43. Štev. Poštnina plačana v gotovini; V Ljubljani, SOfc>Ota 24. oktobra 1925. Posamezna številka v50 Din. V. GLASILO NARODNO -SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, ===== I. nadstr. — Telefon: štev. 77. ===== Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. Inserati se računajo po velikosti in so cene na razpolago = :: = v upravi. -■■■■ ■■ ■ = Sporazum in Slovenci. S sporazumom med radikali in II,S,S je mišljeno iskreno, vsaj tako je v radikalnem poslanskem klubu izjavil gospod Nikola Pa-šič. C’e tudi ni med radikali in 11SS popolne harmonije, vendar ni misliti na to, da se obstoječa vladna kombinacija razbije v doglednem času. Iz državnega stališča bi ludi ne bilo želeti, da stopijo Hrvati zopet v opozicijo. Dosežen sporazum ni sicer najidealnejši, vendar je pa boljše nekaj kot — me! Sporazum ni le koristen za konsolidacijo naših notranje političnih razmer, ampak jo obenem neizmerne važnosti za naš prestiž v zunanji politiki. Že ob priliki zasedanja Zveze narodov v Ženevi se je pokazalo, da smo veliko pridobili na ugledu in zaupanju, ker so z našo delegacijo nastopali v popolnem soglasju tudi Hrvati, ki ,so še nedavno apelirali na zunanjo intervencijo. Skrajno pogrešilo bi bilo, če bi Slovenci sovražno nastopali proti sporazumu med Hrvati in Srbi. S tem, da nam ni vse povo-lji, ne smemo že izvajati konsekvenc, ki nas vodijo v opozicijo. Kajti od opozicije bi imeli vsled svoje številčne slabosti le škodo. Srbi in Hrvati bi prišli do prepričanja, da vidimo le sebe, dočim so nam tuji splošni državni interesi. Upravičeno bi nam očitali separatizem. » Naše stremljenje se mora usmeriti za tem, da najdemo priložnost, izkoristiti današnjo politično situacijo v naše dobro. To nam bo tein lažje, ker se tako radikali kot HSS zaveda, da sporazum ni toliko časa perfekten, dokler se ne doseže tudi sodelovanja Slovencev. SLS je vsled svoje propagande političnega klerikalizma, katerega nujna posledica je derviškA. strankarska zagrizenost, nezmožna, ustvariti dobre odnošaje Slovencev z večino Srbov in Hrvatov. Poleg tega bi tudi iz stvarnih razlogov ne bilo priporočljivo, če bi dobila SLS absolutno nadvlado v Sloveniji, ker nam je iz preteklosti prav dobro znano, kako zna SLS izrabljati svojo politično moč v državni upravi, bodisi v kulturnem ali gospodarskem ali socijalnem pogledu. S tem pa, če se SLS izključuje iz odlo-čevanja v državni politiki, še ni rečeno, da niso ostale slovenske stranke poklicane, da izvedejo to, kar je SLS nemogoče. Opažati jo, da sc vso slovenske stranke razen SLS zavedajo resnosti današnjega političnega položaju in iščejo pota, kako izpolniti sporazum Srbov in Hrvatov tildi z udeležbo Slovencev pri sporazumu. Ne samo stranke, ki so direktno udeležene pri današnji vladni kombinaciji, tudi vse one stranke, ki ne spadajo v krog vladnih strank, priznavajo važnost doseženega sporazuma. in ne odrekajo pripravljenosti sodelovanja. Volja je dobra, samo konkretne oblike mora še dobiti. Konkretne oblike bo pa dobila enotna volja šele takrat, če bo dana možnost skupnega nastopa vseh slovenskih naprednih strank. Nobena izmed obstoječih naprednih strank si ne sme domišljati, da je sama zmožna prevzeti vodstvo vladne po-, litike v Sloveniji. Proti sebi bi ne imela le močne SLS, ampak tudi vse ostale napredne stranke bi ji ne nudile absolutno potrebne zaslombe. Če ni mogoče slovenska fronta z SLS (ki bi bila klerikalna fronta), je mogoča slovenska napredna fronta, ki bi se v imenu Slovencev nato priključila sporazumu med Srbi in Hrvati. Naša zunanja politika in Rušila. Našo zunanjo politiko bi morali motrili vedno s stališča našega neosvobo-jenega ozemlja. Tako so delali drugi večji narodi, kakor Nemci in Italijani, dokler niso dosegli svojega cilja: ujedi-njenja celokupnega naroda. Kar je bilo v tem oziru dobro in pravilno za Nemčijo in Italijo, ne more biti slabo in pogrešno za Jugoslavijo. Na podlagi sklepov locarnske konference je gotovo, da bo Nemčija sprejeta v Zvezo narodov. Kaj bo pomenilo to za našo Koroško, si ni težko predstavljati. Že v članku o priliki petletnice plebiscita smo naglasili, da bo rešitev koroškega vprašanja težja in za nas najneugodnejša, ako ne naravnost nemogoča, kadar se Nemčija sporazume z za-padnimi velesilami. Locarno govori jasno dovolj, da je postala Nemčija faktor, s katerim že danes resno računajo največje države sveta. V Zvezi narodov bo Nemčija vedno več pomenila kakor Jugoslavija in — če hočete — več kakor cela Mala antanta; zaradi Koroške nihče ne bo riskiral, da se spre z njo. Sedaj šele vidimo, kako zavožena je bila jugoslovanska zunanja politika na-pram slovanski Rusiji. Narodno-socijali-stična stranka je na vseh svojih zborih in potom svojini poslancev *v Narodni skupščini opozarjala na pogrešnost naše (Spalajkovičeve) zunanje politike. Danes se že kažejo posledice in kazale se bodo od dne do dne bolj. Ali je bilo treba, 4» so slovanski Rusi stali v zunanji politiki bliže Nemcem nego nam južnim Slovanom? Da ne bi bilo dr. Benpša, bi bila cela Mala antanta od Rusije naravnost osovražena. Dr. Beneš in celokupna češka narodno-socijalistična stranka je namreč zastopala proti Rusom, neglede na notranjo ureditev njihove države, vedno pomirljivo stališče, imajoč pred očmi, da je Rusija slovanska država. Po sprejemu Nemčije v Zvezo naro-* dov bodo najbrž tudi RUSi skušali posta-J1 člani te zveze, ker za vedn(> ne bodo noteh ostati izolirani, brez odločujočega vpnva. Predstavljajmo si, kakega pomena bi bilo slovansko prijateljstvo z Rusijo v tem slučaju! Zamislimo se v položaj, da pride pred Zvezo narodov naše koroško ali jadransko vprašanje! Kaj bi Pomenili v tem slučaju Jugoslovani kot rovf^D* Rusi^e? .^o pa bo najbrž iz-, Rusija svoj desmteresment nad o ’^inas tak() važnim problemom, ali P ' v.,cel° Postevi]a naravnost na stran naših nasprotnikov, kajti tudi v politiki se ne pozabi kar čez noč,' kar drug drugemu slabega stori, posebno, fko ni za to pričakovati bogve kakih koristi. Velika država malo državico lažje pogreša, kakor narobe mala veliko. Gotovo pa je, da vse še ni izgubljeno in da bi se dalo marsikatero nespametno gesto iz nedavne prošlosti še popraviti. Izgleda, da je Rusija danes, ko se je ni posrečilo odvrniti Nemčije od sprave z zapadom, v neprijetnem mednarodnem položaju in da išče izhodišče iz izolacije. Lepa prilika se nam nudi, da popravimo, kar smo zagrešili. Pomagajmo jej, pobrigajmo se za to, da bo Mala antanta, v kateri vendar Slovani s spretnim dr. Benešem prevladujemo, prožila Rusiji roko in ji pomagala pri prehodu v Zvezo narodov, da bo sprejeta ■ pod čim ugodnejšimi pogoji. V diplomaciji včasih tudi najskromnejša podpora precej zaleže. Tak bi moral biti pravec naše zunanje politike v sedanjem trenutku in za bodočo dobo, kajti le v tem slučaju lahko upamo, da bomo upoštevani, kadar pride na dnevni red vprašanje naših ne-rsvobojenih zemlja. Le od strani velike Rusije smemo upati na našo boljšo bodočnost. A. B. OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG Taborniki. taborntška predavanja. Ljubljanski rod slovenskih tabornikov priredi naslednja predavanja, h katerim vabi gg. stariše članov in prijatelje društva. Dne 27. oktobra o turistiki. Dne 10. novembra o alikbholu, predava g. dr. Ferdo Mikič. Dne 24. novembra o jetiki, predava g. dr. Mis. Dne 22. decembra o prvi pomoči v sili, predava g. dr. Mikič. Predavanja se vrše v društvenih prostorih v Narodnem domu. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Taborniki prirede poleg navedenih predavanj tudi še cel ciklus drugih, ki pa so namenjena saino članstvu. Gospodarski in socijaini položaj delavstva. Na drugem rednem kongresu delavskih zbornic v Beogradu, dne 10. oktobra tega leta so delegati zavzeli to-le stališče v pogledu na splošni gospodarski položaj delavstva: 1. Tekom preteklega leta so bile zadovoljene za ceno velikih finančnih žrtev zahteve podjetnikov: Splošna carinska tarifa in mednarodne pogodbe, ki so sklenjene na njeni podlagi, so zvišale uvozno carino tako, da so vstvarile nekaterim vrstam industrije monopolski položaj. Tarife za prevoz blaga na železnicah so znatno znižane. Z druge strani pa je nastopila tendenca, da pada obrestna mera na finančni kapital in da pada naglo cena poljskih pridelkov. Na blagovnem trgu je nastopila radi nesorazmerja cen industrijskega in poljskega blaga trenutno zmešnjava v prometu blaga. Poljedelci se branijo prodajati svoje in kupovati industrijsko blago, a se bodo morali končno prilagoditi razmerju cen, ki jih je stvorila nova industrijska tarifa na korist industrijalcev, a na škodo poljedelstva in širokih mas konzu-mentov. Vsled tega so danes tem manj upravičene zahteve podjetnikov, ki gredo za podaljšanjem delovnega časa, zni-žavanjeni delavskih in nameščenskih plač, neizvedbo delavskega zavarovanja, ustanovitvijo izvajanja zakona o zaščiti delavcev ter zakona o zavarovanju delavcev. Na žalost so te zahteve podjetnikov našle podporo pri oblasteh in to za ceno gaženja zakonov. 