Rusko-japonska vojna. Ka aobcm. Raai pridno Bapadajo z naajhaimi Setami japonske postojaake, ki so jako alabo pose- deae, ker je bojaa vrata jako dolga. Pri teh msjhsaih praakab so 3e Rasi večiaoma arečoi. Aagleški poročevalni urad »Reuter« pcroča dne 7. t. raes. iz glavnega stana raake vzhodae armade: Težko topaiStvo »trelja vaak daa raz Patilov grič ia iz vasi Liasipu, veadar pa od zadnjega boja Reaaeakampfovih čet ni prislo do apopadov. Proatovoljci ao ponoci aapadali sorraine poatojaake ter razstrelili hiSe, v katerih ao bivali Japoaci. Taka podjetja so aicer nevarna, a zelo TzDarairiaio Japonce. V bojih z generalom Rennenkamp!om ao bili Japonci po Stevilu slabejsi. Izgube Rusov ao bile jako nežaatae. Ugrabili so maogo paSk ter ujeli več kot ato Japoacev, ki so bili slabo opravljen; ter ao trpeli vsled mraza. V zadnjih bojih ao pastili Japoaci proti avoji navadi na bojiSča mnogo mrtvib. Roska armada porabi aa daa 220.000 pudov živil za armado ia koaje. V eoem tedrju bo reka Hura zamrznila ter bodo potem vcz >vi z živežem lahko vozili čez reko. Na mozjn. Ruaija je sedsj skleaila, da . Ljnd^ka aevolja je postajala vedao večja ia zdaj mora domobranstvo icititi ielezaico, ker hoce ljudstvo astaviti rlake, ki vozijo vojake ia atreIjivo. Na otoka Formozi je pa aastal sploSeB puat, tako da so morali dve brigadi poslati z bojiSča, da naredijo mir. Bržkoae so se prebivalci zaradi tega spuntali, ker je država zastavila svoje velike kafriae rudoike aa tem otoku, ko je jemala predzadajič posojilo.