olajšalo diabetično retinopatijo, to so spremembe na očesnem ozadju, ld so posledica prekomerno povišane vrednosti glukoze v krvi. Posledica je, da začnejo majhne žilice na očesnem ozadju najprej nabrekati in nato puščati. Na mestu poškodovanih žilic se pojavijo majhne krvavitve. Kot zapleti sladkorne bolezni se lahko pojavijo še odstop mrežnice, glavkom ter tudi siva mrena. V končni fazi napredovanja bolezni je mogoča tudi slepota. Ajdina kura naj traja dva do tri mesece, saj se zdravilni učinld pojavijo šele po nekaj tednih. Ko ajda cveti, jo natrgamo in posušimo, saj je njen čaj zelo zdravilen. Pripravimo si poparek Veliko žlico posušenih ajdovih listov in cvetov poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se povsem ohladi, šele nato precedimo in pijemo po eno skodelico, trikrat na dan. Ajdin čaj bo dobro del tudi nosečnicam, ki jim zatekajo noge, ter ljudem, ld jim težave povzročajo krčne žile, edemi in oteldine. Krepil naj bi spolno moč, zato ga fitoterapevti priporočajo pri impotenci. Pomaga še pri revmi, za boljši spanec in pri težavah s hemoroidi. Vir: njena.si - Tekst: Pavla Kliner Rajka Bajda priporoča- nekaj o pravilnem prehranjevanju... V naši prehrani je pomembno, da uživamo manj živil z vrha prehranske piramide, ker je to energijsko gosta hrana in več hrane z dna piramide, kjer je energijsko redka hrana in jo zato tudi lahko več pojemo. To je hrana rastlinskega izvora. Poleg tega je pri zdravi prehrani potrebno upoštevati: pravilen način prehranjevanja ( več manjših obrokov na 3-4 ure, zadnji obrok 2-3 ure pred spanjem, jesti je treba počasi, hrano dobro prežvečiti...) pravilno pripravo hrane (da ne uničimo vitaminov, mineralov, uporabljamo čim manj soli in maščob, kijih ne pregrevamo...) pravilno sestavo hrane (da organizem dobi vse potrebne hranilne in varovalne snovi in vodo, ki naj bi jo spili 6-8 kozarcev) Tako bo naša prehrana uravnotežena, imeli bomo pravilno razmerje med beljakovinami, ogljikovimi hidrati in maščobami. Dovolj vitaminov in mineralov dobimo ( pa tudi vlaknin), če pojemo tri sadeže in pol kilograma zelenjave na dan. Zdrav krožnik vsebuje: 20% mesa. 40% priloge (riž ali krompir ali testenine ali kruhl in 40% zelenjave - kuhane in surove. "7 £A/ Na Podružnični šoli Dol pri Hrastniku so se letos učenci 2. č odločili, da bodo skupaj s starši in učiteljico Vlasto Vidmar sodelovali pri projektu Pasavček. Pri izvedbi jim je pomagala tudi knjižničarka Polona. Projekt zajema vrsto aktivnosti, ld so namenjene prometni varnosti učencev, še posebno pa so pozorni na pripenjanje z varnostnim pasom na zadnjem sedežu. S tem želijo učenci ozavestiti tudi svoje starše. Med različnimi aktivnostmi so predstavili svoje risbice - »pasavčke« v trgovini Spar v Hrastniku. Pripravili so tudi igrico za starše in sošolce, kjer so opozarjali na nevarnosti v prometu. »Uspešno sodelujemo tudi z Občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter lokalno policijo,« je še povedala njihova učiteljica Vlasta Vidmar. Besedilo in sliki: Fanči Moljk Uš* lokmtmM uspešni * 4xzmmm šoMeoi prvenstvu v/ Pastejjriij V Postojni je dne 14.3.2009 potekalo dvoransko državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v lokostrelstvu, ki so se ga udeležili tudi zagorski lokostrelci. Zlati medalji sta osvojila Klara Ivačič med učenkami od 4. do 6. razreda in Miha Flisek med dijaki, srebrno pa Nejc Flere med kategoriziranimi