2. . Z odredbami finančnega zakona o budžetskimi dvanajstinami so izločeni iz splošnega zavarovanja vsi rudarski delavci, odloženo je na nedoločen čas zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti, katero bi moralo stopili v veljavo 1. junija t. 1. i Socijalno zavarovanje je obremenjeno z zdravljenjem delavcev, obolelih na nalezljivih boleznih, medtem ko imajo vsi ostali državljani to brezplačno, s či-nmr se povečava pasivnost socijalnega zavarovanja bolniške panoge, ki ni nič več v stanu za vršitev v polni meri svojih nalog. Kongres delavskih zbornic odločno protestira proti temu načinu upropašče-nja delavskega zavarovanja in zahteva, da se vse izjemne odredbe, ki so bile na naglo oveljavljene potom finančnih zakonov takoj ukinejo in zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti čim preje izvede. 3. Zakon, o zavarovanju delavcev predvideva tudi zavarovanje za slučaj brezposelnosti. V tem pogledu se ni nič ukrenilo, da se pripravi izvajanje tega zavarovanja, celo v to svrho zbrani de-nar, ki ga je že nad 16 milijonov dinarjev, se ni izročil svojemu namenu. Kongres zahteva, da se takoj izda prepotrebni pravilnik za organiziranje brezposelne pomoči. Uprava delavskega zavarovanja je začela uporabljati zbrane fonde nezgodnega zavarovanja na edino pravilni način, marveč tako, da zgradi v vseh večjih krajih države sanatorije in zdravilišča, da zgradi v vseh večjih mestih lastne ainbulatorje in lekarne. Ta način udejstvovanja, ki ga prakticirajo v vseh kulturnih državah, je prepovedalo ministrstvo za socijalno politiko na zahtevo podjetnikov, ki bi radi, da bi se ta denar ne uporabljal za potrebe delavcev, temveč bi radi, da bi se preko bank njim izposojeval, da bi ga oni uporabljali. Kongres delavskih zbornic ostl'0 ob-soja ta napad na avtonomijo delavskega zavarovanja, katero samo svobodno odloča o uporabi svojega kapitala,, ta napad na razvoj javne higjjene, katera se s tem podreja interesom kapitalizma, napad, ki je prizadet napredku naših socijalnih institucij. Kongres je prisiljen dati izraza mišljenje, da se bo pretvorilo podrejanje socijalnega zavarovanja pod inter- ese kapitalizma v ogromno kulturno sramoto za našo državo. 5. Ker se niso izdali potrebni pravilniki in se ni prepovedalo nočno delo v pekarnah, ker se ni uredilo vprašanje zapiranja in odpiranja trgovin, delavskih legitimacij in volitev delavskih zaupnikov, so vsi predpisi zakona o zaščiti delavcev v tem pogledu samo mrtve točke na papirju. Z zakonom zabranjeno nočno delo se nadaljuje, nastavljenci v trgovinah in rokodelskih obratih nimajo iu rej en ega delovnega časa in nedeljskega počitka, delavci nimajo zakonito predpisanih legitimacij, ne upoštevajo se njih zaupniki. Kongres zahteva, da se vsi ti pravilniki takoj izdajo in zakon o zaščiti delavcev prične izvajati. 6. Današnjemu neurejenemu delovnemu trgu tako potrebne Borze rada so pomanjkljivo organizirane in njih krediti se uporabljajo v druge svrhe. Kongres zahteva, da se v smislu zakona o zaščiti delavcev takoj pristopi organiziranju borz rada v vseh večjih mestih države. 7. Zakon o zaščiti delavcev ni regulirat vse delovne odnose, vsjed tega so ostali v veljavi še pokrajinski zakoni: zakon o delavnicah v Srbiji, obrtni zakon in red v ostalih pokrajinah, zakon o trgovskih nastavljencih, zakon o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev ild. Kongres zahteva unifikacijo vsega delavskega zakonodajstva ‘ v. en splošen državni zakon. • 8. Vkljub mnogobrojnim javno pred mednarodnim forumom danih obljub od straiii vlade, da bo ratificirala odločbe .konferenc mednarodnega urada dela v Ženevi, še to do danes ni storila, ni ratificirala niti ene teh odločb. Kongres zahteva, da se takoj pristopi ratifikaciji teh določb ter da se zveze ministrstva za socijalno politiko z mednarodnim uradom dela čimbolj razvijajo in učvrstijo. 9. Kongres smatra izjemni davek na delavske mezde, uveden s finančnim zakonom o budžetnih dvanajstinah za popolnoma neupravičen, predvsem danes v času slabe zaposlenosti, zniževanja delavskih zaslužkov ter podraženja mnogih proizvodov vsled državne carinske in finančne politike. Zato zahteva kongres, da se ta izjemni davek na delavce ukine ter uredi vprašanje davčne obremenitve de-lastva z ureditvijo neposrednih davkov tako, da se upošteva eksestenčni minimum vsakega davčnega obvezanca. 10. Kongres protestira, da sodelujejo državni obrati pri poskusih podjetnikov, da se poslabša položaj delavstva. Državna rudarska podjetja so vsem svojim delavcem znižala plače z diktatom. Vsa državna podjetja, predvsem vojna, pošiljajo svoje delavce in nameščence na ozdravljenje in prejemanje podpore v ustanove delavskega zavarovanja, prispevkov zanje pa ne plačajo, a ne samo to, zadržala so še one prispevke, ki jih odtrgavajo od delavskih mezd. Kongres zahteva, da država in javna telesa prednačijo v svojem postopanju napram delavcem mesto, da so brutalj-nejša od privatnih delodajalcev, kakor je to danes. 11. Uvidevajoč, da ima postopanje vlade napram zahtevam delodajalcev svoje vzroke v tem, da so delodajalci dobro organizirani in izvajajo trajni politični in gospodarski pritisk na vlado, medtem ko je delavstvo neorganizirano in razcepljeno, pozdravlja kongres pokret delavskih strokovnih organizacij, za grupiranje in ujedinjenje ter priporoča vsem J delavstvu, da se zbere okrog ujedinje-nja strokovnega pokreta. KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg Po drugih driavah Volitve na Grškem bodo razpisane že tekom lega meseca in se bi vršile potem koncem februarja, ali marca prihodnjega leta. Druga poročila zopet trde, da se volitve toliko časa ne bodo razpisale, dokler se ne stabilizirajo razmere v državi. Republikanci z Rendisom na čelu nameravajo organizirati novo republikansko stranko. Nova stranka bi se imenovala republikanska stranka, da se razlikuje od republikancev Papanastazija, ki nazivajo svojo stranko: republikanska sbcijalistična stranka. — V dokaz neurejenih razmer v Grčiji stalno pada tečaj drahme in naj vlada še tako nastopa proti raznim špekulantom. Kongres narodnih manjšin se je vršil v Ženevi. Kongresu je predsedoval slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr. VVilfan. Kongresa so se poleg nemških, čeških, madžarskih in drugih narodnih manjšin udeležili tudi primorski in koroški Slovenci. Na predlog dr. VVilfana je sprejel kongres resolucijo: »V evropskih državah, v katerih žive tudi druge narodnosti, ima vsaka od teh narodnih skupin pravo, da v lastnih javnopravnih korporacijah goji svoj nacijonali-zem.c Dalje je bila sprejeta še resolucija, v kateri se pravi, da se 1 ali ko doseže mir v Evropi le tedaj, če je volja zato. Zveza narodov se poživlja, da obravnava vprašanja narodnih manjšin. Kongres francoske radikalne stranke. V Nizzi se je vršil kongres francoske radikalne in radikalno-socijalistične stranke. Na kongresu je prišlo do ostre debate med levico, katero je vodil Herriot in desnico, katero je vodil finančni minister Caillaux. Na kongresu je podal poročilo Caillaux, ki je branil svojo finančno politiko, ki je večkrat zelo obzirna proti visokim finančnim krogom. Caillaux odklanja v finančni politiki vsako demagogijo in je mnenja, da je bila inflacijska politika bivše Herriotove vlade skrajno škodljiva gospodarskim interesom Francije. Caillaux je zato, da se odločno nastopi proti vsaki špekulaciji, ki ruši tečaj franka. Her-riotoVi pristaši so na kongresu ugovarjali Caillauxu, da je bila pogrešna finančna politika levičarskega kartela V finančni komisiji sta se obe skupini zedinili na resolucijo, ki naglašuje potrebo, da se obdavči kapital in da je zastaviti vse sile, da se doseže ravnotežje v proračunu za leto 1926. Na kongresu se je sicer zaenkrat še doseglo soglasje med meščanskimi radikali in socijalističnimi radikali, vendar pa vse francosko časopisje deli isto mnenje, da obe skupini ne bodeta mogli dolgo ostati v eni vrsti in da je razkol samo vprašanje časa. Volitve na Češkoslovaškem se vrše 15. novembra. Razpuščeni češkoslovaški parlament je sprejel od dne svojega konstituiranja (26. maja 1920) do razpusta 97 finančnih zakonov, 94 zakonov socijalno političnega značaja, 12 zakonov za izvedbo ustave, 25 državno-administrativnih zakonov, 10 zakonov posvečenih samoupravi, 13 sodnih zakonov, 27 narodno-gospodarskih zakonov, 44 mednarodnih ugovorov in še razne šolske, kulturne in agrarne zakone. Vseruski cerkveni kongres se je vršil ta mesec v Moskvi. Udeležilo se je kongresa 380 delegatov. Kongres ortodoksne cerkve se je z veliko večino izjavil za lojalne odnošaje napram sovjetski vladi in je v manjšini ostala skupina, ki je za propagando monar-hizma. Zaključki konferenco v Locarnu garantirajo sigurnost mej med Nemčijo, Francijo in Belgijo in se države zavezujejo, da se medsebojno ne bodo napadle. Z garancijskim paktom pa niso prizadete določbe ver-saillskega mirovnega dogovora. Vsi zaključki v Locarnu bodo registrirani pri Zvezi narodov. Na konferenci so se nadalje sprejeli tudi posebni arbitražni dogovori med Belgijo, Francijo, Poljsko, Češkoslovaško in Nemčijo. čičerinovo potovanje v Varšavo in Berlin ni doseglo onih uspehov kot jih je Rusija pričakovala. Zaključki konference v Locarnu pa celo preprečujejo zbližanje Nemčije z Rusijo in odtegujejo tudi Poljsko ruskemu vplivu, čičerin se je vsled zaključkov v Locarnu odločil, da stopi v stik z za-padno Evropo in se sestane'z Briandom, da tako prepreči izolacijo sovjetske Rusije. Stran 2. »NOVA PRAVDA« Štev. 43. Politični pregled. Narodna skupščina. Dne 19. oktobra je bilo zaključeno poletno zasedanje narodne skupščine. Na zadnji seji je bil sprejet predlog anketnega odbora, ki preiskuje Lukini-čevo afero, da se odboru podaljša rok za preiskavo, ker je treba preskrbeti mnogo dokumentov, celo iz inozemstva. -» Dne 20. oktobra se je vršila prva seja rednega jesenskega zasedanja narodne skupščine. Na tej seji se je vršila volitev novega skupščinskega predsedstva in so bili izvoljeni: Marko Trifkovič (radikal) za predsednika narodne skupščine s 151 glasovi (24 glasov je bilo oddanih praznih); za prvega podpredsednika dr. Nikola Subotič (radikal) s 150 glasovi; za drugega podpredsednika dr. Stanko Šibenik (radičeve) s 150 glasovi (10 glasov je bilo praznih, štiri glasove je dobil Štefan Radič). Za skupščinske tajnike so bili izvoljeni: Števo Kobasica in Stanoje Pavlovič (radikala); Rude Bačinič in Josip Zago-rac (radičevca). — Prvotno je bilo odločeno, da se vrš! druga seja šele prihodnji teden, ko bi bilo kralju omogočeno,- da otvori novo zasedanje s prestolnim govorom. Iz do-sedaj še nepojasnjenih razlogov je pa bilo odločeno, da se kralj osebno ne udeleži otvoritve novega zasedanja in seja narodne skupščine je bila sklicana že za sredo popoldne. Na prvi seji je bil prebran kraljev otvoritveni ukaz, nakar je bil določen dnevni red prihodnje seje. Pašičev govor. Na plenarni seji radikalnega kluba je govoril ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je povdaril, da si je radikalna stranka od ujedinjenja želela, da za svoje poglede o državni politiki pridobi tudi Hrvate in Slovence. Sedaj se je doseglo soglasje s IISS, ki je s sporazumom pristala na edinstvo države, na monarhijo in dinastijo. Nikola Pašič je bil zato, da bi bili v novi vladni kombinaciji udeleženi tudi Pri-bičevičevi prijatelji. Vendar pa Pašič ni uspel, ker so radičevci izjavili, da ne morejo v Pribičevičevo stranko. Nato se je radikalna stranka ločila od samostojnih demokratov, ker ni mogla radi ohranitve koalicije s Pri-bičevičem zavreči sporazuma, ki je širši in . v državnem pogledu izredno važnega značaja. Pašič je v svojem govoru rekel, da veruje v iskrenost politike, ki je ustvarila današnjo vlado in da bodo kmalu tudi oni, ki vidijo boj proti sporazumu, spoznali, da so grešili. . I . '#! Odprto pismo Štefana Radiča. V zadnji številki Doma je priobčeno odprto pismo Štefana Radiča na dr. Lorkoviča in tovariše, v katerem jih poživlja, da takoj odlože svoje poslanske mandate. Štefan Radič ugotavlja, da so se dr. Lorkovič in tovariši svojčas pismeno obvezali, da bodo v vseh političnih vprašanjih sledili vodstvu HSS, ali pa bodo v nasprotnem slučaju položili svoje mandate. Sedaj 'so dr. Lorkovič nastopili borbo proti vodstvu HSH, zato je njihova dolžnost, da odlože svoje mandate. Pismo ljubljanskega škofa, s katerim se slovenskim duhovnikom pod pretnjo cerkvenih kazni ukazuje agitatorično delovanje v korist SLS je vzbudilo tudi v Beogradu občo pozornost. Posebno radikalni listi so obsodili pismo ljubljanskega škofa in se odločno izrekajo proti temu, da bi se še naprej izrabljalo cerkev v politične namene. Dosedaj so voditelji SLS pri vsaki priliki povdarjali, da je sodelovanje duhovščine v njenih organizacijah prepuščeno svobodni volji posameznika. Po obelodanjenju škofovega pisma je pa postalo za vsakogar jasno, da je duhovščina primorana slediti škofu, ki se prišteva med voditelje političnega klerikalizma v Sloveniji. Z ozirom na internacijonalnost in odvisnost klerikalne politike od Rima, je diktirano umeša-vanje duhovščine v politiko škodljivo državnim interesom. Država ne more pripustiti, da vplivajo na notranje politične razmere tuji faktorji in naj bodo ti tudi v Rimu. Najmanj je pa dopustno, da bi se zunanji faktorji udeleževali politike direktno po svojih pod rejenih eksponentih, kot si je to zamislil ljubljanski škof. Rimsko katoliška duhovščina sme biti odvisna od Rima samo v verskih vprašanjih, dočim se ji mora dati v presoji politično-upravnih, socijalnih in gospodarskih vprašanjih popolno svobodo udejstvovanja, posebno takrat, kadar hoče posegat duhovščina v državno politiko. V vseh teh vprašanjih s* morajo zavedati duhovniki, da so najprej jugoslovanski državljani, šele potem pa člani organizacije, ki ma svoj sedež izven države — v Rimu. Ljubljanski škof bi se moral zavedati, da ravno on s svojo politiko najbolj škoduje veri, če veže usodo katoliške cerkve z usodo SLS. Vera ni stranka, kajti k Bogu se ne moli potom dr. Korošca. S propadom SLS ni potrebno, da se zruši tudi cerkev. Ce je ljubljanski škof res veren katoličan, potem bo takoj slekel obleko političnega agitatorja, oblekel cerkvena oblačila in postal že vendarle enkrat — cerkveni dostojanstvenik. Ako se pa tega dostojanstva brani, je dolžna država, da poseže vmes in s svojim vplivom izposluje imenovanje drugega škofa, ki ne bo pallitični, ampak verski poglavar. Rekonstrukcija vlade je zaenkrat odložena. Štefan Radič še ne bo ta teden podpredsednik vlade, če bi tudi že to moral biti po njegovih izjavah beograjskim novinarjem. Vsekakor so imeli oni prav, ki so dvomili, da bo Pašič kar tako na hitro roko pristal, da ga Štefan Radič nadomestuje v vladi. S tem, da je odložena rekonstrukcija vlade pa še ni rečeno, da Štefan Radič ne dobi svojega mesta v vladi in so o tem razširjeni dve kombinaciji: ali dobi Štefan Radič ministrsko mesto brez portfelja, ali pa odstopijo poslanci, ki so prišli kot namestniki razveljavljenih mandatov vodstva HSS v narodno skupščino. V tem slučaju bi se za izpraznjeno poslanska mesta izvršile nadomestne volitve in bi se po izvo-itvi Štefana Radiča in tovarišev omogočilo voditeljem HSS vstop v narodno skupščino in vlado. Radikali in SDS. Pribičevič in z njim del poslancev samostojne demokratske stranke je zavzel stališče, da je nemoralen in državi škodljiv sporazum med HSS in radikali. Temu stališču dosledno je Pribičevič uravnal tudi svojo strogo opozicijonalno taktiko proti sedanji vladi. Sicer je v svojem opozicijona-lizmu zadnji čas nekoliko popustil, vendar je pa zaenkrat še vedno nepomirljiv nasprotnik radikalno-radičevske vlade. Pribičevičevi opo-zicijonalni taktiki pa niso sledili slovenski sam. demokrati, s katerimi simpatizira tudi del poslancev samostojno demokratskega kLu-ba. Slovenski samostojni demokrati so se takoj od vsega začetka izrekli za lojalno tu vzdržno taktiko naprarn novi vladi. Niso sicer hvalili nove vlade, vendar se pa niso branili priznati dejstva, da je z državnega stališča neprecenljive važnosti, da se je dosegel sporazum s Hrvati in če tudi pri tem ni direktno udeležena SDS. Slovenski sam. demokrati so šli še korak naprej. Na seji poslanskega kluba SDS so si izposlovali sklep, da je v interesu Slovenije neobhodno potrebno, da ne glede na klubovo taktiko ustvarijo vse predpogoje za najožje sodelovanje z radikalno stranko. Iz časopisnih vesti se lahko sklepa, da so se že pričeli v tem pravcu razgovori tn«d radikali in sam. demokrati. Da vladajo lojalne razmere med radikali in slovenskimi sam. demokrati je že to dokaz, da se režim v Sloveniji še ni prav nič spremenil. Vprašanje. Slovenije za sedanjo vlado še ni rešeno. Kakršna bo rešitev se ne ve. Gotovo je le