dijaki V kategoriji nekategoriziranih dečkov - goli lok je med učenci od 1. do 3. razreda Miha Ivačič osvojil 7. mesto, med učenci od 4. do 6. razreda je Anže Murne osvojil 5. mesto, Aljaž Juvan 11. mesto in Tomaž Martinčič 12. mesto, med učenci od 7. do 9. razreda pa je bil Marko Sinkarčuk 8. Pri nekategoriziranih dečkih - ukrivljeni lok je med učenci od 4. do 6. razreda Anže Vozelj osvojil 4. mesto. Med dekleti je najbolj mirno roko imela Klara Ivačič in v kategoriji deklic od 4. do 6. razreda - ukrivljeni lok osvojila 1. mesto. Med nekategoriziranimi dijaki - ukrivljeni lok je Miha Flisek osvojil 1. mesto, med kategoriziranimi dijaki - ukrivljeni lok pa je Nejc Flere osvojil 2. mesto, Žiga Repovž 5. mesto in Žan Rojko 13. mesto. IM. 0 /MEFtStO/KLEPEfAlNtCA vWI Slovo Ce želimo govoriti o slovesu, moramo najprej doživeti snidenje. Slovo je namreč vedno posledica snidenja. Tako kot znajo biti, v primeru vseh normalnih dejavnikov, sladka snidenja, je ob vsebnosti enako normalnih elementov, slovo posledično otožno in v skrajnih primerih tudi solzavo. Lahko pa je tudi drugače. Tako je bilo, za Slovence najbolj ___________________ otožno in povsem nepričakovano, s prisotnostjo jeze in razočaranja, snidenje med takrat še rosno svežim premieram slovenske vlade Borutom Pahorjem in že kar malo prežvečenim, vendar po mnenju o samem sebi, par excellence slovenskim politikom Dimitrijem Ruplom. Toliko bolj, pa je bilo večina Slovencev zadovoljnih, ko se je, za povprečno razmišljajočo državljanko in državljana na sončni strani Alp, nemogoč par razšel. Tako kot je pred meseci Pahor, zaradi imenovanja Rupla za svojega svetovalca, požel kritike svojih koalicijskih partnerskih strank in izgubil velik del priljubljenosti v javnosti, je s slovesom od persone ingrate med večino slovenskimi prebivalci premierova priljubljenost ponovno skokoviti porasla. Pa ne samo priljubljenost predsednika vlade, občutno je poskočilo tudi odobravanje javnosti, ko gre za delo celotne vlade, ki jo vodi Borut Pahor. Kako si je nekdanji zunanji minister prislužil Pahorjevo zaupanje ne vem. Skorajda ni verjetno, da je šlo zgolj za znamenito razpolaganje s telefonskimi številkami vplivnih svetovnih politikov. Prej bi človek verjel, da je aktualni predsednik vlade poskušal s povabilom k sodelovanju, s sicer spornim, predvsem pa v javnosti nepriljubljenim politikom, dokazati svojo politično širino. Povsem na dlani pa je, da si je Rupel, s svojimi najnovejšimi podvigi, slovo zagotovil sam. To, da se je v dopisu Kresalov!, ko se je le-ta obregnila v početje Dimitrijeve Marjetice in znamenitega sekret papirja, metle, čistil in uporabe službenega vozila, nedotakljivi politik skliceval na svoje zasluge pri osamosvojitvi Slovenije, je bilo pravzaprav tesanje njegove karierne krste, kot svetovalca predsednika vlade, žebelj v pokrov karikirane krste svetovalca, pa je vsemogočni zabil, ko se je odločil dopis napisati na papir, ki je imel v glavi naziv Vlade Republike Slovenije. Tako je povsem privatni dopis dobil institucionalen pomen. Mimogrede, zaslug v boju za osamosvojitev Slovenije ima še dobrih 20 tisoč Slovenk in Slovencev, pa se nihče, razen v okvirju zakonsko določenih standardov, ne sklicuje na svoje zasluge iz tistih dni, pa čeprav je kar nekaj borcev, ki so po osamosvojitvi ostali brez dela, v zadnjem času pa nekateri tudi brez strehe nad glavo. Cas bi že bil, da bi se kakšen