to, da je SLS izven vlake kombinacije in da pridejo v poštev za vstop v vlado le slovenske napredne skupine, to je HSS, SKS in SDS. 1 0 politični situaciji vedo mnogo »izvirnega« in »avtentičnega« povedati slovenski politični dnevniki in sicer tako oni, ki so blizu vlade, kakor oni, ki niso blizu vlade. Iz vseh poročil pa je težko izvedeti resnico, ker vsi listi poročajo le to, kar bi njihove stranke želele, ne pa to, kar je in kar se bo verjetno zgodilo, ne glede, kaj ta ali oni hoče. In pri nas se marsikaj hoče. Pravijo, da še pri nobeni vladi ni deževalo v Beograd toliko »merodajnih« predlogov za ureditev razmer v Sloveniji, kakor ravno v zadnjem času. Predlogov je toliko, da so ministri v nemali zadregi, komu naj pravzaprav ugode, kajti vsi predlogi so iz »merodajnih« krogov. Ravno v zadregi beograjsk. gospodov, ker na vedo kaj in kako, bo mogoče iskati vzrok, da se ne rešijo celo primitivne stvari, ki z aspiracijami »merodajnih« krogov nimajo nobenih stikov. Zato manj predlogov in več Sindikalno ujedinjeiije. Udeleženec iz kongresa v Beogradu piše: Kongres ujedinjenja, ki se je vršil v Beogradu in kateremu sem prisostvoval, mi je potrdil vero, da do pravega ujedinjenja vseh sindikatov in vse delavske sile mora priti. Navzoči delegati iz vseh pokrajin naše domovine so izrekali le eno željo, kateri sem se tudi sam pridružil: Delavstvo v skupno fronto, v skupen boj za boljše življenje teptanega delavstva. V en« tovarni, ena strokovna organizacija. Ven s politiko iz sindikalnih organizacij. Kakor je en sam klic v skupno fronto našel odmeva, tako ga morajo najti tudi drugi klici, posebno pa oni, ki zahteva depolitizacijo sindikalne organizacije. Ta slednji klic je v Ujedinjeni organizaciji že našel svoj odmev, ker pravi statut nove organizacije v 51. 30.».URSSJ mogu pripadati samo one profesionalne rad-ničke i narnješteničke organizacije koje su nezavisne od sviju političkih partija«. Ta točka daje možnost priključitve k ujedinjeni organizaciji vsem onim, ki so doslej vsled tega imeli pomisleke. Po mojem mišljenju jo ta točka doslej igrala pri vprašanju ujedinjenja največjo vlogo, ker se je vsak bal, da ga ne bi nasprotna organizacija izigrala v svoje politične svrhe, odslej ta bojazen popolnoma odpade, kar nam garantira citirani čl. 30 Statuta URSSJ. Kakor sem iskreno želel, da pride do ujedinjenja, tako sem se bal, da se kongres ponesreči. Vesel sem, da se je izvršilo obratno. Res je, da kongresu ni prisostvovala grupa neodvisnih okrog Stefanoviča, a ta grupa še ne poihenja cele neodvisne organizacije. Meni zadostuje, da je kongresu prisostvovalo petdeset delegatov neodvisnih [jetdeset reklo pri glasovanju za ujedinjenje organizacij iz raznih {»krajin in je vseh svoj ja. Živini pa tudi v veri, da bo Stefanovič in njegova grupa morala revidirati stališče in se prej ali slej priključiti močni ujed in j en i organ izac i ji. Kongres se je torej, vsaj po mojem skromnem mišljenju, posrečil. Ne toliko po svoji moči, kot po tem, da je dal vsem bazo, • na kateri je mogoče popolno ujedinjenja vseh strokovnih organizacij. In do tega mora prej ali slej priti. Ko pravim, da «e je kongres posrečil, moram staviti tudi vpra- IV. glavni zbor NSM se vrši dne 14. in 15. novembra t. 1. v Narodnem domu v Ljubljani in sicer: 14. nov. zvečer glavni zbor (delegatsko zborovanje), 15. nov. pa nianifestacijsko zborovanje. Tozadevne okrožnice so bile te dni razposlane vsem organizacijam NSM. Dnevni red razprav se bo objavil do konca tekočega meseca. »Bratstvo« na Jesenicah. Občni zbor se je vršil v nedeljo, 19- m. Poročilo prinesemo v prihodnji številki. socijalističnega cilja: osvobojenje delavstva z uvedbo novega družabnega reda. Revizionizem v samotnem materialističnem socija-lizmu je pravzaprav negacija materijalistič-nega dogmatizma. Socijalistični idealifcem, posebno narodni, izhaja iz življenja in njegovih potreb, nikakor ne iz socialističnih dogemi Socialistična teorija naj bo le izraz življenskih potreb družbe, ne sme pa biti šablona, v katero naj bi se tlačilo življenje. Teorija je le duševno sredstvo življenja. Idealistični socijalizem tudi priznava za smotreno in nujno, da je delavstvo kot interesni razred zmožno bojevati se za svoje socijalistične ideale kadarkoli in kjerkoli, toda ne priznava razrednega boja za edino sredstvo in prav tako ne sebičnih človeSkiih čustev za edino silo človeškega življenja, temveč računa tudi z altruističnimi oziroma socijalnimi čustvi človeka, na primer tudi z njegovim verskim čustvovanjem in povdarja posebno pomen rodbin-skeg* in narodnega čustvovanja za socijal-no vstvarjanje. Idealistični socijalizem priznava duševne činitelje, med katerimi dobiva v njegovem socijalističnem stremljenju vedno večji pomen intelektualna izobrazba in nravstvena vzgoja delavstva, ki zamore dosedanje ijeg6ve metode razrednega boja osnovno izpremeniti in ki je iste do gotove mere v •esnici že izpremenil. Idealistični socializem povdarja nadalje niožnost prevzgoje človeka in podčrtava pozitivnega dela in rešena bo »čast domovine« ! Sestanek dr. Ninčiča z dr. Benešem na Bledu. Na povratku iz konference v Locar-nu se je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš sestal z našim zunanjim ministrom dr. Ninčičem na Bledu. O sestanku je bil izdan ta-le uraden komunike: »Naš zunanji minister dr. Ninčič je izkoristil psvratek češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša preko našega teritorija v Prago ter se sestal ž njim na Bledu. Dr. Beneš je informiral dr. Ninčiča podrob-no o poteku in rezultatih konference v Lo-carnu. Ministra sta glede ocene nove situacije in stališča, ki ga je treba zavzeti na-pram njej, popolnoma soglašala. Obvestila sta o tem dr. Duco.« šanje, kakšno stališče zavzamemo sedaj mi. Vodstvo NSSZ o tem sicer še ni sklepalo, vendar se pa lahko že danes reče: Kakor smo bili dosedaj vedno v prvih vrstah za ujedinjenje strokovnih organizacij, tako tudi za naprej ne bomo zavzemali drugega stališča. Upamg, da je z beogradskimi sklepi podana baza, da se tudi mi priključimo enotni delavsilci fronti v strokovnih organizacijah. V. K. Upravni odbor NSSZ ima svojo redno sejo v nedeljo 25. t. m. ob 2. uri popoldne v tajništvu. Dnevni red zelo važen, posebno pa točka o kongresih v Beogradu, zato pozivamo vse brate odbornike, da se seje udeleže polnoštevilno in točno. Vsem podružnicam. V smislu zadnje okrožnice naj skličejo vse podružnice čim-prejo članske sestanke, na katerih bo brat tajnik poročal o kongresu delavskih zbornic in ujedinjenja strokovnih organizacij. Potrebno je, da je naše članstvo o vsem informirano, zato so taki sestanki nujno potrebni! Odzovite se vsi klicu tajništva in skličite čim,preje sestanek. Izid volitev v obrtno razsodišče. V kolikor so dosedaj znani volilni rezultati, je pri volitvah v obrtno razsodišče, ki so se vršile 18. t. m. zmagala lista združenih strokovnih organizacij (Strokovna komisija in Narodno-sooijatna strokovna zveza). Natančni izid volitev še ni znan, ker se še ni vršil drugi skrutinij. •Volitve v delavsko zbornico. V zadnjem času se slišijo glasovi, da se volitve v delavsko zbornico ne bodo tako kmalu vršile. Ni nam znano od kje prihajajo taki glasovi in če so resnični. Vzlic temu pa dvigamo svoj glas proti temu in zahtevamo, da se volitve čimpreje izvedejo. Delavstvo se je po svojih zastopnikih izreklo za volitve, volitve. so prepotrebne, zato se naj izvršijo. Sedanja uprava Delavske zbornice naj pod-vzame v*t; korake, da se volitve izvedejo čimpreje. Zagorje. Podružnica NSSZ priredi v soboto, dne 24. t. m. ob 5. uri popoldne sestanek v gostilni Dolinšek. Na sestanku poroča o kongresih v Beogradu br. Kravos. Vabimo vse brate, da se sestanka polnoštevilno udeleže. »Bratstvo« v Ljubljani. VI. redni občni zbor se vrši v četrtek, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu z dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročilo predsedstva in ostalih funkcionarjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Raznoterosti. »Bratstvo« Dravlje. Članski sestanek v nedeljo, 25. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne Goljar. —. —,.^«1 m | iIMi—— važnost vzgoje v duhu socialističnih idealov. Tudi ideje so sile, ki ne vplivajo sa-nio na posameznega človeka, temveč tudi na socijalne tvorbe in zamorejo izpremeniti gospodarsko strukturo družbe. Veda in tehnika sta osnovno udeleženi na izpre-meinbali gospodarskih razmer, to so morali začetniki materialističnega socijalizma sami priznati. S tega vidika se tudi marksističnega principa razrednega-boja ne more smatrati za absolutno pravilnega. Idealistični socija-lizfem sicer priznava, da je za osvoboditev delavstva od izkoriščevalcev eno najvažnejših sredstev politična moč osredotočena v delavskih rokah. Toda napačno je mnenje, la zadostuje r to svrho pridobitev politične noči. Nič manj važno ni, da delavstvo po-itično moč, enkrat pridobljeno, tudi ohrani. Pridobitev politične moči je včasih delo lekolikih pripravnih trenotkov, njena ohranitev pa je vedno zelo dolgotrajno in težavno delo, ki zahteva stalno napetost duševnih sil. če izgubi delavstvo lahkomiselno enkrat pridobljeno politično moč, pade v še hujšo sužnost. O tem nas poučuje prav takio zgodovina pariške komune, kakor zgodovina delavske diktature na Madžarskem, ki jo je že po kratkem času izbrisala reakcijonarna vlada madžarske plutokracije. Za trajno zagotovitev politične moči delavstva torej ne zadostuje surova sila, izrezujoča se v diktaturi proletarijata z raznimi tribunali, temveč so potrebne v to svrho v prvi vrsti duševne sile delavstva. Klerikalizem. v naših političnih prepirih se često zadene na besedo klerikalizem, toda še vedno je mnogo ljudi, ki ne vedo, kaj naj si pravzaprav mislijo, kadar slišijo ali čitajo to besedo. Kaj je torej klerikalizem? To je stremljenje duhovščine za dosego politične moči, stremljenje po vladi cerkve v državi, pokrajinah in občinah, po vladi nad svetom. Klerikalizem imenujemo tudi ono politično smer pri nas, ki stremi po nadvladi cerkve, oziroma duhovnikov kot njenih pred-staviteljev, v naših političnih organizacijah. Judje, ki zastopajo to politično smer — klerikalci torej - niti ne taje, da se hočejo polastiti nadvlade v lastni (cerkveni) pro-speh. Gre jim zato, da bi enkrat politično močni, mogli z vsakovrstnim pritiskom razširjati svoje gospodstvo ia Upliv na vse strani. Kam bi to vedlo, si lahko vsak sam pred-stav tja, če pa si tega predstavljati ne more, naj se pouči v zgodovini srednjega veka. lam lahko vsak sam presodi vso zlotvornost in vso strašno pogubnost duhovniškega političnega gospodstva. — Klerikalci danes vzdihujejo po teh starih minulih časih, ko je ceikev zasledovala znanost in znanstvenike kot svoje sovražnike do smrti, ko je prepovedovala učiti vse, kar bi moglo omajati njene nauke in njo samo. Privrženci klerikalizma bi hoteli prikazati vlado cerkve kot nekaj ljudstvu koristnega, toda izkušnje nas uče, da je prav duhovniška vlada najslabša vlada. Naravnost strašno je, kar vidimo n. pr. na Španskem, kjer je klerikalizem še danes najvišja oblast, la rodovitna zemlja se nahaja na psu. Povsod lakota in beda. Poboji in umori so na dnevnem redu in mednje se vmeša vsak čak kak anarhistični atentat. — Obrt, poljedestvo, trgovino — vse duše visoki davki, ki pa se ne uporabljajo v dobrobit naroda, temveč v blagor duhovništva in redovništva ter za klerikalno propagando. V takih okoliščinah je razumljivo, da noče nikdo delati, temveč da skuša vsak živeti na tuj račun. - Vse pada; politika je trgovska goljufija, policija organizirano ban-ditstvo, šola pa zavod za poneumiljevanje mesto za izobraževanje. Klerikalizem je poguba za narod. Zahteva vsemogočnost cerkve in duhovništva v dižavi in vedno posega v kulturno življenje, da bi mu določil meje in ga vklenil v ve! ige, ker znano je, da je cerkev največja sovražnica vsakega novega odkritja in vsake nove misli. Če ima oblast v rokah, duši vsak duševni napredek in s tem, da daje prednost eni cerkvi in eni veri, medtem ko druge preganja s persekucijami, izziva verske zmešnjave in boje. Posebno zgodovina francoskega in češkega naroda je v tem po-gledu zelo poučna. Omenjamo na tem mestu samo, da je Peški narod vodil s klerikalizmom krvave boje in da je bil prvi, ki se je v poznem srednjem veku uprl nadvladi duhovščine katoliške cerkve, ki si je takrat prisvajalo pravico ukazovati celemu svetu. In v resnici nikdar ni bflo tako slabo za svobodo mišljenja, nikdar se ni postopalo krutejše in sramotnejše z nasprotniki cerkve in katoliške vere, pa najsi so bili to globoko misleči in veliki znanstveniki, nego v temnem srednjem veku za vlade duhovščine. V naši dobi uporabljajo pristaši klerikalizma v dosego svojega cilja najsramotnejše sredstvo: obnoviti hočejo nekdanje cerkveno gojiodstvo. In nič jim ni dovolj svetega, da ne bi z njim prikrivali svoje prave cilje. Ker ne morejo med ljudstvom javno priznati, zakaj jim pravzaprav gre, govore, da je v nevarnosti krsčanstvo in vera, včasih pa si nataknejo tudi krinko narodnosti in rodoljubja, dasi tvorijo internacionalo najhujše vrste. Mi pa vemo, da krščanstvo ne zahteva, da bi bili duhovniki nositelji politične moti, da ono celo temu nasprotuje. (Moje kraljestvo ni od tega sveta!) In kdor hoče koristiti krščanstvu, ne sme teptati njegovih naukov, temveč živeti po njih. In isto velja glede Vsled tega polaga prav idealistični socijalizem veliko važnost na nravnostne kakovosti delavstva in hoče njegove duševne zmožnosti smotreno dvigniti na stopnjo kulture, usposobljujoč ga k uresničenju socijalističnega družabnega reda, pravičnejšega in boljšega nego je red današnje družbe razrednih interesov in stalnih vse sile •izčrpajočih bojev. Idealistični socijalizem podčrtava posebno dva duševna činitelja, važna za soci-jalistično stremljenje po novi ureditvi človeške družbe: vero in narodnost kot dvoje najmogočnejših vrel moralnih sil človeštva. Na veri ko trdni osnovi socijalizma je osnovan konfesijonalni socijalizem, n. pr. krščansikli socijalizem na narodnost pa se opira narodni socijalizem, čegar predstavi-telj pri nas je NSS, v češkoslovaški republiki pa stranka češkoslovaških socijalistov. Materialistični socijalizem ima nedvomno velike zasluge za delavsko gibanje in zavestnost delavstva, ki je postalo iz politično brezpomembne mase važen političen činitelj v evropskih državah. Toda delavstvo čakajo v bodočnosti važne in tefllkie naloge, za katere dosedanje marksistične metode. ne zadostujejc*. Idealistični socijalizem pa ima nalogo odstraniti blodnje materialističnega socijalizma in graditi dalje; oziraje se stalno na življenjske potrebe, ima zaiova formulovati pogoje nadaljnega njegovega razvoja. Dr. M. Rostohar. Materi JalistKni in Idealistlini socijalizem. V političnem življenju pri nas kakor tudi v drugih evropskih državah se uveljavlja dvoje različnih smeri socijalizma, ki skuša pridobiti prebivalstvo in ga organizirati na osnovi svojih programov. Te dve smeri sta materialistični socijalizem in idealistični socijaliziem, ki še osnovno ločita po svojem svetovnem naziranju, čeprav se v nekaterih važnih programskih točkah skladata. Materialistični! \ socijalizem izhaja iz Marx - Engelsovega materialističnega svetovnega naziranja, *po katerem je osnova življenja snov (materija) in so gospodarske oziroma materielne produktivne razmere pravi vzrok vseh premen socialnega dogajanja. Ideologija, t. j. verski, nravnostni, pravni, politični nazori in razmere niso poleg snovi osnovnega, pomena temveč so le odsev gospodarskih razmer. Kakor nastajajo materialne razmere proizvodnje in distribucije, tako nastajajo po njih verske, nravnostne, pravne in politične razmere; če se izpremenie materielne razmere, se izpre-meni tudi cela ideologija. Vsled tega smatra materialistični socijalizem gospodarstvo in lastništvo za edino merodajno v socijal-nem življenju in zanika zgodovinski pomen ideologije. Po naziranju materialističnega socijalizma je pravi obseg človeške zgodovine boj za lastništvo proizvajalnih sredstev ozi- roma razredni boj. Cilj razrednega boja je izprememba lastninskih razmer, t. j. o — Razpis službe. Odda se mesto plsar-‘ niške pomočnice v Ptuju. Prošnje se vlaga do 20. novembra pri predsedstvu okrožnega sodišča v ptuju. — Več v »Uradnem listu« 5tev. 87 i, , ^šivanje pokojnin v inozemstvu. . eacii» ministrstva financ v Ljubljani °.).!aV|!a “rasa in je orla ustrelil, ko je deček ležhl na tleh. — Fant je bil že precej poškodovan. Ljubljana. f Valentin Rojc. Po kratki a hudi bolezni je v petek 16. t. m. izdihnil naš sobojevnik, tovariš Valentin Rojc. Pokojnik je bil delavec v tobačni to/irm. splošno znan in priljubljen drug. Njegov pogreb, ki se je vršil v nedeljo popoldne je pričal o priljubljenosti pokojnika. Pogreba se je udeležila požarna bramba, Sokol II. v civilu, načelstvo NSS, krajevna organizacija NSS za Dvorski okraj po svojih odbornikih in članih in nepregledna vrsta njegovih prijateljev. Pevski zbor »Grafike« je zapel pred hišo večno lepo »Vigred se povrne« in na Martinovi cesti »Blagor mu«, na kar je sprevod krenil k Sv. Križu, v kraj večnega počitka. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu, a njegovim zaostalim, posebno pa sinu Tinetu, našemu odborniku, iskreno sožalje. — Bivši poslanec in minister Anton Kristan je težko obolel na slepiču. Prepeljan je bil v bolnico. — Cena živini padla. — Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani 21. t. m. in pa tudi na drugih sejmiščih je bilo zadnji čas opaziti močno padanje cen živini. Pričakujejo celo, da bodo cene še naprej padale, ker ni vzroka, da bi blago pridobilo na ceni. S tem v zvezi zahtevamo, da se spravijo takoj v sklad tržne cene za meso in mast na trgu v Ljubljani in drugod. Menda ne bo zopet treba čakati na dolga pogajanja in posvetovanja. — Cčne za mleko. — 11 mleka stane v Ljubljani še vedno 3 Din, kar je čisto gotovo neopravičeno in smo zato že stavili zahtevo, da se znižajo cene. Ponovno apeliramo na gerentski svet ljubljanskega mesta, da napravi v tem oziru red. — Naše tržno nadzorstvo je vse premalo iničTjativno in energično ker preveč inešetarjev pri eni ktupčiji ni dobro. — Proti zidavi novega poslopja za čc-'kovni zavod v Ljubljani je pričel nastopati slovenski javnosti dobro znani gospod. Po predlogu tega gospoda naj bi čekovni zavod kupil dvoje stanovanjskih hiš, kjer naj bi namestil svoje urade. V Ljubljani je velika stanovanjska beda in nikakor ne gre,' da hi javni urad zopet zasedel stanovanjski hiši, mesto da bi sezidal uradno hišo. Poslovni interesi tega gospoda absolutno ne smejo povzročiti, da bo vrženih na cesto večje število družin. Maribor. 0 — Krajevna organizacija NSS v Mariboru je skenila prirejati skupno z »Bratstvom« družinske Večere, na katerih bo poleg koncertnih točk na dnevnem redu kratko predavanje. »Bratstvo« se pripravlja na tamburn-ški koncert, ki se bo vršil v dvorani Zadružne gosp. banke. Politični klub je imel pretekli teden važen sestanek. t Direktor Franc Voglar. — V Mariboru je nenadoma umrl znani profesor in sedanji direktor tamošnjega ženskega učiteljišča g. Franc Voglar. — Pokojnik je vži-val veliko spoštovanje v vseh narodnih krogih brez ozira na strankarsko pripadnost. Časten spomin odličnemu sinu slovenskega naroda! — V odgovor »štimcam«. Tukajšnje »štimce« so mnenja, da je dobro, ako se so-cijalistične stranke vedno koljejo med seboj, zato sc neprestano zaganjajo v nas, četudi jih je sp-tvil uvodnik »Nove Pravde«, priobčen ob petletnici plebiscita na Koroškem »Štim- v id: jo v teci članku hujskanje ,V: vojne. Pa to bi še ne bilo najhujše. i8li' ice< so se celo povspele do trditve, da bomo narodni socajilisti takrat, kadar bo prišlo do resnega konflikta, tahinirali po raznih bolnicah ... Na to predrzno trditev odgovarjamo sodru-gom okol »štimc« sledeče: Res je, da smo narodni socijalisti tahanirali, toda to je bilo takrat, ko so internacijonalni socijalni demokrat, vsi navdušeni za nemški imperijalizem, sežigali rdeče zastave in poveličevali frank-furtarice, pod katerimi so šli v boj za zmago Nemčije, za katero so njihovi poslanci v nemškem »Reichstagu« odglasovali vojne kredite in bi bili isto storili tudi v avstrijskem parlamentu, ako bi ne bil takrat razpuščen. Kadar pa bo ogrožena naša domovina Jugoslavija, takrat bomo narodni socijalisti med njenimi branitelji, tahanirali pa bodo tisti, ki so se navdušeno borili za Nemštvo in jim je Jugoslavija dobra samo kot molzna krava. Menimo, da smo povedali dovolj jasno, kako stoji zadeva. Socijalni dmokrati, ki so igrali v svetovni vojni tako klavrno vlogo, so pač najmanj • poklicani, da presojajo naš patrijo-tizem. — Stanovanjska beda v Mariboru postaja od dne do dne večja. Dosedaj je pravomočnih 54 deložacij. V zadevi predloga kluba na-rodno-socijalističnih občinskih svetovalcev se doslej nič ni pozitivnega ukrenilo. Težkoče so tudi v tem, ker Slovenska banka zahteva za svojo dragonsko vojašnico, ki jo je kupila za pol milijona dinarjev, ogromno vsoto 4 milijone dinarjev. Mestna občina take vsote pač ne zmore, zlasti, ako se upošteva, da je Slovenska banka tako poskočila s ceno. Tu bi se pač moralo nekako prisiliti banko, da bi za omiljenje stanovanjske bede tudi kaj žrtvovala. Ali naj mari vse žrtve doprinašajo sa- Prpmnff trboveljski, llbojskl In r 1 ClllUg črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezijske brikete dobavlja )) KOLINSKA CIKORIJAH Ilirija« LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi na obroka. mo mali ljudje? Prvotno je banka dovoljevala proti reverzu bivanje strankam v vojašnici, če so si v njej same uredile stanovanja. Sedaj je ukinila tudi to, samo zato, da bi bita večja potreba in da bi s tem zvajala pritisk na občino, da kupi kasarno za horendno vsoto. Treba ji bo energično stopiti na prste. — Esperantsko predavanje se je vršilo preteklo nedeljo v Mariboru v dvorani študijske knjižice. Predaval je dr. Maruzzi iz Zagreba, ki ga je pozdravil predsednik tukajšnjega esperantskega društva g. Ferdo Dobravec. V zvezi s predavanjem je bila razstava esperantskih literaiiih del. Prihodnje leto se vrši v Mariboru kongres esperantistov iz cele države. Iz predavanja dr. Maruzzija je bilo razvidno, da esperantska ideja tudi pri nas pridobiva na terenu, četudi polagoma in počasi, če pomislimo, kakega pomena bi bilo, ako bi se vsakemu narodu poleg maternega jezika bilo treba učiti samo en svetoven jezik, esperanto, praktičnega in pacifističnega pomena, potem moramo le želeti, da esperanto prodre med najširše sloje tudi pri nas v Jugoslaviji. — Mariborsko gledališče se vsled poprave otvori šele začetkom novembra. Ensambel pridno študira. OpSra pripravlja Forsterjeve-ga »Gorenjskega slavčka«, drama pa Cankar-Skrbinškovega »hlapca Jerneja«. — V mrtvašnici naj stanuje. V občini J ezno pri Mariboru živi vdova s sinom. Iz svojega prvega stanovanja se je morala izseliti na podlagi sodnijske odpovedi. Bila je na to tri tedne brez stanovanja, dokler se je ni usmilila posestnica Gasparič, št. 43 in dovolila, da se revna vdova naseli v prazni kleti. V veliki noči letos je pa pogorela hiša. Župan je ob asistenci orožnik*v odločil, da se mora sedaj vdova preseliti k Jelenu na Ptujsko cesto, 76. Pohištvo vdove se je naložilo na voz in odpeljalo. Na določenem kraju se pa ni našlo stanovanja In zložilo se je pohištvo za plot, kjer leži še danes prepuščeno vsem vremenskim nezgodam. Vse vdovine prošnje za nakazilo primernega stanovanja so ostale brez uspeha. Županstvo je čutilo le toliko velikodušnosti za ubogo revo, da ji je ponudilo za stanovanje bivšo mrtvašnico na Teznu. Mrtvašnica nima ne oken ne vrat. Razumljivo, se je morala revna vdova za velikodušje županstva lepo zahvaliti. Tako se postopa z reveži! Celje. — Pevsko društvo »Oljka« je priredilo v soboto 17. t. m. svoj družabni večer v ho-telu Balkan. Društvo, čigar člani so po večini naši ljudje iz solnčne Goriške, že nekaj let ni moglo imeti rednih pevskih vaj in je sedaj pod spretnim in marljivim vodstvom svojega pevovodje strokovnega učitelja g. Gerlanca zopet oživelo. To dejstvo moramo s stališča kulturnega dela toplo pozdravljati, članstvu, ki z veliko požrtvovalnostjo redno poseča pevske vaje, vse priznanje. — Pevski zbor je zapel več umetnih in narodnih pesmi in je žel za svojo lepo in ubrano petje obilo pohvale. S temperamentom je zapel »Na Adriju« in s pravim primorskim navdušenjem »Jadransko morje«. Posebno so ugajale »Žabe«, ki so jih jxmavljali. --Ob obilni udeležbi je vladalo ves večer prijetno in neprisiljeno razpoloženje. Želimo, naj bi priredila »Oljka« še več takih večerov, ki so nam že vnaprej dobrodošli. LJUDSKA UNIVERZA. I. zvezek Karl Ozwald 0 potrebi sorijalno - etične »rijentacije. II. zvezek Alojzija Štebi Zaščita zanemarjene dere in mladino. III. zvezek Dr. Alnia Sodnik O vzgoji deklet IV. zvezek F. S. Finžgar O lepi knjigi V. zvezek Dr. Rado Kušej Cerkev v luči prava in etike VI. zvezek Dr. Metod Dolenc Kaj hoče moderno kazensko pravo VII. zvezek Jos. Wester 0 naši srednji šoli VIII. zvezek Ing. Jaroslav Foerster 0 strokovnem šolstvu. \ Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno . naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani. Stran 4. »I9V1 nray»x< Štev. 43. potrebščine ™OPALOGRAF (Preservat in F8xat) dobiš samo pri Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6., I. nadstr., vrata št. 10. Wajinstoeni morilec deklet. (Nadaljevani*.) Cliffordova odkritja. V eni izined sob v Hardyjevi hiši na zapadnem obrežju sedi Clifford, podli pomočnik barona Hardyja. Njegov položaj je naravnost beden, skoraj usmiljenja vreden. Zvijajoč se od bolečin drgne svoje raztepeno ter od udarcev žgoče telo, potem pa zopet devlje na veliko bulo, ki krasi njegovo častitljivo, zgubano čelo liki precejšen rog, hladne obkladke. Da pri tem pošteno, četudi precej tihokol ne, se razume samoposebi; nje-gve majhne oči se mu pri tem potuhnjeno svetijo. »Naravnost nezaslišano, takega ravnanja ne morem več prenašati, saj postopa baron slabše z menoj kot s sužnjem. Pretepel me je s pasjim bičem, da se komaj moreni premakniti, s kovinskim utežem pa mi je skoro razbil črepinjo. Prokleto, takega ravnanja sem sit do grla.