Dimitrij pojavil in namesto zgolj za svojo rit, tudi za zaledno stran vseh prizadetih in za osamosvojitev zaslužnih zavzel. Tokratno slovo ni bilo solzavo, srce ni jokalo, nasprotno, polno odobravanja in radosti je ob slovesu bilo. Mcfisto Kaj nam se v Zasavcu dogaja, ali kje je Bodočnost?.... Časopisi obstajajo z določenim namenom. Tudi mi smo tu zaradi vas. Je že tako, da pišemo o vas in za vas, a o sebi ne. Pa bi bilo mogoče prav, da izveste, kako poteka naše delo, kakšni so problemi in kakšne prednosti, ki jih imamo pri našem delu. Odločila sem se da tokrat spregovorim tudi o 'naši bodočnosti', ker nas je poklical očka, ki je opazil, da v zadnji številki ni rubrike, ki obstaja že od samega začetka in je ena najbolj popularnih in branih v našem časopisu. BODOČNOST. Prepričana sem, da ste jo vsaj enkrat ali dvakrat temeljito pregledali, ko ste v njemu iskali svoje ime in ime vašega otroka ali pa nekoga, ki vam veliko pomeni. Včasih nas celo prosijo za številko, ki je že pred časom izšla, ker so v njej podatki o rojstvu njihovega malčka, pa je ni več mogoče kupiti. Naša objava je prvi javni dokaz o obstoju majhnega bitja in običajno najde mesto v družinskem albumu, poleg prve fotografije. Zgodilo se je tudi, da je kakšna črka zaplesala in spremenila mesto, ker jo je zagodel tiskarski škrat, pa smo v naslednji številki to kaj hitro popravili. In zdaj je ni! Grozno bi bilo, če bodočnosti na splošno ne bi bilo. K sreči s tem mislim le na tisto v našem časopisu, za katero še ne vemo ali bo spet z nami ali ne. Verjetno vas zanima, kaj je posredi. S trboveljsko porodnišnico smo že od samega začetka imeli dogovor, da objavljamo imena mamic in njihovih novo- p V . v ^ rejenčkov, rojenih v dneh od ene do druge številke. Seveda so se __ "-4F ' mamice s tem strinjale in so mo- ■— rale podpisati temu primerno iz- —■, javo in šele potem smo podatke lahko objavili. Pred časom pa nas je poklical eden od novopečenih očetov in se hudo jezil, ker smo objavili rojstvo njegove hčerke. Mamica je dovoljenje seveda podpisala, sicer objave ne bi bilo. Mislili smo, da se bo na tem končalo, ko se bo osebno prepričal, da je izjava regularno podpisana. Pa se ni! Zaradi njegovih pritožb imamo težave mi in bolnica. Trenutno čakamo, da direktorica trboveljske bolnice podpiše še posebno pogodbo, če pa tega ne bo, tudi Bodočnosti v Zasavcu ne bo več. Zaradi boljšega razumevanja moram poudariti še tole. Tako bolnica kot tudi mi smo to delali brezplačno in z najboljšim namenom. Nihče ni nikoli imel od tega koristi in ne bo. Nikoli ni bil objavljen niti en podatek brez pisnega dovoljenja. Moram pa reči, da so ponosne mamice z veseljem pristale na to in komaj čakale na izid številke. Lahko se zgodi, da bolnica pogodbe ne bo podpisala. V tem primeru lahko podatke objavimo le, če nam jih osebno posredujete. Vsi, ki sodelujemo pri kreiranju Zasavca, smo tu več ali manj volontersko, iz ljubezni do Zasavja. Velikokrat kakšno stvar naredimo na lastne stroške. Ne pripadamo nobeni stranki ali občini. Pripadamo vsem. Zato bi bili veseli, če bi nam pomagali, da bi bil naš in vaš Zasavc po meri vseh. Ne želimo da v bodočnosti ostanemo brez Bodočnosti! St.R. d miž @ 21. MAREC -SVETOVNI DAN POEZIJE Knjižnica Litija pripravlja srečanje s Slovenko leta 2008 Nežo Maurer 14. aprila 2009 ob 18.00 uri v okviru praznovanja svetovnega dneva poezije (21. marec), svetovnega dneva mladinske