« Clifforda je v resnici njegov dobrotljivi podpornik pošteno namlatil. Baron Hardy se je prav slabo razpoložen vrnil domov, kajti kljub vsem naporom je njegovo hrepenenje po ljubeznskih doživljajih ostalo neutešno. Tudi precej dolgotrajno bivanje izven Londona mu kljub raznim spletkam ni dovedlo nobene deklice po njegovem okusu v nastavljene zanke. Po vrnitvi v London si lopovski Clifford iz strahu pred neznanimi zasledovalci skoro, ne upa na cesto, boječ se, da znova trči z njimi skupaj. Baron je seveda ves iz sebe. Bazsaja in preklinja kot obseden, ker se Clifford naravnost zoperstavlja, da bi izvršil njegove ukaze ter mu privedel novo žrtev. In tako je danes baronova jeza prekipela do vrhunca. Kot divja zver je v svoji razka-čenosti planil na Clifforda ter ga v svoji raz-kačenosti in besnosti tako pretepel, da je stari lopov pod pezo udarcev grozno tulil ter se komaj še splazil iz njegove sobe. Kmalu po tem dogodku je Iiardy odšel z doma ter se podal v klubove prostore. Clifford je ostal sam doma. Njegova jeza na barona narašča tembolj, čimbolj čuti skeleče posledice njegovih udarcev. »Do grla sem že sit,« mrmra v svoji raz-kačenosti, »baronovega ravnanja z menoj. Morda sem ibo sreča prijazno smehljaja, če stopim v službo k drugemu gospodu ter mu dovajam lepe deklice. Kdo ve, zakaj se je tako pazilo na me, to je pa gotovo, da zato, ker sem bil v službi pri Ilardyju. Sploh pa me je zadnji čas naravnost beraško plačeval — odslej naj si sam lovi lepe deklice 1« Sedaj se pogladi po razbolenih udih ter grozno zastoče. »Kako me je bil, prav nič manj kot da bi bil pes! Toda to naj ne ostane nemašče-vano, tudi jaz se znam maščevati, tudi jaz!« Pri tem se satansko zareži. »In tudi že vem, kako pričnem. Zadeva z Jano Beatmoor mi že dolgo roji po glavi. Tudi vem, kdo jo je umoril, Jak je ni, pač pa baron sam. Vem to, četudi nimam nobenih jasnih dokazov.« S težavo se dvigne Clifford ter napravi par korakov po sobi. »Morda pa ne bo napačno, če preiščem sobe, v katerih je bivala blazna sirota? Baron jez doma ter se vrne pozno. Seveda so sobe vedno zaklenjene.« Počasi se splazi Clifford v sobo svojega mučitelja, dobro vedoč, da ima baron ključe, ki odprejo skrivne sobe, in še več drugih ključev ,vedno shranjene v svoji kadilni sobi. Sevda pa je to sobo vselej, kadar je odšel z doma skrbno zaklenil. Clifford je zato skoro uverjen, da najde sobo tudi danes zaklenjeno. V tem slučaju kajpak tudi ne dobi ključev k skrivnim sobam. Mehanično pritisne na kljuko. Sam sebi skoro ne more verjeti — vrata so odprta. V svoji razburjenosti je baron vsekakor pozabil zakleniti sobo. »Ah, kako ugodno naključje! Sedaj pa poiščem ključe, kolikor vem, so bili vedno skriti v skrivni omarici v steni.« Ker je bil lopov že večkrat v tej sobi ter je vselej pazno motril vsako kretnjo svojega lopovskega gospodarja, seveda ve za mesto v steni, kjer se nahaja skrivna omara. Preostaja mu le še, kako naj jo odpre. Po natančni preiskavi kaj kmalu odkrije na mizi majhen ko-vinast gumb ter pritisne nanj. Učinek se takoj pokaže. V steni se odprejo majhna vratca, ki so tako natančno s tapeto prevlečena, da bi jih površnii opazovalec sploh ne mogel opaziti. Od veselja žare Cliffordu oči-in to kljub njegovim bolečinam, ko zagleda v omari kiju če, katere išče. Hitro sež po njih in jih vtak ne v žep. potem pa se odpravi iz sobe. Da bi ga kdo motil pri njegovem poslu, se mu ni bati. Kajti razven črnega sluge ni žive duše v hiši in še ta je v spodnjih prostorih. Od časa do časa izusti Clifford na tihem kako kletvico radi neznosnih bolečin, ko se plazi po stopnjieah v gornje nadstropje. Sobe, kjer je nekoč bivala uboga Jana so mu znane Kmalu pride do vrat teh sob. Nekaj časa pazno posluša, če ne bi bilo česa sumljivega slišati, potem pa tiho odpre vrata. Zaduhel zrak mu sili v nos, ker najbrže še nikdo ni zračil sobe, odkar je umrla Jana. Tako tiho, kot je vrata odpfl, jih zopet zapre za sabo s ključem in zapahom, da bi ga nihče ne motil pri njegovem preiskovanju. Razočaran se ozira po sobi. Nikjer ni opaziti nobenega zna- ka, ki bi izdalo barona. Lična, razkošna oprema stoji ravnotako kot nekoč. In četudi Clifford kljub bolečinam preišče vse kote, vendar ne more ničesar odkriti, kar bi naj služilo kot dokaz, da je baron umoril nesrečno deklico. Po neuspehu v prvi sobi, stopi Clifford sedaj v spalnico. Tudi tukaj je vse v najlepšem redu. Lopov sedaj osupne. Na preprogi na tleh zapazi majhen, temen madež, dočim so bila tla očividno očiščena, da, na nekaterih mestih celo odrgnena. »Tu jo je umoril,« izpregovori Clifford tiho sam s seboj. Sedaj se obrne k majhnemu divanu, stoječemu ob steni. Tukaj je pač morala deklica ležati, ko jo je morilec napadel. Sedaj pogleda še pod divan, vendar ne opazi ničesar sumljivega. Nejevoljen odmakne divan od stene. Pritajen vzklik se mu izvije iz ust. Za divanom visi bel robec, ki ima nebroj temnih madežev od krvi. Vso pozornost obrne Clifford na robec. »J. B.« sta začetnici, s katerimi je zaznamovan. »Ah, ta robec je bil last umorjene,« vzklikne vzradoščen. »Padel ji je za divan ter obvisel ob steni; ves čas je ležal od tedaj tukaj, ne da ga je kdo opazil — priča umora.« Že hoče seči po njem, da ga vzame s seboj, tedaj pa mu pade nova misel v glavo. Obraz se mu spači v vražje režanje. »Ne, ne, robca vendar ne smem pobrati, ostati mora na mestu, kjer sem ga našel, seveda — saj tudi vem čemu.« Clifford se zopet grozno zareži. Potem pa zopet potisne divan k steni. »Previdno je ravnal, in vendar Se vedno premalo prebrisano. Sedaj bom nadaljeval s svojimi poizvedovanji.« . Pa četudi je vsak kotiček kolikor le mogoče natančno prebrskal, vendar ne more prav nič sumljivega odkriti. »No, tudi to zadostuje, da se morem maščevati, če bo Hardy tudi v bodoče še tako nesramno nastopil proti meni. Sedaj zopet vsa vrata zaprem ter položim ključe na njihovo mesto.« Rečeno — storjeno. Kmalu nato naletimo Clifforda v kadilni sobi baronovi, kjer zopet spravi ključe v omarico v steni. Že hoče qditi iz sobe, kar mu nehote obstane pogled na baronovi omari za orožje. Nova misel mu menda šine v glavo. Previdno odpre steklena vratca omare, napolnjene z blesketajočini orožjem. Nekaj časa ogleduje po omari. Naenkrat pa seže v kot ter privleče iz omare bodalo, kt tiči v zeleno žametasti nožnici. Precej časa se mora na vso moč napenjati, da se mu končno le posreči potegniti bodalo iz nožnice. Prav nič mu 111 zal ti uda, kajti na bodalu opazi velike, temne madeže, ki so se takorekoč zagrizli v jeklo. »Kri!« vzklikne Clifford, »kri Jane Beatmoor. Sedaj vem dovolj, več kot preveč!« Bodalo položi zopet na prejšnje mesto ter se hitro odpravi iz sobe, boječ se, da bi ga vendarle mogel črnec zalotiti pri njegovih poizvedovanjih. Zato se požuri, da pride čimpreje zopet v svojo sobo. Vrnivši se v svojo sobo se s strahom ogleduje v zrcalu, kajti buška na glavi je dobila že tak obseg, da se komaj spozna. Znova začne devati mrzle obkladke. Kljub bolečinam ga pa polagoma premaga spanec; zleknjen na divanu kaj kmalu trdno zaspi. Ure so morale že poteči, kar ga nenadoma zbudi iz spanja surov glas. Pred njim stoji Hardy, njegov mučitelj, ki se je preje vrnil iz kluba kot je domneval Clifford. »No, stari lopov, ali ste si premislili, he?« »Kaj pa, vaša milost, kaj?« »Ne govorite tako bedasto! Imeli ste se odločiti, če’ se boste še dalje upirali izvršiti moje ukaze.« »Ampak vaša milost,« se cmeri Clifford, opazivši, da ima Hardy korobač v rokah, »vaša milost, upoštevajte vendar, da človek vendarle samo enkrat živi.« »Neliajle z vašim večnim tarnanjem! Mesto vas dobim deset drugih. Torej ali hočete ali ne?« »Da, da, vaša milost. Toda pustite mi vendar čas, čas — da preganjalci pozabijo na me!« »Nobenega odlašanja, nič več ne maram samevata. Ali menite, da naj postanem star in osivel, predno se vam bo poljubilo izpolniti moje ukaze? Ali greste še danes iskat kako brhko dekle, ali pa vas napodim kot steklega psa.« Clifford postane sedaj mirnejši. »Vaša milost, vendar ne boste najzvestejšega služabnika odslovili?« reče Clifford potuhnjeno. »Oho, pa ne da se celo ponašate s tem, da ste' mi tupatam privedli par deklic? Morda mi hočete prikrito celo žugati?« Baron zavihti korobač, vendar togot Clifford ne išče zavetja. »Vaši milosti morem zelo mnogo koristili,« reče Clifford prestrašeno. »Koristiti — vi? Tega ne verujem. In škodovati mi tudi ne morete, saj ste prisiljeni k molku, ker ste vi v prvi vrsti z mamljivimi obljubami zvabili dekleta v mojo hišo. Sedaj se hitro odločite, ali pa glejte, da mi zginite izpred oči!« Clifford se trese po vsem životu — toda topot od jeze. »Vaša milost--------------« »Da — ali ne, — hočete — ali ne?« »Sedaj — ne — morem,« odvrne Clifford počasi. »Poberite se,« zakriči baron ves divji, »pa le hitro, in ne pokažite se mi več pred oči!« »Moj zaslužek, imam še nekaj denarja dobiti!« »Tu je vaše plačilo,« se zasmeji baron, medtem pa že zažvižga korobač pO razbolenem hrbtu starega lopova, ki se pod režo udarca krivi kot črv. Toda IIardy je zdaj razkačen ter ne pozna meje v svoji jezi. Zaman kriči Clifford te: prosi za milost. Vse moledovanje mu n* pomaga, udarci padajo po njem venomer, da se končno hropeč zgrudi na tla. »Ali imate sedaj dovolj?« ga zaničljivo vpraša baron. Clifford radi bolečin ne more odgovarjati, le težki vzdihi se mu vijejo iz prsi. »Vunkaj,« kriči baron v svoji brezumni jezi, »ali pa vas zadavim, kanalja!« Izraz njegovega obraza je po teh besedah tako grozen, da se stari topov kljub strašnim bolečinam spravi na noge. Saj se dobro zaveda, da je baron zmožne vsega. Kaj če tudi njega sedaj umori kot nekoč nesrečno Jano? Smrten strah navda sedaj Clifforda ter opotekajoč se šepa proti vratom, baron pa mu sledi za petami. Neprestano padajo udarci njegovega korobača po hrbtu lopova, da, celo v obraz dobi precej neusmiljenih udarcev. Clifford seveda tuli, javka in zdihuje, pa vse zaman. Hardy je vedno tik njega ter neusmiljeno mlati po njem, dokler ne odpre vrat verande, od koder se pride na prosto. Tedaj pa dvigne baron nogo in s težkimi jahalnimi škornji vrže Clifforda na mokra tla. »In da si ne predrzneta še kedaj stopiti v to hišo, bil vas bom toliko časa, da obležite na tleh!« S temi besedami se poslovi baron od svojega pomagača ter zaloputne vrata za sabo. Precej časa poteče, da se Clifford s težavo pobere s tal. Opotekaje se, zleze počasi na ulico, kjer obstane. S pestjo žuga proti hiši svojega mučitelja, nič dobrega obetajoče besede mu uhajajo preko bledih ustnic. »Z bičem me je pretepel — vrgel iz hiše kot psa! Ha, baron Hardy, to boš še obžaloval, britko obžaloval v dolgoletni ječi, da morda celo — na vislicah!« Še enkrat dvigne svojo žugajočo pest, potem pa počasi odjadra naprej, trdno odločen, da pod vsakim pogojem uniči svojega nekdanjega podpornika. Baron Hardy je bil seveda po detektivu Davisu o vsem poučen, kar je policija do-! gnala pri brezuspešnih poizvedovanjih po Williamu Moris. In ker je bila policija uverjena, da se je Ellena Morris zastrupila, je bil kajpak podlež tudi o tem kot izvršenim dejstvom obveščen. Začetkoma je ta novica spravila barona v prav slabo voljo. Saj je na tihem še vedno bil. uverjen, da je lepa Ellena* njegova bodoča žrtev. Sedaj mu je v uteho misel, da je še toliko krasnih deklic, katere zamore s pomočjo svojega bogastva zvabiti v svoje mreže. Nekega dne se je baron precej slabe volje vrnil v svojo v starem mestu se nahajajočo hišo. Clifford ni bil več v njegovi službi, kljub temu pa se baron nadeja, da se Clifford kaj kmalu ves skesan vrne k njemu kljub njegovim \idarcem in žuga-njem, s sabo pa privede v spravo za svoje dolgotrajno obotavljanje še kako krasotico. V svojem dolgočasju stopi baron zvečer k oknu ter nejevoljno glede na sosedno Morrisovo hišo. Nehote se oze na okno, pri katerem je tolikrat videl stati lepo Elleno. Toda okno je temno — saj pa ni čuda, hiša je skoro prazna. Zato baron tembolj osupne, ko zapazi za enim izmed oken stanovanja, kjer je nekoč bivala Ellena s svojo materjo, luč. Četudi je okno zastrto s težkim zagrinjalom, vendar je dobro opaziti medel odsev svetlobe,. Hardy ve, da je bila tamkaj spalnica gospe Morris in njene hčerke. — Ali tam kdo stanuje? Ali je oskrbnik prižgal luč v sobi, toda čemu? Barona navda prav posebna radovednost ugotoviti, kaj pomeni ta luč. Takoj pritisne na električni zvonec. James, njegov zaupni služabnik, ravno tak malopridnež kot njegov gospodar, se takoj prikaže med vrati. »Pridi semkaj, James!« Služabnik stopi tik svojega gospodarja. »Ali vidiš tainkajle odsev luči?« »Da, vaša milost.« »Dobro, sedaj pa glej, če moreš zvedeti, kdo se nahaja v tej sobi. Kako dože-neš to, prepuščam docela tvoji uvidevnosti. Jaz bi le rad čimpreje imel zadovoljiv odgovor!« James prikima ter že zgine med vrati, prožen kot mačka ter veseleč se lepe nagrade, s katero baron navadno ni skoparil, ako so se ukazi izvršili v njegovo zadovoljnost. Baron se sedaj vsede na mehek fotelj. Misli mu uhajajo k Cliffordu, ki je vendarle vselej ustregel njegovim željam, in ki je bil zanj prav" dobro uporabno orodje. »Precej nespametno sem vendar ravnal, da sem ga brez nadaljnjega vrgel iz hiše. Kdo ve, navsezadnje malopridnež sploh nič več ne pride k meni. — To bi bilo vsekakor neprijetno, saj mi je stari lopov tako potreben, nikakor ga ne morem pogrešali. Moja nagla jeza je vsega kriva, v svoji besnosti se ne morem obvladati. — Kajpa če bi mu pisal?« Nekaj časa štrli pred se. »Stari slepar mi je preje dovajal tako lepe deklice, tako pretkan kot on ni bil nihče drugi. In takega moža ne najdem tako hitro. Zopet ga moram dobiti v službo — se bo že dal pregovoriti, če mu pošteno piham na dušo. In James ga more spremljati, da ga ne bo strah pred zagonetnimi zasledovalci.« Baron se sedaj dvigne s sedeža. »Da, tako bom storil, jutri pišem Cliffordu, skesan se sigurno vrne. Saj ni bilo prvič, da sva šla narazen.« Njegove misli prekine sedaj liho odpiranje vrat. Baron se naglo obrne ter zagleda svojega služabnika, ki je ravnokar vstopil. »Kaj hočeš?« ga nahruli baron. »Vaši milosti poročati!« »Poročati?« »No, da, glede luči tamkajle , odvrne služabnik. »Kajon, kaj, da si res že mogel poizvedeti?« »Kakor se pač vzame, milostivi gospod, spraševal nisem nikogar. Toda v vrtu sem našel dolgo lestvo in ker je temno, sem jo pristavil k oknu ter splezal po njej.« Hardy pazno posluša. »In kaj si videl, James?« Žal ne mnogo, miostivi gospod, okno je bilo skoro popolnoma zastrto z zagrinjalom. Le skozi majhno odprtino sem mogel pogledati. Ugotovil sem, da je spalnica, prav dobro sem mogel videti posteljo; poleg nje je sedela postarna ženska ter čitala knjgo, lo je vse, kar sem videl!« Baron strme posluša svojega služabnika. Brezdvomno leži v postelji bolnik, toda kdo neki naj bi spal v sobi? Iz negotovosti pomaga baronu sedaj James, ki ga privede na pravo sled. »Vaša milost, čudili ste se nad nečem, kar------------.« Beseda mu zastane, kar seveda še bolj podžge baronovo radovednost. »Ka.i, nad čim, govori!« (Dalje prih.) Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana.. ! Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodala premog Is slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo. Inosemskl premog In koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete. NASLOV: . Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11. Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najceneje nckup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO 11 Ijiljaii, Marijin tig MI sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok. Vse pisalne, risalne in šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Žarnice Tungsram so najboljše! Pozor, krojač, Šivilja, neSivilja Ka] tl kori,tl kroJJjrei pouka? Z natančnim poukom Pre‘2^u»*; nega po vsakem modelu ga dom* na željo ekspresno po poSt v KROJNI ŠOLI, koncealjonlranl od ministrstva *a trgovino in Obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Vaak marec tečaji za krojače, livije In neilvllje. EHEHEZlSaS Modni bariunastl klobuki kakor tudi filcl v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri Hinki Horvat, modistkl, LJUBLJANA, Stari trg 21. Žalni klobuki vedno v zalogi. EZJSZJEZJMČ najboljši šivalni stroji so edino Josip Petelin« znamke) .,Critzner“ in .Mer Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu Prešernovega spomenika sa vodo. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA H naslon: Delniška glavnica Din 50,100.000’— Rezervni zaklal ta.: Din 10,000.000 — Centrala: Ljubllana. Dunajska testa Podružnice: Brežice Kranj Celje Logatec |^Jevo Črnomelj Maribor Split Gorica Metkovlč Trst Novi Sad Telefon štev.: 26, 413,502,503 in 504. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.