literature (2. april) in svetovnega dneva knjige (23. aprila). Unesco je leta 1999 določil 21. marec za svetovni dan poezije in na ta dan je izrečenih veliko besed o pomembni vlogi, ki jo v sodobni družbi igra poezija. V Sloveniji se po podatkih statističnega urada poezija glede na število izdanih knjig uvršča na tretje mesto, za romane in kratkoprozna dela, za njo so drame »in ostalo«. Naklada pesniških zbirk je običajno med 300 in 500 izvodi in še ta, se vedno znova pritožujejo založniki, ne poide, knjigarne zbirke vračajo na založbe. Nekoliko drugačna zgodba je sicer s Tonetom Pavčkom, Nežo Maurer in nekaterimi drugimi, ki z vsako novo zbirko zaradi razumljivega sporočila naletijo na navdušen sprejem pri bralcih. Pesniške knjige, kot je zadnja Pavčkova Samo tu lahko živim ali pa Na tvojo kožo pišem svoje verze, ki jo je napisala Maurerjeva, pričajo o poeziji kot tisti literarni vrsti, ki lahko nagovori slehernika. Drueačen svet le mesec?! Napaka! Drugačen svet bo mogoč v trenutku, ko fasade ne bodo tarče ustvarjalnih idej, ki tja zagotovo ne spadajo. Drugačen svet bo šele takrat mogoč, ko bo človek postal drugačen. p. s. Obstajajo tudi oglasne table, panoji in ...rubrike v časopisih. MaH ^ Trboveljski mestni vogal 22. marec -svetovni dan voda Turistično društvo Trbovlje je v ponedeljek, 23. marca 2009 v okviru praznovanja svetovnega dneva voda organiziralo kratek izlet do rezervoarjev pitne vode na Lokah v Trbovljah. Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo vsako leto 22. marca, letos poteka pod geslom Voda ne pozna meja, s poudarkom na podzemnih vodah. Svetovni dan voda je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila v Riu de Janeiru leta 1992, namenjen pa je opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in za izboljšanje našega odnosa do voda. Podzemna voda je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Z njo se oskrbuje približno 97 odstotkov prebivalcev. Slovenija se zaradi velike količine padavin uvršča med vodno najbogatejše države v Evropi. Vendar le dva odstotka slovenskih rek vsebujeta čisto pitno vodo, tako, ki sodi v prvi kakovostni razred. Čisto pitno vodo je moč najti le še v zgornjih tokovih rek, v višjem svetu Trboveljščica na dan voda ^slovenskih Alp. 25. marec -materinski dan Materinski dan v Sloveniji praznujemo 25. marca, ko kristjani obeležujejo praznik Marijinega oznanjenja. ...angel Gospodov je oznanil Mariji in spočela je od svetega Duha. Krajevni odbor Rdečega Oženje (freska - Eufrazi-križa Čemšenik je že v jana, Poreč) nedeljo. 22. marca 2009 poskrbel za pozornost do mater s prireditvijo v cerkvi Marije Vnebovzete v Čemšeni-ku. Tokrat so v goste povabili mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in trio saksofonistov iz Zagorja ob Savi, ki so skupaj s cerkvenim pevskim zborom iz ^Cemšenika poskrbeli za lepo praznovanje. M Center tehnike, gradnje in pohištva Sevnica Savska cesta 20 b, Sevnica, tel.: 07 816 32 10 VMATIK6 elja od 12. 3. di M 'rr ' Akeijska^p^jdba letnih^pnevmai lo 30.4. 2009 v prodajalnah Pri nakupu s kartico Mercator Pik^yam ob nakupulleEjtijRVj pnž^matikjp^mava^ff^e GOODYEAR S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ Z^RIbrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 40]EUR. datna ugodnost obrokov brez stroškov in obresti* Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolna slika. K Mercator Pika Zbirajte lepe trenutke